Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 328 5737820 5169583 2022-08-20T18:44:09Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[slika:Prototype kilogram replica.JPG|thumb|right|200px|[[Prakilogram]] je mednarodno sprejeti [[standard]] za [[meritev|merjenje]] mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie)]] [[slika:Poids fonte 2 kg 03.jpg|thumb|right|200px|Utež iz litega železa v obliki [[šeststrana prizma|šeststrane prizme]] za uporabo pri [[tehntnica]]h – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm]] '''Mása''' ({{jezik-grc|[[:en:wikt:μᾶζα|μᾶζα]]}}: māza – ''[[ječmen]]ova [[pita]]'', ''gruda ([[testo|testa]])''<ref name="wikislovar_mass">{{navedi splet |url=http://en.wiktionary.org/wiki/mass|title=mass|publisher=[[Wikislovar]]|language=en |accessdate=2013-04-09}}</ref>) je značilnost [[fizika]]lnih [[telo (fizika)|teles]], ki [[meritev|meri]] količino [[snov]]i telesa. Masa je ena od osnovnih [[fizikalna količina|fizikalnih količin]] in ena osrednjih zamisli [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Je [[ekstenzivna količina]]. [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za merjenje mase [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[kilogram]]. Še druge enote za merjenje mase so, razvrščene od večjih proti manjšim: [[tona]], [[Funt (mera)|funt]], [[unča]], [[gram]], [[karat]], [[miligram]]. Strogo gledano se s pojmom masa označuje dve različni značilnosti: * '''vztrajnostno'''. '''vztrajno''' ali '''pospeševalno maso''', ki je merilo za [[vztrajnost]] telesa, torej njegovo upiranje spremembi stanja ob delovanju [[sila|sile]]. Telo z majhno vztrajnostno maso lahko spremeni svoje gibanje, telo z veliko pa težje. * '''težnostno''' ali '''težko maso''', ki je merilo za [[jakost (fizika)|jakost]] delovanja [[gravitacija|gravitacije]] na telo. V enakem [[gravitacijsko polje|gravitacijskem polju]] deluje na telesa z manjšo težnostno maso manjša sila [[teža|teže]] kot na telesa z večjo težnostno maso. Eksperimentalno so potrdili zelo dobro ujemanje med težnostno in vztrajnostno maso, čeprav se oba pojma pojmovno razlikujeta. == Vztrajnostna masa == Vztrajnostno maso se določi iz [[Isaac Newton|Newtonovih]] [[Newtonovi zakoni gibanja|zakonov gibanja]], ki so del [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Če se pozna vztrajnostno maso nekega telesa, se lahko izračuna vztrajnostno maso kateregakoli drugega telesa tako, da telesi delujeta drug na drugega s silo. Po Newtonovem zakonu o vzajemnem učinku sta sili, s katerimi delujeta telesi eno na drugo, po velikosti enaki, po znaku pa nasprotni. Tako se lahko preučuje kako se različna telesa obnašajo pod vplivom podobnih sil. Denimo, da se obravnavata telesi A in B. Masa prvega, ''m''_A je poznana, maso drugega, ''m''_B pa se želi določiti. Predpostavi se tudi, da se masi s časom ne spreminjata. Če se lahko izloči vpliv vseh ostalih sil, je telesa B edina sila, ki deluje na A. Označi se jo z '''F'''_AB. Podobno je sila A edina sila, ki deluje na B; to se označi s '''F'''_BA. Po Newtonovem zakonu velja: : <math> F_{AB} = m_A a_A \!\, , </math> : <math> F_{BA} = m_B a_B \!\, . </math> pri čemer sta ''a''_A in ''a''_B [[pospešek|pospeška]] teles A in B. Ta morata biti od nič različna, če naj bodo sile od nič različne. To se lahko doseže denimo s trkom dveh teles in meritvijo količin med trkom. Po Newtonovem zakonu o vzajemnem učinku sta sili nasprotno enaki: : <math> F_{AB} = - F_{BA} \!\, . </math> Če se v to enačbo vstavi gornje izraze, se dobi za masi zvezo: : <math> m_B = {a_A \over a_B} m_A \!\, . </math> Odtod se lahko določi ''m''_B, če se pozna ''m''_A in se lahko izmeri pospeška ''a''_A in ''a''_B. Slednji mora biti od nič različen, sicer vrednost ''m''_B ni definirana. V dosedanji razpravi se je predpostavilo, da se masi s časom ne spreminjata (posledice, ki jih prinese [[posebna teorija relativnosti]], se bodo omenile v nadaljevanju). To je ena osnovnih predpostavk, znana kot [[zakon o ohranitvi mase]], ki temelji na tem, da se snovi ne da uničiti, niti se je ne da ustvariti iz nič, lahko se jo le deli ali preoblikuje. Včasih je vseeno primerno, da se obravnava maso kot količino, ki se s časom spreminja, npr. masa rakete, ki porablja gorivo. Vendar pa se je treba zavedati, da gre za približek, ki temelji na zanemarjanju delcev, ki vstopijo v sistem ali ga zapustijo – v tem primeru so to zgoreli delci raketnega goriva. Če bi se merilo skupno maso rakete in zgorelega goriva, bi se ta ohranjala. == Težnostna masa == Naj imata telesi A in B na medsebojni razdalji ''r''_AB masi ''M''_A in ''M''_B. Tedaj po Newtonovem [[gravitacijski zakon|splošnem zakonu o težnosti]] velja, da telesi druga na drugo delujeta s silo, ki je po velikosti enaka: : <math> |F| = \kappa \frac{M_A M_B}{|r_{AB}|^2} \!\, .</math> Pri tem je ''κ'' [[gravitacijska konstanta]]. Zgornji zakon se lahko zapiše še v posebni obliki za [[težnost]]no silo Zemlje, tako da se zbere skupaj κ''M''_B/''r''_AB. Omenjeni produkt – ''M''_B naj označuje [[Zemljina masa|Zemljino maso]], ''r''_AB pa njen polmer – ima enoto pospeška; navadno se ga označi z ''g'' in se imenuje [[težnostni pospešek]]. Silo, s katero deluje zemeljska težnost na telo z maso ''M'', se lahko zdaj zapiše enostavneje: : <math> |F| = Mg \!\, . </math> To je osnova merjenja mase. V preprosti kopalniški tehtnici je vzmet, za katero velja [[Hookov zakon]], torej da je njeno podaljšanje sorazmerno sili teže. Tehtnice so že kalibrirane tako, da upoštevajo težnostni pospešek ''g'' in sili priredijo ustrezno maso, tako da se lahko na skali preprosto prebere maso. == Enakost težnostne in vztrajnostne mase == Vsi dosedanji poskusi z veliko [[točnost]]jo kažejo, da se težnostna in vztrajnostna masa ujemata. Ti poskusi so pravzaprav preskusi dobro znanega pojava, ki ga je prvi opazil in opisal [[Galileo Galilei]], namreč da predmeti padajo enako hitro ne glede na svojo maso, če nanje ne delujejo zunanji vplivi, kot sta upor ali [[trenje]]. Naj se predstavlja telo z vztrajnostno maso ''m'' in težnostno maso ''M''. Če je sila težnosti edina sila, ki deluje na to telo, se bo to v težnostnem polju gibalo s pospeškom ''a'': : <math> a = \frac{M}{m}g \!\, . </math> Vsi predmeti v istem težnostnem polju padajo enako hitro tedaj in le tedaj, kadar je razmerje med težnostno in vztrajnostno maso vedno enako neki konstanti. Če to drži, se lahko to konstanto s primerno izbiro spremenljivk postavi na 1. (Glej [[gravitacijska fizika]]). == Masa in posebna teorija relativnosti == [[Posebna teorija relativnosti]] je vpeljala pojem ''[[mirovna masa|mirovne mase]]'', navadno označene z <math>m_0</math>. To je vztrajnostna masa telesa, merjena v [[inercialni koordinatni sistem|inercialnem koordinatnem sistemu]], izbranem tako, da v njem telo miruje. Prej opisani postopek določanja vztrajnostne mase še vedno velja, če so hitrosti obeh teles dovolj majhne v primerjavi s [[hitrost svetlobe|hitrostjo svetlobe]], tako da še veljajo zakoni [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. V relativistični mehaniki je masa telesa povezana z njegovo [[energija|energijo]] ''E'' in [[gibalna količina|gibalno količino]] ''p'': : <math> {E^2 \over c^2} = m_0^2 c^2 + p^2 \!\, . </math> Enačbo se lahko prepiše v obliko: : <math> E = m_0 c^2 \sqrt{1 + ({p \over m_0 c})^2} \!\, . </math> V limiti, kjer veljajo zakoni klasične mehanike, je člen ''p'' dosti manjši od člena <math>m_0 c</math>, tako da se lahko kvadratni člen razvije v [[Taylorjeva vrsta|Taylorjevo vrsto]]: : <math> E = m_0 c^2 + {p^2 \over 2m_0} + \ldots \!\, </math> Vodilni člen, ki je po velikosti največji, je tako imenovana [[mirovna energija]] telesa. Telo z maso, različno od nič, ima vedno vsaj to energijo, ne glede na svojo gibalno količino. Mirovne energije se pri mehanskih poskusih ne da spreminjati, lahko pa se spreminja pri procesih, kot sta [[jedrski razpad|razpad]] ali [[jedrsko zlivanje|zlijte jedra]]. Drugi člen v razvoju je kar [[kinetična energija]], kar se lahko hitro vidi, če se v enačbo vstavi definicijo gibalne količine: : <math> p = m_0 v \!\, , </math> s čimer se dobi: : <math> E = m_0 c^2 + \frac{m_0 v^2}{2} + \ldots \!\, . </math> Relativistično zvezo med maso, energijo in gibalno količino se lahko uporabi tudi za opis delcev brez mase (npr. [[foton]]ov, kvantov [[svetloba|svetlobe]]), kjer klasična mehanika odpove. Kadar velja ''m''=0, se zgornja zveza poenostavi v: : <math> E = pc \!\, , </math> kjer je ''p'' relativistična gibalna količina. == Glej tudi == * [[Zemljina masa]] * [[Sončeva masa]] * [[masa zvezd]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|masa|Masa}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Mass (physical property)|masa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Klasična mehanika]] [[Kategorija:Masa| ]] 14fzukyjvkis3gfssducczawuqax0yu 0 534 5738088 5729713 2022-08-21T08:49:45Z 188.230.214.76 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg | width1 = 111 | alt1 = Borut Pahor | caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] | image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg | width2 = 155 | alt2 = Robert Golob | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]] | total_width = | height 1 = }} [[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box |width = 300px |float = right |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]]. Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], ***** LJUBLJANA NI NAJGOSTEJE NASELJENA OBČINA V SLOVENIJI!! PREVERITE SVOJE PODATKE IN NE ZAVAJAJTE! ****** več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {| class="navbox" style="width: 97%" !colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev |- ! # ! Ime mesta ! Regija ! Št. prebivalcev ! |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873 | rowspan=11 style="text-align: center" | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]<br />[[Celje]]<br /> [[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]] |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94.809 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 3 || align="left" | '''[[Kranj]]'''|| align="left" | Gorenjska || 37.941 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 4 || align="left" | '''[[Celje]]'''|| align="left" | Savinjska || 37.872 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25.456 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24.996 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23.415 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18.164 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14.977 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13.608 |- |} == Kultura == {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 120 | alt1 = Primož Trubar | caption1 = [[Primož Trubar]] | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | width2 = 150 | alt2 = Valentin Vodnik | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 125 | alt3 = Valentin Vodnik | caption3 = [[France Prešeren]] }} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika. Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} dreeuwiqlrz7ahokd2rqnokrj78rck2 5738089 5738088 2022-08-21T08:51:12Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.214.76|188.230.214.76]] ([[User talk:188.230.214.76|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:188.240.209.10|188.240.209.10]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg | width1 = 111 | alt1 = Borut Pahor | caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] | image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg | width2 = 155 | alt2 = Robert Golob | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]] | total_width = | height 1 = }} [[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box |width = 300px |float = right |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]]. Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {| class="navbox" style="width: 97%" !colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev |- ! # ! Ime mesta ! Regija ! Št. prebivalcev ! |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873 | rowspan=11 style="text-align: center" | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]<br />[[Celje]]<br /> [[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]] |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94.809 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 3 || align="left" | '''[[Kranj]]'''|| align="left" | Gorenjska || 37.941 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 4 || align="left" | '''[[Celje]]'''|| align="left" | Savinjska || 37.872 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25.456 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24.996 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23.415 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18.164 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14.977 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13.608 |- |} == Kultura == {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 120 | alt1 = Primož Trubar | caption1 = [[Primož Trubar]] | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | width2 = 150 | alt2 = Valentin Vodnik | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 125 | alt3 = Valentin Vodnik | caption3 = [[France Prešeren]] }} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika. Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} jd45s4m4pxodlxmly8bleoplalqzb6z 0 795 5737822 5700853 2022-08-20T18:44:18Z Yerpo 8417 /* Dogodki */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{leto|1920|19}} '''1921''' ('''[[rimske številke|MCMXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[2. februar]] - v Ljubljani je bil ustanovljen planinski klub [[Skala (klub)|Skala]] * [[25. februar]] - [[Rdeča armada]] vkoraka v [[Tbilisi]] in vzpostavi marionetno komunistično vlado. * [[18. marec]] - Poljska in Sovjetska Rusija skleneta [[Riški mirovni sporazum]] * [[27. april]] - [[Antanta|antantna]] komisija za reparacije razglasi, da mora [[Nemčija]] plačati 6,65 milijard [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[3. maj]] - znotraj [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] je ustanovljena [[Severna Irska]]. * [[28. junij]] - sprejeta je prva [[ustava]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[vidovdanska ustava]]) * [[1. julij]] - ustanovni kongres [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]]. * [[11. julij]] - [[Mongolija]] postane neodvisna [[država]]. * [[15. julij]] - v [[Marezige|Marezigah]] izbruhne upor proti italijanski oblasti. * [[27. julij]] - raziskovalci z [[Univerza v Torontu|Univerze v Torontu]] pod vodstvom [[Frederick Banting|Fredericka Bantinga]] oznanijo odkritje hormona [[insulin]]a. * [[29. julij]] - [[Adolf Hitler]] postane [[Führer]] [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. december]] - V [[Beograd]]u je ustanovljena [[Socialistična stranka Jugoslavije]]. * V [[Ankara|Ankari]] je bil ustanovljen [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] == Rojstva == * [[9. januar]] - [[Agnes Keleti]], madžarska atletinja in olimpijka * [[17. januar]] - [[Vasilij Melik]], slovenski zgodovinar († [[2009]]) * [[20. februar]] - [[Zvonimir Ciglič]], slovenski skladatelj, dirigent in pedagog († [[2006]]) * [[21. februar]] - [[John Rawls]], ameriški filozof († [[2002]]) * [[16. april]] - sir [[Peter Ustinov]], britanski filmski igralec, pisatelj, dramatik († [[2004]]) * [[1. maj]] - [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]], ruski astronom († [[1982]]) * [[2. maj]] - [[Satjadžit Raj]], indijski filmski režiser, scenarist, skladatelj († [[1992]]) * [[6. maj]] - [[Erich Fried]], avstrijski pesnik, prevajalec in esejist († [[1988]]) * [[7. maj]] - [[Noni Žunec]], slovenski tenorist, operni in koncertni pevec († [[2004]]) * [[10. junij]] - [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] († [[2021]]) * [[22. oktober]] - [[Aleksander Semjonovič Kronrod]], ruski matematik, računalnikar, izumitelj († [[1986]]) * [[1. december]] - [[Ilse Aichinger]], avstrijska pisateljica († [[2016]]) * [[14. november]] - [[Antoinette de Vaucouleurs]], francosko-ameriška astronomka († [[1987]]) * [[5. december]] - [[Božidar Kantušer]], slovenski skladatelj († [[1999]]) * [[13. december]] - ** [[Janko Messner]], slovenski pisatelj († [[2011]]) ** [[Abdul El Salem Mohamed Aref]], iraški maršal in politik († [[1966]]) == Smrti == * [[16. januar]] - [[Magnus Nyrén|Magnus O. Nyrén]], švedski astronom (* [[1837]]) * [[8. februar]] - [[Peter Aleksejevič Kropotkin]], ruski intelektualec, anarhist, geograf in raziskovalec (* [[1842]]) * [[17. marec]] - [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]], ruski matematik, fizik (*[[1847]]) * [[12. april]] – [[Anton Števanec]] [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]] in nabožni pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]] (*[[1861]]) * [[16. julij]] - [[Josip Križan]], slovenski matematik, fizik, filozof (* [[1841]]) * [[21. september]] - [[Eugen Karl Dühring]], nemški filozof, ekonomist, socialist, kritik marksizma (* [[1833]]) * [[13. november]] - [[Ignace Goldziher]], madžarski judovski orientalist in zgodovinar (* [[1850]]) * [[22. november]] - [[Émile Boutroux]], francoski filozof (* [[1845]]) * [[16. december]] - [[Charles Camille Saint-Saëns]], francoski skladatelj (* [[1835]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Albert Einstein]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Frederick Soddy]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - ''ni bila podeljena'' * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Anatole France]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Karl Hjalmar Branting]], [[Christian Lous Lange]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1921|*]] kko9di3dyf660jzn2q1aexh2gyiievf 0 1614 5738019 4733896 2022-08-21T05:22:18Z Octopus 13285 /* Ostalo */ slika wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1315''' ('''[[rimske številke|MCCCXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == '''[[Velika lakota 1315-17]]''' po Evropi. '''Nenavadna kombinacija obilne pomladanske moče in hladnega poletja onemogoči pravočasno setev.''' Kmetom ne uspe posušiti slame in sena, solinarjem soli, ki je ključna za konzerviranje mesa. Do konca poletja se cene hrane podvojijo, kar pomeni, da si revni kmetje in bajtarji ne morejo več privoščiti kruha. Pojavijo se tudi primeri [[kanibalizem|kanibalizma]], čeprav še verjetno ne to leto. [[1316]] ↔ [[Slika:Great_famine.jpg|thumb|desno|290px|Slikovna [[Biblia Pauperum]], apokaliptična vizija lakote narisana med obdobjem Velike lakote, ki tudi simbolično zaključuje [[visoki srednji vek]] na prehodu [[pozni srednji vek|poznega]].]] ===Francoski dvor=== * [[30. april]] - Francoski kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] obračuna z bivšim dvornim komornikom in svetovalcem [[Enguerrand de Marigny|Enguerrandom de Marignyjem]], ki je bil v službi njegovega očeta [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]]. Ker ne najde zadostnih dokazov o prejemanju podkupnin, ga obtoži čarovništva, pri čemer je bolj uspešen. Tega dne je izvršena smrtna kazen z [[obešanje]]m. Enako preganja ostale bivše ministre. * [[28. julij]] - Ludvik X. ponovno omogoči Judom, da se vrnejo nazaj v Francijo, vendar zgolj za omejeno obdobje dvanajstih let in še to morajo zakupiti. * [[14. avgust]] - Zaradi nezdravih razmer v temnici umre prešuštna francoska kraljica [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]]. Ker je kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] organiziral že vse potrebno za novo poroko z neapeljsko-ogrsko princeso [[Klementina Ogrska|Klementino Anžujsko]], je najverjetneje zadavljena. * [[19. avgust]] - Poroka med kraljem Ludvikom X. in Klementino Anžujsko. * [[24. avgust]] - [[Reims]]: kronanje Ludvika X. za francoskega kralja. * Ludvik X. prepove suženjstvo in suženjska razmerja v Franciji. Zakon bi dobro del nesvobodnim tlačanom, če ne bi vseboval določila, da morajo svojo svobodo odkupiti. * <u>Velika lakota 1315-17</u>: istega leta Ludvik X. uvede [[embargo]] na izvoz žita v Flandrijo. Premožni Flandrijci<ref>Flandrija je gospodarsko cvetela od angleške trgovine z volno.</ref> embargo obidejo s tem, da se tesneje navežejo na Špance. Lakota ne seže čez [[Pireneji|Pireneje]] in [[Alpe]]. [[1316]] ↔ ===Škotska invazija na Irsko=== * [[26. maj]] - [[Larne]], [[Ulster]]: škotska flota z okoli 6.000 možmi se pod vodstvom [[Edvard Bruce|Edvarda Bruca]]<ref>mlajši brat [[Robert Bruce|Roberta Bruca]]</ref> izkrca na obali Irske. Škotska invazijska vojska ima podporo škotskega kralja [[Robert Bruce|Roberta Bruca]], ki poskuša stabilizirati Škotsko s tem, da napravi probleme Angležem na Irskem. * junij - [[Carrickfergus]]: nekaj irskih kraljev keltskih žepnih kraljestev in hiberno-normanskih baronov priseže vazalno zvestobo Edvardu Brucu, ki se s tem okliče za irskega nadkralja. * [[29. junij]] - Edvard Bruce ne pokaže milosti mestom, ki se upirajo. Tega dne zavzame [[Dundalk]] in pokolje vse prebivalce. * julij - Vojaško koalicijo proti nevarnemu prišleku oblikujejo keltski kralj [[Connacht]]a [[Felim mac Aedh Ua Conchobair|Felim O'Connor]], hiberno-normanski grof Ulstra [[Richard Og de Burgh, 2. grof Ulster|Richard Og de Burgh]] in angleški kraljevi justiciar za Irsko [[Edmund Butler, grof Carrick]]. Vojska irskih domačinov ima premoč, vendar se Edvard Bruce izmika frontalnemu spopadu, da bi otežil njihovo oskrbo. V kraljevini Connacht še spodbudi puč, zato Felim O'Connor izstopi iz koalicije in se odpravi domov zatret puč. * september - [[Bitka pri prelazu Moiry]]: Edvard Bruce uspe z dobro organizirano obveščevalno dejavnostjo presenetiti in premagati vojsko angleškega kraljevega justiciarja Edmunda Butlerja, grof Carricka. Toda težave z oskrbo zaradi <u>prihajajoče lakote</u> niso spodbudne za nobeno stran. Zaradi lakote po deželi Edvard Bruce ni zmožen povečati svoje vojske, ki se mu iz bitke v bitko vztrajno krči. * oktober - Angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] končno reagira in odredi sklic irskega parlamenta v [[Dublin]]u, ki pa ne pride do sklepa. * [[6. november|6-7. november]] - [[Bitka pri Kellsu]]: Edvard Bruce zmaga v bitki proti kambro-normanskemu<ref>poimenovanje za potomce Normanov v Walesu</ref> vojskovodji in grofu Valižanske marke [[Roger Mortimer, 1. grof March|Rogerju Mortimerju]]. Poraženec se umakne v Dublin in apelira na kralja Edvarda II. naj mu pošlje okrepitve. [[1316]] ↔ ===Ostalo=== * [[3. januar]] - Umrlega oglejskega patriarha [[Ottobuono di Razzi|Ottobuona di Razzija]] nasledi [[Gillo di Villalta]]. [[1316]] ↔ * [[10. avgust]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] se ustavi v [[St. Albans]]u, kjer zanj in za njegovo spremstvo ne najdejo nobenega kruha. Kralj s spremstvom se praznih želodcev odpravi naprej. * [[18. avgust]] - Umrlega japonskega regenta<ref>jap. ''sikken'', de facto vladar Japonske, ki je vladal v imenu navadno mladoletnega [[šogun]]a, le-ta pa še bolj mladoletnega cesarja na Krizanteminem prestolu.</ref> [[Hodžo Hirotoki|Hodža Hirotokija]] nasledi [[Hodžo Mototoki]]. * [[29. avgust]] - [[Bitka pri Montecatiniju]]: [[Republika Pisa|pisanskim]] [[gibelini in gvelfi|gibelinom]] pod vodstvom vojskovodje [[Uguccione della Faggiuola|Ugucciona della Faggiuole]] uspe nemogoče in premagajo mnogo številčnejšo gvelfsko koalicijo [[Florentinska republika|Florentinske republike]] in [[Kraljevina Neapelj|Neapeljskega kraljestva]]. V bitki je ubit neapeljski princ in titularni latinski cesar [[Karel Tarantski]]. * september - Zgornji Nil: egiptovski mameluki, ki so okupirali krščansko kraljevino Makurijo, nastavijo za marionetnega kralja islamiziranega člana vladajoče družine in začno z obsežno islamizacijo. * [[8. oktober]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: nemiri v [[Lancashire]]ju, SZ Anglija. Skupina nezadovoljnih vitezov in drhali, ki jim preseda dominacija [[Thomas, 2. grof Lancasterja|grofa Lancasterja]], začne pleniti po posestvih njegovih privržencev. Nemiri so brez večjih težav zatrti. * [[15. november]] - '''[[Bitka pri Morgartenu]]: švicarska milica iz prakantonov [[Uri]] in [[Schwyz]] uničujoče porazi mnogo večjo in močnejšo habsburško viteško vojsko pod vodstvom avstrijskega vojvode [[Leopold I., avstrijski vojvoda|Leopolda I.]].''' Švicarji svojo vojaško neizkušenost nadomestijo s poznavanjem terena in avstrijsko invazijsko vojsko uničijo v ožini s težkim kamenjem in strjeno formacijo [[helebarda|helebardirjev]]. Ker se ne držijo viteških običajev, vse zaostale viteze pokoljejo. Kanton Unterwalden v bitki ne sodeluje, saj je napačno obveščen o prihodu avstrijske armade iz njihove smeri. * [[9. december]] - [[Brunnenski pakt]]: obnovljena je [[Švicarska konfederacija]] teh prakantonov (Uri, Schwyz in Unterwalden), sklenjena leta ← [[1291]]. * [[13. december]] - Umrlega grofa Foixa in sokneza Andore [[Gaston I. Foiški|Gastona I.]] nasledi sin [[Gaston II. Foiški|Gaston II.]] * [[Konstantinopel]]: konstantinopelskega pravoslavnega patriarha [[Nefon I. Konstantinopelski|Nefona I.]], ki je abdiciral, nasledi [[Janez XIII. Konstantinopelski|Janez XIII.]] * Umrlega burgundskega deželnega grofa<ref>del Svetega rimskega cesarstva</ref> [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]] nasledi sestra [[Ivana II. Burgundska|Ivana II.]] s soprogom in francoskim kronskim princem [[Filip IV. Francoski|Filipom]]. * [[Kos (otok)|Kos]], Egejsko morje: [[hospitalci]] dokončajo glavno utrdbo na tem otoku. * Granadski emir [[Ismail I. ibn Faradž]] predpiše Judom obvezno nošnjo rumenih brošk. * [[Čagatajski kanat]]: letu dni po fiasku na Kitajskem poskusi kan [[Esen Buka I.]] še z vpadom v [[Ilkanat|ilkanatski]] [[Veliki Horasan|Korasan]]. Ker pa vojska cesarstva Yuan vpade v vzhodni del Čagataja, se je po začetnih uspehih proti Ilkanatu primoran vrniti. [[1318]] ↔ * [[Siena|Sienski]] slikar [[Simone Martini]] dokonča za [[Palazzo Pubblico|mestno hišo]] stensko delo ''[[Maestà (Simone Martini)|Marijino veličastje]]'' (Maestà) v velikosti 9 × 7 metrov. Delo je nekoliko skromnejša verzija Veličastja njegovega učitelja [[Duccio|Duccia]], ki ga je le-ta naslikal štiri leta prej za mestno stolno katedralo. [[Slika:Simone_Martini_060.jpg|thumb|desno|250px|Simone Martini: ''Maestà'', Palazzo publico]] == Rojstva == * [[5. april]] - [[Jakob III. Majorški|Jakob III.]], kralj Majorke († [[1349]]) * [[20. maj]] - [[Bona Luksemburška]], češka princesa († [[1349]]) * [[Federico di Pagana]], 8. genovski dož († [[1406]]) * [[Irena Paleologina (1315-1341)|Irena Paleologina]], trapezuntska cesarica († [[1341]]) * [[Ludvik V. Bavarski|Ludvik V.]], bavarski vojvoda († [[1361]]) * [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir († [[1333]]) == Smrti == * [[3. januar]] - [[Ottobuono di Razzi]], oglejski patriarh * [[30. april]] - [[Enguerrand de Marigny]], francoski kraljevi svetovalec (* [[1260]]) * [[9. maj]] - [[Hugo V. Burgundski|Hugo V.]], burgundski vojvoda (* [[1294]]) * [[29. junij]] - [[Ramon Llull]], španski (katalonski) teolog in filozof (* [[1232]]) * [[14. avgust]] - [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]], francoska kraljica (* [[1290]]) * [[18. avgust]] - [[Hodžo Hirotoki]], japonski regent (* [[1279]]) * [[29. avgust]]: ** [[Karel Tarantski]], neapeljski princ, titularni latinski cesar (* [[1296]]) ** [[Peter Tempesta]], neapeljski plemič, grof Ebolija (* [[1291]]) * [[13. december]] - [[Gaston I. Foiški|Gaston I.]], grof Foixa, soknez Andore (* [[1287]]) * [[Adolf VI. Holsteinski|Adolf VI.]], grof Holstein-Schauenburga (* [[1256]]) * [[Dalimil]], češki kronist * [[Giovanni Pisano]], italijanski kipar in arhitekt (* [[1250]]) * [[Margareta Villehardouinška]], ahajska baronica Akovaja (* [[1266]]) * [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]], deželni grof Burgundije (* [[1300]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1315|*]] olbev5ceagw3un6lnxmxhgkl8dulve5 5738020 5738019 2022-08-21T05:22:46Z Octopus 13285 /* Rojstva */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1315''' ('''[[rimske številke|MCCCXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == '''[[Velika lakota 1315-17]]''' po Evropi. '''Nenavadna kombinacija obilne pomladanske moče in hladnega poletja onemogoči pravočasno setev.''' Kmetom ne uspe posušiti slame in sena, solinarjem soli, ki je ključna za konzerviranje mesa. Do konca poletja se cene hrane podvojijo, kar pomeni, da si revni kmetje in bajtarji ne morejo več privoščiti kruha. Pojavijo se tudi primeri [[kanibalizem|kanibalizma]], čeprav še verjetno ne to leto. [[1316]] ↔ [[Slika:Great_famine.jpg|thumb|desno|290px|Slikovna [[Biblia Pauperum]], apokaliptična vizija lakote narisana med obdobjem Velike lakote, ki tudi simbolično zaključuje [[visoki srednji vek]] na prehodu [[pozni srednji vek|poznega]].]] ===Francoski dvor=== * [[30. april]] - Francoski kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] obračuna z bivšim dvornim komornikom in svetovalcem [[Enguerrand de Marigny|Enguerrandom de Marignyjem]], ki je bil v službi njegovega očeta [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]]. Ker ne najde zadostnih dokazov o prejemanju podkupnin, ga obtoži čarovništva, pri čemer je bolj uspešen. Tega dne je izvršena smrtna kazen z [[obešanje]]m. Enako preganja ostale bivše ministre. * [[28. julij]] - Ludvik X. ponovno omogoči Judom, da se vrnejo nazaj v Francijo, vendar zgolj za omejeno obdobje dvanajstih let in še to morajo zakupiti. * [[14. avgust]] - Zaradi nezdravih razmer v temnici umre prešuštna francoska kraljica [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]]. Ker je kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] organiziral že vse potrebno za novo poroko z neapeljsko-ogrsko princeso [[Klementina Ogrska|Klementino Anžujsko]], je najverjetneje zadavljena. * [[19. avgust]] - Poroka med kraljem Ludvikom X. in Klementino Anžujsko. * [[24. avgust]] - [[Reims]]: kronanje Ludvika X. za francoskega kralja. * Ludvik X. prepove suženjstvo in suženjska razmerja v Franciji. Zakon bi dobro del nesvobodnim tlačanom, če ne bi vseboval določila, da morajo svojo svobodo odkupiti. * <u>Velika lakota 1315-17</u>: istega leta Ludvik X. uvede [[embargo]] na izvoz žita v Flandrijo. Premožni Flandrijci<ref>Flandrija je gospodarsko cvetela od angleške trgovine z volno.</ref> embargo obidejo s tem, da se tesneje navežejo na Špance. Lakota ne seže čez [[Pireneji|Pireneje]] in [[Alpe]]. [[1316]] ↔ ===Škotska invazija na Irsko=== * [[26. maj]] - [[Larne]], [[Ulster]]: škotska flota z okoli 6.000 možmi se pod vodstvom [[Edvard Bruce|Edvarda Bruca]]<ref>mlajši brat [[Robert Bruce|Roberta Bruca]]</ref> izkrca na obali Irske. Škotska invazijska vojska ima podporo škotskega kralja [[Robert Bruce|Roberta Bruca]], ki poskuša stabilizirati Škotsko s tem, da napravi probleme Angležem na Irskem. * junij - [[Carrickfergus]]: nekaj irskih kraljev keltskih žepnih kraljestev in hiberno-normanskih baronov priseže vazalno zvestobo Edvardu Brucu, ki se s tem okliče za irskega nadkralja. * [[29. junij]] - Edvard Bruce ne pokaže milosti mestom, ki se upirajo. Tega dne zavzame [[Dundalk]] in pokolje vse prebivalce. * julij - Vojaško koalicijo proti nevarnemu prišleku oblikujejo keltski kralj [[Connacht]]a [[Felim mac Aedh Ua Conchobair|Felim O'Connor]], hiberno-normanski grof Ulstra [[Richard Og de Burgh, 2. grof Ulster|Richard Og de Burgh]] in angleški kraljevi justiciar za Irsko [[Edmund Butler, grof Carrick]]. Vojska irskih domačinov ima premoč, vendar se Edvard Bruce izmika frontalnemu spopadu, da bi otežil njihovo oskrbo. V kraljevini Connacht še spodbudi puč, zato Felim O'Connor izstopi iz koalicije in se odpravi domov zatret puč. * september - [[Bitka pri prelazu Moiry]]: Edvard Bruce uspe z dobro organizirano obveščevalno dejavnostjo presenetiti in premagati vojsko angleškega kraljevega justiciarja Edmunda Butlerja, grof Carricka. Toda težave z oskrbo zaradi <u>prihajajoče lakote</u> niso spodbudne za nobeno stran. Zaradi lakote po deželi Edvard Bruce ni zmožen povečati svoje vojske, ki se mu iz bitke v bitko vztrajno krči. * oktober - Angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] končno reagira in odredi sklic irskega parlamenta v [[Dublin]]u, ki pa ne pride do sklepa. * [[6. november|6-7. november]] - [[Bitka pri Kellsu]]: Edvard Bruce zmaga v bitki proti kambro-normanskemu<ref>poimenovanje za potomce Normanov v Walesu</ref> vojskovodji in grofu Valižanske marke [[Roger Mortimer, 1. grof March|Rogerju Mortimerju]]. Poraženec se umakne v Dublin in apelira na kralja Edvarda II. naj mu pošlje okrepitve. [[1316]] ↔ ===Ostalo=== * [[3. januar]] - Umrlega oglejskega patriarha [[Ottobuono di Razzi|Ottobuona di Razzija]] nasledi [[Gillo di Villalta]]. [[1316]] ↔ * [[10. avgust]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] se ustavi v [[St. Albans]]u, kjer zanj in za njegovo spremstvo ne najdejo nobenega kruha. Kralj s spremstvom se praznih želodcev odpravi naprej. * [[18. avgust]] - Umrlega japonskega regenta<ref>jap. ''sikken'', de facto vladar Japonske, ki je vladal v imenu navadno mladoletnega [[šogun]]a, le-ta pa še bolj mladoletnega cesarja na Krizanteminem prestolu.</ref> [[Hodžo Hirotoki|Hodža Hirotokija]] nasledi [[Hodžo Mototoki]]. * [[29. avgust]] - [[Bitka pri Montecatiniju]]: [[Republika Pisa|pisanskim]] [[gibelini in gvelfi|gibelinom]] pod vodstvom vojskovodje [[Uguccione della Faggiuola|Ugucciona della Faggiuole]] uspe nemogoče in premagajo mnogo številčnejšo gvelfsko koalicijo [[Florentinska republika|Florentinske republike]] in [[Kraljevina Neapelj|Neapeljskega kraljestva]]. V bitki je ubit neapeljski princ in titularni latinski cesar [[Karel Tarantski]]. * september - Zgornji Nil: egiptovski mameluki, ki so okupirali krščansko kraljevino Makurijo, nastavijo za marionetnega kralja islamiziranega člana vladajoče družine in začno z obsežno islamizacijo. * [[8. oktober]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: nemiri v [[Lancashire]]ju, SZ Anglija. Skupina nezadovoljnih vitezov in drhali, ki jim preseda dominacija [[Thomas, 2. grof Lancasterja|grofa Lancasterja]], začne pleniti po posestvih njegovih privržencev. Nemiri so brez večjih težav zatrti. * [[15. november]] - '''[[Bitka pri Morgartenu]]: švicarska milica iz prakantonov [[Uri]] in [[Schwyz]] uničujoče porazi mnogo večjo in močnejšo habsburško viteško vojsko pod vodstvom avstrijskega vojvode [[Leopold I., avstrijski vojvoda|Leopolda I.]].''' Švicarji svojo vojaško neizkušenost nadomestijo s poznavanjem terena in avstrijsko invazijsko vojsko uničijo v ožini s težkim kamenjem in strjeno formacijo [[helebarda|helebardirjev]]. Ker se ne držijo viteških običajev, vse zaostale viteze pokoljejo. Kanton Unterwalden v bitki ne sodeluje, saj je napačno obveščen o prihodu avstrijske armade iz njihove smeri. * [[9. december]] - [[Brunnenski pakt]]: obnovljena je [[Švicarska konfederacija]] teh prakantonov (Uri, Schwyz in Unterwalden), sklenjena leta ← [[1291]]. * [[13. december]] - Umrlega grofa Foixa in sokneza Andore [[Gaston I. Foiški|Gastona I.]] nasledi sin [[Gaston II. Foiški|Gaston II.]] * [[Konstantinopel]]: konstantinopelskega pravoslavnega patriarha [[Nefon I. Konstantinopelski|Nefona I.]], ki je abdiciral, nasledi [[Janez XIII. Konstantinopelski|Janez XIII.]] * Umrlega burgundskega deželnega grofa<ref>del Svetega rimskega cesarstva</ref> [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]] nasledi sestra [[Ivana II. Burgundska|Ivana II.]] s soprogom in francoskim kronskim princem [[Filip IV. Francoski|Filipom]]. * [[Kos (otok)|Kos]], Egejsko morje: [[hospitalci]] dokončajo glavno utrdbo na tem otoku. * Granadski emir [[Ismail I. ibn Faradž]] predpiše Judom obvezno nošnjo rumenih brošk. * [[Čagatajski kanat]]: letu dni po fiasku na Kitajskem poskusi kan [[Esen Buka I.]] še z vpadom v [[Ilkanat|ilkanatski]] [[Veliki Horasan|Korasan]]. Ker pa vojska cesarstva Yuan vpade v vzhodni del Čagataja, se je po začetnih uspehih proti Ilkanatu primoran vrniti. [[1318]] ↔ * [[Siena|Sienski]] slikar [[Simone Martini]] dokonča za [[Palazzo Pubblico|mestno hišo]] stensko delo ''[[Maestà (Simone Martini)|Marijino veličastje]]'' (Maestà) v velikosti 9 × 7 metrov. Delo je nekoliko skromnejša verzija Veličastja njegovega učitelja [[Duccio|Duccia]], ki ga je le-ta naslikal štiri leta prej za mestno stolno katedralo. [[Slika:Simone_Martini_060.jpg|thumb|desno|250px|Simone Martini: ''Maestà'', Palazzo publico]] == Rojstva == * [[5. april]] - [[Jakob III. Majorški|Jakob III.]], kralj Majorke († [[1349]]) * [[20. maj]] - [[Bona Luksemburška]], češka princesa († [[1349]]) ; Neznan datum * [[Federico di Pagana]], 8. genovski dož († [[1406]]) * [[Irena Paleologina (1315-1341)|Irena Paleologina]], trapezuntska cesarica († [[1341]]) * [[Ludvik V. Bavarski|Ludvik V.]], bavarski vojvoda († [[1361]]) * [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir († [[1333]]) == Smrti == * [[3. januar]] - [[Ottobuono di Razzi]], oglejski patriarh * [[30. april]] - [[Enguerrand de Marigny]], francoski kraljevi svetovalec (* [[1260]]) * [[9. maj]] - [[Hugo V. Burgundski|Hugo V.]], burgundski vojvoda (* [[1294]]) * [[29. junij]] - [[Ramon Llull]], španski (katalonski) teolog in filozof (* [[1232]]) * [[14. avgust]] - [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]], francoska kraljica (* [[1290]]) * [[18. avgust]] - [[Hodžo Hirotoki]], japonski regent (* [[1279]]) * [[29. avgust]]: ** [[Karel Tarantski]], neapeljski princ, titularni latinski cesar (* [[1296]]) ** [[Peter Tempesta]], neapeljski plemič, grof Ebolija (* [[1291]]) * [[13. december]] - [[Gaston I. Foiški|Gaston I.]], grof Foixa, soknez Andore (* [[1287]]) * [[Adolf VI. Holsteinski|Adolf VI.]], grof Holstein-Schauenburga (* [[1256]]) * [[Dalimil]], češki kronist * [[Giovanni Pisano]], italijanski kipar in arhitekt (* [[1250]]) * [[Margareta Villehardouinška]], ahajska baronica Akovaja (* [[1266]]) * [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]], deželni grof Burgundije (* [[1300]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1315|*]] 75iqizesptytmul07nlp3z18v719pf2 5738021 5738020 2022-08-21T05:24:57Z Octopus 13285 /* Smrti */ Margareta wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1315''' ('''[[rimske številke|MCCCXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == '''[[Velika lakota 1315-17]]''' po Evropi. '''Nenavadna kombinacija obilne pomladanske moče in hladnega poletja onemogoči pravočasno setev.''' Kmetom ne uspe posušiti slame in sena, solinarjem soli, ki je ključna za konzerviranje mesa. Do konca poletja se cene hrane podvojijo, kar pomeni, da si revni kmetje in bajtarji ne morejo več privoščiti kruha. Pojavijo se tudi primeri [[kanibalizem|kanibalizma]], čeprav še verjetno ne to leto. [[1316]] ↔ [[Slika:Great_famine.jpg|thumb|desno|290px|Slikovna [[Biblia Pauperum]], apokaliptična vizija lakote narisana med obdobjem Velike lakote, ki tudi simbolično zaključuje [[visoki srednji vek]] na prehodu [[pozni srednji vek|poznega]].]] ===Francoski dvor=== * [[30. april]] - Francoski kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] obračuna z bivšim dvornim komornikom in svetovalcem [[Enguerrand de Marigny|Enguerrandom de Marignyjem]], ki je bil v službi njegovega očeta [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]]. Ker ne najde zadostnih dokazov o prejemanju podkupnin, ga obtoži čarovništva, pri čemer je bolj uspešen. Tega dne je izvršena smrtna kazen z [[obešanje]]m. Enako preganja ostale bivše ministre. * [[28. julij]] - Ludvik X. ponovno omogoči Judom, da se vrnejo nazaj v Francijo, vendar zgolj za omejeno obdobje dvanajstih let in še to morajo zakupiti. * [[14. avgust]] - Zaradi nezdravih razmer v temnici umre prešuštna francoska kraljica [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]]. Ker je kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] organiziral že vse potrebno za novo poroko z neapeljsko-ogrsko princeso [[Klementina Ogrska|Klementino Anžujsko]], je najverjetneje zadavljena. * [[19. avgust]] - Poroka med kraljem Ludvikom X. in Klementino Anžujsko. * [[24. avgust]] - [[Reims]]: kronanje Ludvika X. za francoskega kralja. * Ludvik X. prepove suženjstvo in suženjska razmerja v Franciji. Zakon bi dobro del nesvobodnim tlačanom, če ne bi vseboval določila, da morajo svojo svobodo odkupiti. * <u>Velika lakota 1315-17</u>: istega leta Ludvik X. uvede [[embargo]] na izvoz žita v Flandrijo. Premožni Flandrijci<ref>Flandrija je gospodarsko cvetela od angleške trgovine z volno.</ref> embargo obidejo s tem, da se tesneje navežejo na Špance. Lakota ne seže čez [[Pireneji|Pireneje]] in [[Alpe]]. [[1316]] ↔ ===Škotska invazija na Irsko=== * [[26. maj]] - [[Larne]], [[Ulster]]: škotska flota z okoli 6.000 možmi se pod vodstvom [[Edvard Bruce|Edvarda Bruca]]<ref>mlajši brat [[Robert Bruce|Roberta Bruca]]</ref> izkrca na obali Irske. Škotska invazijska vojska ima podporo škotskega kralja [[Robert Bruce|Roberta Bruca]], ki poskuša stabilizirati Škotsko s tem, da napravi probleme Angležem na Irskem. * junij - [[Carrickfergus]]: nekaj irskih kraljev keltskih žepnih kraljestev in hiberno-normanskih baronov priseže vazalno zvestobo Edvardu Brucu, ki se s tem okliče za irskega nadkralja. * [[29. junij]] - Edvard Bruce ne pokaže milosti mestom, ki se upirajo. Tega dne zavzame [[Dundalk]] in pokolje vse prebivalce. * julij - Vojaško koalicijo proti nevarnemu prišleku oblikujejo keltski kralj [[Connacht]]a [[Felim mac Aedh Ua Conchobair|Felim O'Connor]], hiberno-normanski grof Ulstra [[Richard Og de Burgh, 2. grof Ulster|Richard Og de Burgh]] in angleški kraljevi justiciar za Irsko [[Edmund Butler, grof Carrick]]. Vojska irskih domačinov ima premoč, vendar se Edvard Bruce izmika frontalnemu spopadu, da bi otežil njihovo oskrbo. V kraljevini Connacht še spodbudi puč, zato Felim O'Connor izstopi iz koalicije in se odpravi domov zatret puč. * september - [[Bitka pri prelazu Moiry]]: Edvard Bruce uspe z dobro organizirano obveščevalno dejavnostjo presenetiti in premagati vojsko angleškega kraljevega justiciarja Edmunda Butlerja, grof Carricka. Toda težave z oskrbo zaradi <u>prihajajoče lakote</u> niso spodbudne za nobeno stran. Zaradi lakote po deželi Edvard Bruce ni zmožen povečati svoje vojske, ki se mu iz bitke v bitko vztrajno krči. * oktober - Angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] končno reagira in odredi sklic irskega parlamenta v [[Dublin]]u, ki pa ne pride do sklepa. * [[6. november|6-7. november]] - [[Bitka pri Kellsu]]: Edvard Bruce zmaga v bitki proti kambro-normanskemu<ref>poimenovanje za potomce Normanov v Walesu</ref> vojskovodji in grofu Valižanske marke [[Roger Mortimer, 1. grof March|Rogerju Mortimerju]]. Poraženec se umakne v Dublin in apelira na kralja Edvarda II. naj mu pošlje okrepitve. [[1316]] ↔ ===Ostalo=== * [[3. januar]] - Umrlega oglejskega patriarha [[Ottobuono di Razzi|Ottobuona di Razzija]] nasledi [[Gillo di Villalta]]. [[1316]] ↔ * [[10. avgust]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: angleški kralj [[Edvard II. Angleški|Edvard II.]] se ustavi v [[St. Albans]]u, kjer zanj in za njegovo spremstvo ne najdejo nobenega kruha. Kralj s spremstvom se praznih želodcev odpravi naprej. * [[18. avgust]] - Umrlega japonskega regenta<ref>jap. ''sikken'', de facto vladar Japonske, ki je vladal v imenu navadno mladoletnega [[šogun]]a, le-ta pa še bolj mladoletnega cesarja na Krizanteminem prestolu.</ref> [[Hodžo Hirotoki|Hodža Hirotokija]] nasledi [[Hodžo Mototoki]]. * [[29. avgust]] - [[Bitka pri Montecatiniju]]: [[Republika Pisa|pisanskim]] [[gibelini in gvelfi|gibelinom]] pod vodstvom vojskovodje [[Uguccione della Faggiuola|Ugucciona della Faggiuole]] uspe nemogoče in premagajo mnogo številčnejšo gvelfsko koalicijo [[Florentinska republika|Florentinske republike]] in [[Kraljevina Neapelj|Neapeljskega kraljestva]]. V bitki je ubit neapeljski princ in titularni latinski cesar [[Karel Tarantski]]. * september - Zgornji Nil: egiptovski mameluki, ki so okupirali krščansko kraljevino Makurijo, nastavijo za marionetnega kralja islamiziranega člana vladajoče družine in začno z obsežno islamizacijo. * [[8. oktober]] - <u>Velika lakota 1315-17</u>: nemiri v [[Lancashire]]ju, SZ Anglija. Skupina nezadovoljnih vitezov in drhali, ki jim preseda dominacija [[Thomas, 2. grof Lancasterja|grofa Lancasterja]], začne pleniti po posestvih njegovih privržencev. Nemiri so brez večjih težav zatrti. * [[15. november]] - '''[[Bitka pri Morgartenu]]: švicarska milica iz prakantonov [[Uri]] in [[Schwyz]] uničujoče porazi mnogo večjo in močnejšo habsburško viteško vojsko pod vodstvom avstrijskega vojvode [[Leopold I., avstrijski vojvoda|Leopolda I.]].''' Švicarji svojo vojaško neizkušenost nadomestijo s poznavanjem terena in avstrijsko invazijsko vojsko uničijo v ožini s težkim kamenjem in strjeno formacijo [[helebarda|helebardirjev]]. Ker se ne držijo viteških običajev, vse zaostale viteze pokoljejo. Kanton Unterwalden v bitki ne sodeluje, saj je napačno obveščen o prihodu avstrijske armade iz njihove smeri. * [[9. december]] - [[Brunnenski pakt]]: obnovljena je [[Švicarska konfederacija]] teh prakantonov (Uri, Schwyz in Unterwalden), sklenjena leta ← [[1291]]. * [[13. december]] - Umrlega grofa Foixa in sokneza Andore [[Gaston I. Foiški|Gastona I.]] nasledi sin [[Gaston II. Foiški|Gaston II.]] * [[Konstantinopel]]: konstantinopelskega pravoslavnega patriarha [[Nefon I. Konstantinopelski|Nefona I.]], ki je abdiciral, nasledi [[Janez XIII. Konstantinopelski|Janez XIII.]] * Umrlega burgundskega deželnega grofa<ref>del Svetega rimskega cesarstva</ref> [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]] nasledi sestra [[Ivana II. Burgundska|Ivana II.]] s soprogom in francoskim kronskim princem [[Filip IV. Francoski|Filipom]]. * [[Kos (otok)|Kos]], Egejsko morje: [[hospitalci]] dokončajo glavno utrdbo na tem otoku. * Granadski emir [[Ismail I. ibn Faradž]] predpiše Judom obvezno nošnjo rumenih brošk. * [[Čagatajski kanat]]: letu dni po fiasku na Kitajskem poskusi kan [[Esen Buka I.]] še z vpadom v [[Ilkanat|ilkanatski]] [[Veliki Horasan|Korasan]]. Ker pa vojska cesarstva Yuan vpade v vzhodni del Čagataja, se je po začetnih uspehih proti Ilkanatu primoran vrniti. [[1318]] ↔ * [[Siena|Sienski]] slikar [[Simone Martini]] dokonča za [[Palazzo Pubblico|mestno hišo]] stensko delo ''[[Maestà (Simone Martini)|Marijino veličastje]]'' (Maestà) v velikosti 9 × 7 metrov. Delo je nekoliko skromnejša verzija Veličastja njegovega učitelja [[Duccio|Duccia]], ki ga je le-ta naslikal štiri leta prej za mestno stolno katedralo. [[Slika:Simone_Martini_060.jpg|thumb|desno|250px|Simone Martini: ''Maestà'', Palazzo publico]] == Rojstva == * [[5. april]] - [[Jakob III. Majorški|Jakob III.]], kralj Majorke († [[1349]]) * [[20. maj]] - [[Bona Luksemburška]], češka princesa († [[1349]]) ; Neznan datum * [[Federico di Pagana]], 8. genovski dož († [[1406]]) * [[Irena Paleologina (1315-1341)|Irena Paleologina]], trapezuntska cesarica († [[1341]]) * [[Ludvik V. Bavarski|Ludvik V.]], bavarski vojvoda († [[1361]]) * [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir († [[1333]]) == Smrti == * [[3. januar]] - [[Ottobuono di Razzi]], oglejski patriarh * [[30. april]] - [[Enguerrand de Marigny]], francoski kraljevi svetovalec (* [[1260]]) * [[1. maj]] - [[Margareta Brandenburška]], poljska vojvodinja in kraljica (* okoli [[1270]]) * [[9. maj]] - [[Hugo V. Burgundski|Hugo V.]], burgundski vojvoda (* [[1294]]) * [[29. junij]] - [[Ramon Llull]], španski (katalonski) teolog in filozof (* [[1232]]) * [[14. avgust]] - [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareta Burgundska]], francoska kraljica (* [[1290]]) * [[18. avgust]] - [[Hodžo Hirotoki]], japonski regent (* [[1279]]) * [[29. avgust]]: ** [[Karel Tarantski]], neapeljski princ, titularni latinski cesar (* [[1296]]) ** [[Peter Tempesta]], neapeljski plemič, grof Ebolija (* [[1291]]) * [[13. december]] - [[Gaston I. Foiški|Gaston I.]], grof Foixa, soknez Andore (* [[1287]]) ; Neznan datum * [[Adolf VI. Holsteinski|Adolf VI.]], grof Holstein-Schauenburga (* [[1256]]) * [[Dalimil]], češki kronist * [[Giovanni Pisano]], italijanski kipar in arhitekt (* [[1250]]) * [[Margareta Villehardouinška]], ahajska baronica Akovaja (* [[1266]]) * [[Robert Burgundski (1300-1315)|Robert Burgundski]], deželni grof Burgundije (* [[1300]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1315|*]] qjw4ic37d65aa11ctelua5k7cl9je95 0 1659 5738017 4597392 2022-08-21T05:20:15Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Margareta Brandenburška wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1270''' ('''[[rimske številke|MCCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == ===Osma križarska vojna in Sveta dežela=== * [[28. januar]] - [[25. maj]] - Ofenziva egiptovskih mamelukov proti ostankom križarskih državic v Zamorju, nakar se sultan [[Bajbars]] vrne v Egipt, da bi se spoprijel z novo križarsko vojsko, ki prihaja iz Evrope. * [[17. marec]] - [[Asasini]], ki jih je verjetno naročil sultan Bajbars, umore križarskega plemiča in barona [[Tir (Libanon)|Tira]] [[Filip I. Montforški|Filipa Montforškega]]. Baronijo [[Castres-en-Albigenses]] nasledi sin [[Filip II. Montforški|Filip II.]], mlajšemu sinu [[Ivan Montforški|Ivanu Montforškemu]] pripade Tir. * [[1. julij]] - Francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] se odpravi na zadnjo, [[osma križarska vojna|osmo križarsko vojno]] proti [[Mameluški sultanat (Egipt)|egipčanskim]] [[mameluki|mamelukom]], ki so ogrožali ostanke križarske vladavine v Sveti deželi. [[Slika:SmrtLudv%C3%ADkaIX.jpg|thumb|right|250px|Smrt francoskega kralja Ludvika IX., edinega svetnika med kralji]] * [[17. julij]] - Francoska križarska flota pristane na obali današnje Tunizije, ki ji vlada (samooklicani) kalif [[Mohamed I. al-Mustansir]] iz hiše [[Hafsidi|Hafsidov]]. Al-Mustansir je nenaklonjen sicilskemu kralju <ref>in mlajšemu bratu Ludvika IX.</ref> [[Karel Anžujski|Karlu Anžujskemu]], zato ima Ludvik IX. zaupanje, da bo kalifa Al-Mustansirja spreobrnil v krščanstvo. Karel Anžujski nasprotno prepriča Ludvika IX. naj prične oblegati Tunis in si s tem zagotovi dobro izhodišče za osvojitev Egipta. * avgust - Razmere v križarskem taboru, ki oblega Tunis, se zaradi slabe oskrbe z vodo in hrano drastično poslabšajo. Mdr. zboli tudi Ludvik IX. * [[3. avgust]] - Valoiški grof [[Ivan Tristan]] je en od številnih v križarskem taboru, ki ne prenesejo poletne vročine in nečloveških naporov. Ker ni zaplodil naslednika, se grofija prepiše v fevd novorojenemu princu [[Karel Valoiški|Karlu]], četrtemu sinu kronskega princa Filipa III. * [[25. avgust]] - Med križarskim obleganjem [[Tunis]]a zaradi [[griža|griže]] '''umre francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]]'''. Na prestolu ga nasledi najstarejši sin [[Filip III. Francoski|Filip III.]], ki pa se v politiki podredi svojemu stricu [[Karel Anžujski|Karlu Anžujskemu]]. Le-ta prevzame vodenje križarske armade. ** [[24. september]] - Ena od pomembnejših žrtev med križarsko vojsko je še francoski plemič [[Filip II. Montforški]]. Baronija [[Castres-en-Albigenses]] pripade po novem mlajšemu bratu [[Ivan Montforški|Ivanu Montforškemu]], ki ima že v fevdu Tir. * [[25. september]] - Razbremenjen od pritiska križarjev z vzhoda mameluški sultan [[Bajbars]] zavzame [[Aškalon]] ter ga popolnoma opustoši vključno s pristaniščem, ki ga da zasuti. * [[30. oktober]] - [[Karel Anžujski]] dokončno prekine z obleganjem Tunisa in sklene z al-Mustansirjem mirovni sporazum ter obnovi fevdalno razmerje, ki so ga imeli Hafsidi do sicilskih kraljev. * [[10. november]] - Kot zamudnik prispe pred Tunis angleški princ [[Edvard Dolgokraki|Edvard]], ki potem nadaljuje s plovbo proti Sveti deželi. Vmes prezimi na Siciliji. [[1271]] ↔ * [[20. november]] - V Francijo se vrne novi kralj Filip III. * [[22. november]] - Med vračanjem proti Siciliji križarsko floto še nadalje zdesketa vihar, kar odmakne načrte Karla Anžujskega, da bi zavzel bizantinski [[Konstantinopel]] v nedoločeno prihodnost. [[1271]] ↔ * [[4. december]] - Tudi po vrnitvi na Sicilijo smrt še vedno kosi med oslabelimi križarji. Tega dne umre navarski kralj/šampanjski grof [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]] (V.), sicer zet Ludvika IX.. Navaro in Šampanjo nasledi mlajši brat [[Henrik I. Navarski|Henrik I.]] (III.) * Armenski kralj [[Hetum I. Armenski|Hetum I.]], ki se je kot zaveznik Mongolov soočal z vztrajnimi pritiski egiptovskih mamelukov, abdicira v korist [[Lev II. Armenski|Leva II.]] in se umakne v samostan. ===Mongolski imperij=== * [[22. julij]] - Bitka pri Heratu, [[Ilkanat]]: kan Ilkanata [[Abaka]] porazi invazijsko armado čagatajskega kana [[Ghijas-ud-din Barak|Baraka]]. Poraz izkoristi njegov rival [[Kaidu]]. [[1271]] ↔ * [[Obleganje Xiangyanga]] (1267-1273): [[Kublajkan]]ovo obleganje z več kot pet tisoč [[tribok]]i nima učinka. Toda, po drugi strani so poskusi [[dinastija Song|Južnega Songa]], da bi oskrbeli Xiangyang, neuspešni. [[1271]] ↔ * Koreja: [[upor Sambjeolčo]] (1270-73). Gre za upor organiziranih ljudskih milic proti dinastiji [[dinastija Gorjeo|Gorjeo]], ki se je uklonila Mongolom. Uporniki se umaknejo na skrajni jug polotoka in se zorganizirajo v piratsko mornarico. [[1271]] ↔ * Umrlega gruzijskega kralja [[David VII. Gruzijski|Davida VII.]] nasledi sin [[Dimitrij II. Gruzijski|Dimitrij II.]], ki obnovi vazalno vez z Ilkanatom. ===Ostalo=== * [[16. februar]] - [[Bitka pri Karuseju]], [[Livonska križarska vojna]]: poganski Litvanci, ki so pod vodstvom velikega kneza [[Traidenis]]a plenili po [[Semigaliji]], v obrambni poziciji odločujoče porazijo križarske viteze pod vodstvom [[Livonski red|Livonskega reda]]<ref>Avtonomna skupina Tevtonskega viteškega reda oz. [[Križniki|Križnikov]]</ref>. [[1279]] ↔ ** Bitka pri Padaugavi: še istega leta se Livonski viteški red odpravi na kaznovalni pohod, a jih Litvanci presenetijo med počitkom in ponovno potolčejo. * [[3. maj]] - Po hudi bolezni '''umre madžarski kralj [[Béla IV. Ogrski]]'''. Nasledi ga odtujeni sin [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]], s katerim se je zadnje desetletje spopadal za oblast. Sestra [[Ana Ogrska (1226)|Ana]] pobegne skupaj z očetovimi svetovalci v varstvo češkega kralja [[Otokar II. Češki|Otokarja II.]] [[1271]] ↔ * [[24. junij]] - Ljubica turinškega deželnega grofa [[Albert II. Meissenški|Alberta Izpirjenega]] [[Kunigunda Eisenberška]] poskusi z vednostjo nezvestega soproga zastrupiti zastrupiti njegovo ženo [[Margareta Hohenstaufen|Margareto Hohenstaufen]]. Ta v strahu za svoje življenje še pravočasno pobegne, zatočišče ji ponudijo meščani [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]], vendar nekaj tednov kasneje umre. * [[10. avgust]] - [[Etiopija]]: upornik [[Jekuno Amlak]] vrže s prestola etiopsko dinastijo [[dinastija Zagaj|Zagaj]], ki je vladala od leta ← [[1137]]. S tem postane novi [[neguš negasti]]. * V Pragi je dokončana [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara nova sinagoga]]. Gre za po nastanku eno prvih gotskih zgradb v Pragi. [[Slika:Old_new_synagogue_in_Prague_-_inside.jpg|thumb|right|230px|Notranjost Stare nove sinagoge v Pragi.]] * [[Tomaž Akvinski]] piše delo [[Summa Theologica]]. * Poljski učenjak [[Witelo]] prevede v latinščino [[Alhazen]]ovo razpravo o optiki Kitab al-Manazir. * december - Na [[Sorbona|Pariški univerzi]] prepovedo [[Ibn Rušd|Averroesova]] dela. * [[Sveti sedež]]: [[sedisvakanca]] 1268-1271. * [[Malijsko cesarstvo]], Afrika: umrlega cesarja [[Uli I. Malijski|Ulija I. Keito]] nasledi [[Ouati Keita]] == Rojstva == * [[12. marec]] - [[Karel Valoiški]], francoski princ, grof Valoisa († [[1325]]) * [[10. april]] - [[Hakon V. Norveški|Hakon V.]], norveški kralj († [[1319]]) ; Neznan datum * [[Abner iz Burgosa]], španski teolog in filozof, judovski spreobrnjenec († [[1346]]) * [[Andrew Harclay, 1. grof Carlisle|Andrew Harclay]], angleški plemič, 1. grof Carlisle, vojskovodja († [[1323]]) * [[Cino da Pistoia]], italijanski pesnik, pravnik († [[1336]]) * [[Džu Šidžje]], kitajski matematik († [[1330]]) * [[Folgóre da San Gimignano]], italijanski (toskanski) pesnik († [[1332]]) * [[Henrik II. Jeruzalemski]], zadnji kralj Jeruzalemske kraljevine († [[1324]]) * [[Hélion de Villeneuve]], veliki mojster vitezov hospitalcev († [[1346]]) * [[Henry Harclay]], angleški filozof († [[1317]]) * [[Janez Vetrinjski]], avstrijski (koroški) cistercijan, kronist, literat († [[1347]]) * [[Juliana Falconieri]], italijanska servitska redovnica, usmiljenka, svetnica († [[1341]]) * [[Margareta Brandenburška]], poljska vojvodinja in kraljica († [[1315]]) * [[Mihael iz Cesene]], italijanski teolog, frančiškanski general († [[1342]]) * [[Mondino de Liuzzi]], italijanski (bolognjski) anatom († [[1326]]) * [[Namadeva]], hindujski pesnik, svetnik († [[1350]]) * [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolf II.]], vojvoda Avstrije in Štajerske († [[1290]]) * [[Sciarra Colonna]], rimski plemič, gibelin († [[1329]]) * [[Teodor Metohit]], bizantinski zgodovinar, državnik, mecen in filozof († [[1332]]) * [[William Wallace]], škotski narodni heroj († [[1305]]) == Smrti == * [[18. januar]] - [[Sveta Margareta Ogrska|Margareta Ogrska]], princesa, redovnica, svetnica (* [[1242]]) * [[23. februar]] - [[Izabela Francoska (svetnica)|Izabela Francoska]], princesa, redovnica, svetnica (* [[1225]]) * [[17. marec]] - [[Filip Montforški, baron Tira|Filip Montforški]], baron Tira v križarskem Zamorju * [[3. maj]] - [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]], madžarski kralj (* [[1206]]) * [[18. julij]] - [[Bonifacij Savojski]], canterburyjski nadškof (* [[1217]]) * [[3. avgust]] - [[Ivan Tristan]], francoski princ, grof Valoisa (* [[1250]]) * [[8. avgust]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[25. avgust]] - [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], francoski kralj (* [[1214]]) * [[24. september]] - [[Filip Montforški, baron Castresa|Filip Montforški]], francoski plemič, baron Castresa, križar * [[4. december]] - [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]], navarski kralj, šampanjski grof (V.), križar (* [[1239]]) * [[David VII. Gruzijski|David VII.]], gruzijski kralj (* [[1215]]) * [[Hetum I. Armenski]], kralj Kilikjske Armenije (* [[1215]]) * [[Ibn Abi Usaibia]], arabski zdravnik in zgodovinar (* [[1194]]) * [[Mansa Uli]], kralj Malijskega imperija * [[Mojzes ben Nahman]]<ref>latinizirano ''Nachmanides''</ref>, španski judovski teolog, rabi, filozof (* [[1194]]) == Opombe == {{opombe|1}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1270|*]] p888l4udq8mdi1f17kkb6tj0xf8aiqj 5738018 5738017 2022-08-21T05:20:48Z Octopus 13285 /* Smrti */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1270''' ('''[[rimske številke|MCCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == ===Osma križarska vojna in Sveta dežela=== * [[28. januar]] - [[25. maj]] - Ofenziva egiptovskih mamelukov proti ostankom križarskih državic v Zamorju, nakar se sultan [[Bajbars]] vrne v Egipt, da bi se spoprijel z novo križarsko vojsko, ki prihaja iz Evrope. * [[17. marec]] - [[Asasini]], ki jih je verjetno naročil sultan Bajbars, umore križarskega plemiča in barona [[Tir (Libanon)|Tira]] [[Filip I. Montforški|Filipa Montforškega]]. Baronijo [[Castres-en-Albigenses]] nasledi sin [[Filip II. Montforški|Filip II.]], mlajšemu sinu [[Ivan Montforški|Ivanu Montforškemu]] pripade Tir. * [[1. julij]] - Francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] se odpravi na zadnjo, [[osma križarska vojna|osmo križarsko vojno]] proti [[Mameluški sultanat (Egipt)|egipčanskim]] [[mameluki|mamelukom]], ki so ogrožali ostanke križarske vladavine v Sveti deželi. [[Slika:SmrtLudv%C3%ADkaIX.jpg|thumb|right|250px|Smrt francoskega kralja Ludvika IX., edinega svetnika med kralji]] * [[17. julij]] - Francoska križarska flota pristane na obali današnje Tunizije, ki ji vlada (samooklicani) kalif [[Mohamed I. al-Mustansir]] iz hiše [[Hafsidi|Hafsidov]]. Al-Mustansir je nenaklonjen sicilskemu kralju <ref>in mlajšemu bratu Ludvika IX.</ref> [[Karel Anžujski|Karlu Anžujskemu]], zato ima Ludvik IX. zaupanje, da bo kalifa Al-Mustansirja spreobrnil v krščanstvo. Karel Anžujski nasprotno prepriča Ludvika IX. naj prične oblegati Tunis in si s tem zagotovi dobro izhodišče za osvojitev Egipta. * avgust - Razmere v križarskem taboru, ki oblega Tunis, se zaradi slabe oskrbe z vodo in hrano drastično poslabšajo. Mdr. zboli tudi Ludvik IX. * [[3. avgust]] - Valoiški grof [[Ivan Tristan]] je en od številnih v križarskem taboru, ki ne prenesejo poletne vročine in nečloveških naporov. Ker ni zaplodil naslednika, se grofija prepiše v fevd novorojenemu princu [[Karel Valoiški|Karlu]], četrtemu sinu kronskega princa Filipa III. * [[25. avgust]] - Med križarskim obleganjem [[Tunis]]a zaradi [[griža|griže]] '''umre francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]]'''. Na prestolu ga nasledi najstarejši sin [[Filip III. Francoski|Filip III.]], ki pa se v politiki podredi svojemu stricu [[Karel Anžujski|Karlu Anžujskemu]]. Le-ta prevzame vodenje križarske armade. ** [[24. september]] - Ena od pomembnejših žrtev med križarsko vojsko je še francoski plemič [[Filip II. Montforški]]. Baronija [[Castres-en-Albigenses]] pripade po novem mlajšemu bratu [[Ivan Montforški|Ivanu Montforškemu]], ki ima že v fevdu Tir. * [[25. september]] - Razbremenjen od pritiska križarjev z vzhoda mameluški sultan [[Bajbars]] zavzame [[Aškalon]] ter ga popolnoma opustoši vključno s pristaniščem, ki ga da zasuti. * [[30. oktober]] - [[Karel Anžujski]] dokončno prekine z obleganjem Tunisa in sklene z al-Mustansirjem mirovni sporazum ter obnovi fevdalno razmerje, ki so ga imeli Hafsidi do sicilskih kraljev. * [[10. november]] - Kot zamudnik prispe pred Tunis angleški princ [[Edvard Dolgokraki|Edvard]], ki potem nadaljuje s plovbo proti Sveti deželi. Vmes prezimi na Siciliji. [[1271]] ↔ * [[20. november]] - V Francijo se vrne novi kralj Filip III. * [[22. november]] - Med vračanjem proti Siciliji križarsko floto še nadalje zdesketa vihar, kar odmakne načrte Karla Anžujskega, da bi zavzel bizantinski [[Konstantinopel]] v nedoločeno prihodnost. [[1271]] ↔ * [[4. december]] - Tudi po vrnitvi na Sicilijo smrt še vedno kosi med oslabelimi križarji. Tega dne umre navarski kralj/šampanjski grof [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]] (V.), sicer zet Ludvika IX.. Navaro in Šampanjo nasledi mlajši brat [[Henrik I. Navarski|Henrik I.]] (III.) * Armenski kralj [[Hetum I. Armenski|Hetum I.]], ki se je kot zaveznik Mongolov soočal z vztrajnimi pritiski egiptovskih mamelukov, abdicira v korist [[Lev II. Armenski|Leva II.]] in se umakne v samostan. ===Mongolski imperij=== * [[22. julij]] - Bitka pri Heratu, [[Ilkanat]]: kan Ilkanata [[Abaka]] porazi invazijsko armado čagatajskega kana [[Ghijas-ud-din Barak|Baraka]]. Poraz izkoristi njegov rival [[Kaidu]]. [[1271]] ↔ * [[Obleganje Xiangyanga]] (1267-1273): [[Kublajkan]]ovo obleganje z več kot pet tisoč [[tribok]]i nima učinka. Toda, po drugi strani so poskusi [[dinastija Song|Južnega Songa]], da bi oskrbeli Xiangyang, neuspešni. [[1271]] ↔ * Koreja: [[upor Sambjeolčo]] (1270-73). Gre za upor organiziranih ljudskih milic proti dinastiji [[dinastija Gorjeo|Gorjeo]], ki se je uklonila Mongolom. Uporniki se umaknejo na skrajni jug polotoka in se zorganizirajo v piratsko mornarico. [[1271]] ↔ * Umrlega gruzijskega kralja [[David VII. Gruzijski|Davida VII.]] nasledi sin [[Dimitrij II. Gruzijski|Dimitrij II.]], ki obnovi vazalno vez z Ilkanatom. ===Ostalo=== * [[16. februar]] - [[Bitka pri Karuseju]], [[Livonska križarska vojna]]: poganski Litvanci, ki so pod vodstvom velikega kneza [[Traidenis]]a plenili po [[Semigaliji]], v obrambni poziciji odločujoče porazijo križarske viteze pod vodstvom [[Livonski red|Livonskega reda]]<ref>Avtonomna skupina Tevtonskega viteškega reda oz. [[Križniki|Križnikov]]</ref>. [[1279]] ↔ ** Bitka pri Padaugavi: še istega leta se Livonski viteški red odpravi na kaznovalni pohod, a jih Litvanci presenetijo med počitkom in ponovno potolčejo. * [[3. maj]] - Po hudi bolezni '''umre madžarski kralj [[Béla IV. Ogrski]]'''. Nasledi ga odtujeni sin [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]], s katerim se je zadnje desetletje spopadal za oblast. Sestra [[Ana Ogrska (1226)|Ana]] pobegne skupaj z očetovimi svetovalci v varstvo češkega kralja [[Otokar II. Češki|Otokarja II.]] [[1271]] ↔ * [[24. junij]] - Ljubica turinškega deželnega grofa [[Albert II. Meissenški|Alberta Izpirjenega]] [[Kunigunda Eisenberška]] poskusi z vednostjo nezvestega soproga zastrupiti zastrupiti njegovo ženo [[Margareta Hohenstaufen|Margareto Hohenstaufen]]. Ta v strahu za svoje življenje še pravočasno pobegne, zatočišče ji ponudijo meščani [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]], vendar nekaj tednov kasneje umre. * [[10. avgust]] - [[Etiopija]]: upornik [[Jekuno Amlak]] vrže s prestola etiopsko dinastijo [[dinastija Zagaj|Zagaj]], ki je vladala od leta ← [[1137]]. S tem postane novi [[neguš negasti]]. * V Pragi je dokončana [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara nova sinagoga]]. Gre za po nastanku eno prvih gotskih zgradb v Pragi. [[Slika:Old_new_synagogue_in_Prague_-_inside.jpg|thumb|right|230px|Notranjost Stare nove sinagoge v Pragi.]] * [[Tomaž Akvinski]] piše delo [[Summa Theologica]]. * Poljski učenjak [[Witelo]] prevede v latinščino [[Alhazen]]ovo razpravo o optiki Kitab al-Manazir. * december - Na [[Sorbona|Pariški univerzi]] prepovedo [[Ibn Rušd|Averroesova]] dela. * [[Sveti sedež]]: [[sedisvakanca]] 1268-1271. * [[Malijsko cesarstvo]], Afrika: umrlega cesarja [[Uli I. Malijski|Ulija I. Keito]] nasledi [[Ouati Keita]] == Rojstva == * [[12. marec]] - [[Karel Valoiški]], francoski princ, grof Valoisa († [[1325]]) * [[10. april]] - [[Hakon V. Norveški|Hakon V.]], norveški kralj († [[1319]]) ; Neznan datum * [[Abner iz Burgosa]], španski teolog in filozof, judovski spreobrnjenec († [[1346]]) * [[Andrew Harclay, 1. grof Carlisle|Andrew Harclay]], angleški plemič, 1. grof Carlisle, vojskovodja († [[1323]]) * [[Cino da Pistoia]], italijanski pesnik, pravnik († [[1336]]) * [[Džu Šidžje]], kitajski matematik († [[1330]]) * [[Folgóre da San Gimignano]], italijanski (toskanski) pesnik († [[1332]]) * [[Henrik II. Jeruzalemski]], zadnji kralj Jeruzalemske kraljevine († [[1324]]) * [[Hélion de Villeneuve]], veliki mojster vitezov hospitalcev († [[1346]]) * [[Henry Harclay]], angleški filozof († [[1317]]) * [[Janez Vetrinjski]], avstrijski (koroški) cistercijan, kronist, literat († [[1347]]) * [[Juliana Falconieri]], italijanska servitska redovnica, usmiljenka, svetnica († [[1341]]) * [[Margareta Brandenburška]], poljska vojvodinja in kraljica († [[1315]]) * [[Mihael iz Cesene]], italijanski teolog, frančiškanski general († [[1342]]) * [[Mondino de Liuzzi]], italijanski (bolognjski) anatom († [[1326]]) * [[Namadeva]], hindujski pesnik, svetnik († [[1350]]) * [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolf II.]], vojvoda Avstrije in Štajerske († [[1290]]) * [[Sciarra Colonna]], rimski plemič, gibelin († [[1329]]) * [[Teodor Metohit]], bizantinski zgodovinar, državnik, mecen in filozof († [[1332]]) * [[William Wallace]], škotski narodni heroj († [[1305]]) == Smrti == * [[18. januar]] - [[Sveta Margareta Ogrska|Margareta Ogrska]], princesa, redovnica, svetnica (* [[1242]]) * [[23. februar]] - [[Izabela Francoska (svetnica)|Izabela Francoska]], princesa, redovnica, svetnica (* [[1225]]) * [[17. marec]] - [[Filip Montforški, baron Tira|Filip Montforški]], baron Tira v križarskem Zamorju * [[3. maj]] - [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]], madžarski kralj (* [[1206]]) * [[18. julij]] - [[Bonifacij Savojski]], canterburyjski nadškof (* [[1217]]) * [[3. avgust]] - [[Ivan Tristan]], francoski princ, grof Valoisa (* [[1250]]) * [[8. avgust]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[25. avgust]] - [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], francoski kralj (* [[1214]]) * [[24. september]] - [[Filip Montforški, baron Castresa|Filip Montforški]], francoski plemič, baron Castresa, križar * [[4. december]] - [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]], navarski kralj, šampanjski grof (V.), križar (* [[1239]]) ; Neznan datum * [[David VII. Gruzijski|David VII.]], gruzijski kralj (* [[1215]]) * [[Hetum I. Armenski]], kralj Kilikjske Armenije (* [[1215]]) * [[Ibn Abi Usaibia]], arabski zdravnik in zgodovinar (* [[1194]]) * [[Mansa Uli]], kralj Malijskega imperija * [[Mojzes ben Nahman]]<ref>latinizirano ''Nachmanides''</ref>, španski judovski teolog, rabi, filozof (* [[1194]]) == Opombe == {{opombe|1}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1270|*]] 1qnlarij4775d3sad7k1ccre4ayibj3 0 1868 5738025 4360005 2022-08-21T05:31:37Z Octopus 13285 /* Smrti */ Višeslava wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1089''' ('''[[rimske številke|MLXXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:Hrvatski kralj Dmitar Zvonimir Knin 04082011 3.jpg|thumb|desno|150px|Hrvaški kralj Dimitrij Zvonimir, kip v Kninu]] * [[11. avgust]] - [[Velika Britanija|Britanija]]: kronisti zabeležijo uničevalen potres. * [[14. avgust]] - Ker zaradi izobčenja ne dobi neveste na Zahodu, se rimsko-nemški cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] v drugo poroči s kijevsko princeso [[Adela Kijevska|Evpraksijo]], hčerko velikega kneza [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevoloda I.]] * [[Papež Urban II.]] skliče vrsto koncilov, na katerih ponovi [[gregorijanske reforme|progregorijansko]] cerkveno politiko: obsodba laične investiture, simonije, duhovniških porok, obdavičitev duhovnikov z ljubicami in ''status quo'' glede izobčenj cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] ter protipapeža [[protipapež Klemen III.|Klemena III.]] * [[Gruzija]]: zaradi invazije seldžuških plemen, ki so primorali Gruzijce k umiku v gore, in zaradi uničevalnega potresa prejšnje leto, je primoran kralj [[Jurij II. Gruzijski|Jurij II.]] odstopiti v korist mnogo bolj bojevitega sina [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] * Umrlega hrvaškega kralja [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] zamenja že ostareli in bolni [[Štefan II. Hrvaški|Štefan II.]], ki za povrhu tudi nima potomcev. Zvonimirjeva vdova [[Helena Lepa]] spodbija Štefanovo pravico do prestola in brani interese brata in ogrskega kralja [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]]. * [[Godred Crovan]], kralj otoka Man s Hebridi zavlada v še drugi keltsko-vikinški žepni kraljevini, [[Dublin]]u. [[1094]] ↔ == Rojstva == * [[Abraham Ibn Ezra]], španski judovski pesnik in učenjak († [[1167]]) * [[Ačarja Hemačandra]], indijski džainistični učenjak, matematik († [[1172]]) * [[Alaungsithu]], burmanski kralj, dinastija Pagan († [[1168]]) * [[Dahui Zonggao]], kitajski zen budistični mojster († [[1163]]) == Smrti == * [[20. april]] - [[Dimitrij Zvonimir]], hrvaški kralj * [[24. maj]] - [[Lanfranc Canterburyjski|Lanfranc]], canterburyjski nadškof (* [[1005]]) ; Neznan datum * [[Višeslava Kijevska]], poljska kraljica (* okoli [[1047]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1089|*]] 7v6gekoyq2yrtyagyoxo9gtfm8m11hs 0 1937 5738024 4733801 2022-08-21T05:29:54Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Višeslava wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1047''' ('''[[rimske številke|MXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Harald III of Norway.jpg|thumb|right|200px|Norveški kralj Harald Hardrada]] ===Bizantinsko cesarstvo=== * [[14. september]] - Bizantinski general in vojskovodja [[Leon Tornikios]] se v [[Adrianopel|Adrianoplu]], kamor prebegne, razglasi za cesarja in skupaj s privrženci začne voditi upor proti cesarju [[Konstantin IX. Monomah|Konstantinu IX. Monomahu]]. Ker razen slabo izurjene milice med Adrianoplom in Konstantinoplom ni druge vojske, je pot do prestolnice odprta. ↓ * [[25. september]] → Leon Tronikos neuspešno oblega Konstantinopel. V treh dneh, kolikor je trajalo obleganje, cesarju Konstantinu IX. uspelo prepeljati vojsko, ki se je nahajala v Mali Aziji, čez Bospor. ↓ * [[25. december]] → Bizantinski nesojeni uzurpator Leon Tornikios je izdan in nato oslepljen. ===Ostalo=== * [[Velf III. Koroški]] prevzame od rimsko-nemškega cesarja [[Henrik III. Nemški|Henrika III.]] v fevd Vojvodino Koroško in pa Mejno grofijo Verono. * [[Bitka pri Val-ès-Dunesu]]: normanski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Vilijem Bastard]] (kasneje bolj znan kot Vilijem Osvajalec) skupaj s francoskim kraljem [[Henrik I. Francoski|Henrikom I.]] premaga uporne normandijske barone. Kljub zmagi je njegov položaj vojvode Normandije negotov. * [[Sveti sedež]]: po smrti papeža [[Papež Klemen II.|Klemena II.]], sicer cesarjevega spovednika izvoljenega slabo leto dni poprej, se za vrhovnega voditelja vseh kristjanov ob vojaški podpori toskanskega mejnega grofa [[Bonifacij III. Toskanski|Bonifacija III.]] z zasedbo [[Lateranska palača|Lateranske palače]] o'''kliče (tokrat tretjič!) problematični [[Papež Benedikt IX.|Benedikt IX.]].''' Na [[seznam papežev|vatikanski listi]] papežev je vseeno priznan kot 150. papež po vrsti. * Po smrti strica [[Magnus Dobri|Magnusa Dobrega]], sicer norveškega in danskega kralja, na Norveškem zasede prestol [[Harald III. Norveški|Harald Hardrada]], na Danskem pa [[Sven II. Danski|Sven II. Estridsson]]. == Rojstva == * [[28. december]] - [[Sundžong (Gorjeo)|Sundžong]], 12. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1083]]) ; Neznan datum * [[Hugh d'Avranches]], angleški grof († [[1101]]) * [[Višeslava Kijevska]], poljska kraljica († po [[1089]]) == Smrti == * [[9. oktober]] - [[papež Klemen II.]] * [[10. oktober]] - [[Henrik VII. Bavarski|Henrik VII.]], bavarski vojvoda (* [[1005]]) * [[25. oktober]] - [[Magnus Dobri]], norveški kralj (* [[1024]]) * november - [[papež Gregor VI.]] == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1047|*]] k21qmduabsfpj0tt3z3s8qhyzg3ig2n 0 2685 5737823 5451377 2022-08-20T18:44:35Z Yerpo 8417 /* Dogodki */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''27. april''' je 117. [[dan]] [[leto|leta]] (118. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 248 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1921]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]] * [[1923]] - [[Italija]] sprejme [[zakon]] o preimenovanju [[Primorska|primorskih]] [[Slovenija|slovenskih]] [[krajevno ime|krajevnih imen]] * [[1941]]: ** [[Italija]] priključi svojemu ozemlju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ** [[Nemčija|nemške]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[Atene]] * [[1942]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] odpokličejo [[veleposlanik]]a iz [[Vichy]]a * [[1944]] - nemiri v [[Bejrut]]u * [[1945]] - [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopenska vojska ZDA]] zavzame [[Genova|Genovo]] * [[1960]] - [[Togo]] postane neodvisna [[država]] * [[1961]]: ** [[Sierra Leone]] postane neodvisna [[država]] ** [[NASA]] izstreli [[satelit]] [[Explorer 11]] z namenom raziskovanja [[žarki gama|žarkov gama]] * [[1996]] - konec [[izrael]]ske [[operacija Sadovi jeze|operacije Sadovi jeze]] v [[Libanon]]u == Rojstva == * [[1759]] - [[Mary Wollstonecraft]], angleška pisateljica, filozofinja in feministka († [[1797]]) * [[1791]] - [[Samuel Finley Breese Morse]], ameriški izumitelj, slikar († [[1872]]) * [[1820]] - [[Herbert Spencer]], angleški sociolog in filozof († [[1903]]) * [[1821]] - [[Ulysses Simpson Grant]], ameriški general, predsednik († [[1885]]) * [[1837]] - [[Paul Albert Gordan]], nemški matematik († [[1912]]) * [[1893]] - knez [[Pavel Karađorđević]], regent Kraljevine Jugoslavije († [[1976]]) * [[1907]] - [[France Mihelič]], slovenski slikar († [[1998]]) * [[1932]] - [[Gian-Carlo Rota]], ameriški matematik, filozof († [[1999]]) * [[1959]] - [[Sheena Easton]], škotska pevka == Smrti == * [[1051]] - [[Fulk Bertrand Provansalski|Fulk Bertrand]], provansalski grof * [[1272]] - [[Zita (svetnica)|Zita]], italijanska služkinja, svetnica (* [[1212]]) * [[1321]] - [[Nicolò Albertini]], italijanski kardinal in državnik, gvelf (* [[1250]]) * [[1353]] - [[Simeon Moskovski]], knez Moskve, veliki knez Vladimirja (* [[1316]]) * [[1386]] - [[Leonor Téllez de Meneses]], portugalska kraljica, regentinja (* [[1350]]) * [[1404]] - [[Filip Drzni]], burgundski vojvoda, francoski regent (* [[1342]]) * [[1521]] - [[Ferdinand Magellan]], portugalski pomorščak, raziskovalec (* [[1480]]) * [[1605]] - [[Papež Leon XI.]], papež italijanskega rodu (* [[1535]]) * [[1656]] - [[Jan Josephszoon van Goyen]], nizozemski slikar (* [[1596]]) * [[1696]] - [[Simon Foucher]], francoski filozof (* [[1644]]) * [[1702]] - [[Jean Bart]], francoski pomorski častnik, gusar (* [[1650]]) * [[1794]] - [[James Bruce]], škotski raziskovalec (* [[1730]]) * [[1825]] - [[Dominique Vivant Denon]], francoski arheolog, muzealec (* [[1747]]) * [[1871]] - [[Charles-Paul de Kock]], francoski pisatelj (* [[1793]]) * [[1882]] - [[Ralph Waldo Emerson]], ameriški esejist, pisatelj, filozof (* [[1803]]) * [[1915]] - [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], ruski skladatelj, pianist (* [[1872]]) * [[1937]] - [[Antonio Gramsci]], italijanski filozof in politik (* [[1891]]) * [[1972]] - [[Kwame Nkrumah]], ganski politik (* [[1909]]) * [[1989]] - [[Konosuke Matsushita]], japonski industrialec, ustanovitelj Panasonica (* [[1894]]) * [[1992]] - [[Olivier Messiaen]], francoski skladatelj (* [[1908]]) * [[1993]] - [[France Bezlaj]], slovenski jezikoslovec (* [[1910]]) * [[1998]] - [[Carlos Castaneda]], ameriški pisatelj perujskega rodu (* [[1925]] ali [[1931]]) * [[2007]] - [[Mstislav Rostropovič]], ruski čelist, dirigent (* [[1927]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] - [[dan upora proti okupatorju]], (prej dan osvobodilne fronte) [[Kategorija:Dnevi v letu|427]] bomvs9nor5g1gi8rf7ezpivzarad2no 0 2689 5738022 5534547 2022-08-21T05:26:46Z Octopus 13285 /* Smrti */ Margareta wikitext text/x-wiki '''1. maj''' je 121. [[dan]] [[leto|leta]] (122. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 244 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[305]] - [[Rimski imperij|rimska]] [[cesar]]ja [[Dioklecijan]] in [[Maksimijan]] odstopita z vseh položajev * [[1006]] - opazovanje [[supernova|supernove]] [[SN 1006]] v konstelaciji Volka, ki je bilo zabeleženo v civilizacijah severne poloble * [[1363]] - v [[listina|listini]] [[oglej]]skega [[patriarh]]a [[Ludvik della Torre|Ludvika della Torreja]] se z [[nemščina|nemškim]] [[ime]]nom ''Gotsche'' prvič omeni [[Kočevje]] * [[1786]] - na [[Dunaj]]u [[premiera|premierna]] uprizoritev [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartove]] [[opera|opere]] ''[[Figarova svatba]]'' * [[1838]] - v [[Ljubljana|Ljubljani]] začne izhajati ''[[Carniola (časopis)|Carniola]]'' * [[1840]] - prva lepljiva [[poštna znamka]], ''[[Penny Black]]'', izdana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] * [[1851]] - v [[london]]ski [[kristalna palača, London|kristalni palači]] odprtje prve [[svetovna razstava|svetovne razstave]] * [[1886]] - delavske demonstracije v [[Chicago|Chicagu]]; v spomin na ta dogodek je 1. maj [[praznik dela|mednarodni praznik dela]] * [[1889]] - na prvem kongresu [[druga internacionala|druge internacionale]] sklenejo, da bo 1. maj praznik dela * [[1927]] - izhajati začne [[madžarščina|madžarski]] propagandni tednik ''[[Muravidék (časopis)|Muravidék]]'' po ''[[Mörszka krajina|Mörszki krajini]],'' pisan v madžarskem in [[prekmurščina|prekmurskem jeziku]] * [[1931]] - v [[New York]]u odprtje [[Empire State Building]]a, v tistem času najvišje [[zgradba|zgradbe]] na svetu * [[1935]] - reorganizacija [[Nemčija|nemških]] [[oborožene sile|oboroženih sil]] * [[1942]] - [[japonska]] zasedba [[Mandalai]]ja; presekana je [[burmanska cesta]] * [[1945]]: ** slovenski in jugoslovanski [[partizani]] osvobodijo [[Trst]] ** [[Karl Dönitz]] postane [[predsednik Nemčije]] **[[Joseph Goebbels]] in njegova žena [[Magda Goebbels|Magda]] zastrupita svojih [[Otroci družine Goebbels|šest otrok]] v berlinskem podzemnem bunkerju ter nato skupaj storita samomor pred bunkerjem * [[1953]] - z oddajanjem TV sporeda začne [[Češkoslovaška televizija]] * [[1959]] - po združitvi ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskega poročevalca]]'' in ''[[Ljudska pravica|Ljudske pravice]]'' izide prva številka časnika ''[[Delo (časnik)|Delo]]'' * [[1960]] - v [[zračni prostor|zračnem prostoru]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] sestreljeno [[Združene države Amerike|ameriško]] [[vohunsko letalo]] [[Lockheed U-2|U-2]] * [[1979]] - [[Danska|danski]] [[parlament]] [[Grenlandija|Grenlandiji]] podeli [[samouprava|samoupravo]] (''hjemmestyre''), ki se začne izvajati naslednje [[leto]] * [[1991]] - konec [[libanonska državljanska vojna|libanonske državljanske vojne]] * [[1995]] - začne se [[Operacija Blisk]] * [[1997]] - [[Tony Blair]] zmaga na [[volitve|volitvah]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in postane prvi [[laburisti]]čni [[predsednik vlade]] po 18 letih * [[2004]] - [[Slovenija]], [[Madžarska]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Poljska]], [[Litva]], [[Latvija]], [[Estonija]], [[Malta]] in [[Ciper]] (samo grški del) postanejo članice [[Evropska unija|Evropske unije]] * [[2011]] - [[papež Janez Pavel II.]] je razglašen za [[blaženi|blaženega]] == Rojstva == * [[1218]] - ** [[Rudolf I. Habsburški]], nemški kralj († [[1291]]) ** [[Ivan I. Hainauški|Ivan I.]], grof Hainauta († [[1257]]) * [[1238]] - [[Magnus VI. Norveški|Magnus VI.]], norveški kralj († [[1280]]) * [[1285]] - [[Edmund FitzAlan, 9. grof Arundel|Edmund FitzAlan]], angleški plemič, 9. grof Arundel († [[1326]]) * [[1326]] - [[Rinčinbal]]/cesar Ningzong, mongolski vrhovni kan, cesar dinastije Yuan († [[1332]]) * [[1672]] - [[Joseph Addison]], angleški pesnik, dramatik in esejist († [[1719]]) * [[1698]] - [[Francesco Robba]], italijanski kipar († [[1757]]) * [[1780]] - [[Philip Konrad Marheineke]], nemški protestantski teolog († [[1846]]) * [[1814]] - [[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]], avstrijsko-češki politik († [[1890]]) * [[1816]] - [[Aleksander Terplan]], madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj († [[1858]]) * [[1825]] - [[Johann Jakob Balmer]], švicarski fizik, matematik († [[1898]]) * [[1839]] - [[Hilaire de Chardonnet]], francoski kemik in industrialec († [[1924]]) * [[1852]] - [[Santiago Ramón y Cajal]], španski zdravnik in histolog († [[1934]]) * [[1872]] - [[Sidónio Pais]], portugalski politik, diplomat in matematik († [[1918]]) * [[1881]] - [[Marie-Joseph-Pierre Teilhard de Chardin]], francoski paleontolog, filozof († [[1955]]) * [[1887]] - [[Alan Gordon Cunningham]], britanski general, politik († [[1983]]) * [[1896]] - ** [[Mark Wayne Clark]], ameriški general († [[1984]]) ** [[Joseph Lawton Collins]], ameriški general († [[1987]]) * [[1908]] - [[Giovanni Guareschi]], italijanski novinar, pisatelj († [[1968]]) * [[1910]] - ** [[Josef Allen Hynek]], ameriški astronom, astrofizik († [[1986]]) ** [[Roland Rainer]], avstrijski arhitekt († [[2004]]) * [[1912]] - [[Otto Kretschmer]], nemški častnik, podmorniški as med 2. sv. vojno († [[1998]]) * [[1916]] - [[Glenn Ford]], ameriški filmski igralec († [[2006]]) * [[1918]] - [[Gerš Ickovič Budker]], ruski fizik († [[1977]]) * [[1919]] - [[Ferry Souvan]], slovenski besedilopisec († [[1974]]) * [[1921]] - [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]], ruski astronom († [[1982]]) * [[1923]] - [[Joseph Heller]], ameriški pisatelj († [[1999]]) * [[1928]] - [[Desmond Titterington]], britanski avtomobilistični dirkač († [[2002]]) * [[1947]] - [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš * [[1952]] - [[Andrej Šifrer]], slovenski pravnik in glasbenik * [[1973]] - [[Oliver Neuville]], nemški nogometaš * [[1975]] - [[Marc-Vivien Foé]], kamerunski nogometaš († [[2003]]) * [[1980]] - [[Zaz (pevka)|Zaz]], francoska pevka * [[1984]] - [[Mišo Brečko]], slovenski nogometaš == Smrti == [[Slika:AyrtonSennaMemorialAtImola.jpg|thumb|200px|Spominsko obeležje blizu mesta nesreče [[Ayrton Senna|Ayrtona Senne]]]] * [[408]] - [[Arkadij]], rimski cesar (* [[337]]/[[338]]) * [[1118]] - [[Matilda Škotska]], angleška kraljica, soproga Henrika I. (* [[1080]]) * [[1187]] - [[Roger de Moulins]], 8. veliki mojster vitezov hospitalcev * [[1240]] - [[Jakob iz Vitryja]], francoski kardinal, teolog, kronist * [[1255]] - [[Walter de Gray]], angleški državnik, yorški nadškof * [[1256]] - [[Mafalda Portugalska]], infanta, kastiljska kraljica, blažena (* [[1197]]) * [[1277]] - [[Štefan Uroš I.]], srbski kralj * [[1278]] - [[Vilijem II. Villehardouinški]], knez Ahaje * [[1308]] - [[Albert I. Habsburški]], avstrijski vojvoda, nemški kralj (* [[1255]]) * [[1315]] - [[Margareta Brandenburška]], poljska vojvodinja in kraljica (* okoli [[1270]]) * [[1345]] - [[Peregrine Laziosi]], italijanski redovnik, svetnik (* [[1265]]) * [[1447]] - [[Ludvik VII. Bavarski|Ludvik VII. Wittelsbaški]], vojvoda Bavarske-Ingolstadta (* [[1368]]) * [[1555]] - [[Papež Marcel II.|Marcel II.]], papež italijanskega rodu (* [[1501]]) * [[1572]] - [[Papež Pij V.|Pij V.]], papež italijanskega rodu (* [[1504]]) * [[1813]] - [[Jacques Delille]], francoski pesnik (* [[1738]]) * [[1873]] - [[David Livingstone]], škotski misijonar, zdravnik, raziskovalec Afrike, 1. maja najden mrtev (* [[1813]]) * [[1874]] - [[Vilém Blodek]], češki skladatelj in pianist (* [[1834]]) * [[1904]] - [[Antonín Leopold Dvořák]], češki skladatelj (* [[1841]]) * [[1920]] - [[Margareta Švedska|Princesa Margareta Connaughtska]], prva žena [[Gustav VI. Adolf Švedski|švedskega kralja Gustava VI. Adolfa]] (* [[1882]]) * [[1928]] - [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator (* [[1850]]) * [[1935]] - [[Henri Pélissier]], francoski kolesar, zmagovalec Toura leta 1923 (* [[1889]]) * [[1945]]: ** [[Paul Joseph Goebbels]], nemški nacistični minister za propagando (* [[1897]]) ** [[Magda Goebbels]], žena Josepha Goebbelsa (* [[1901]]) * [[1963]] - [[Anton Sovre]], slovenski filolog, prevajalec (* [[1885]]) * 1963 - [[Veza Canetti]], avstrijska pisateljica in prevajalka (* [[1897]]) * [[1978]] - [[Aram Iljič Hačaturjan]], armenski skladatelj (* [[1903]]) * [[1994]] - [[Ayrton Senna]], brazilski dirkač Formule 1 (* [[1960]]) * [[2004]] - [[Lojze Kovačič]], slovenski pisatelj (* [[1928]]) * [[2006]] - [[Irena Barber]], slovenska porabska pisateljica in novinarka (* [[1939]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] - [[praznik dela]] * [[sveti Jožef|sv. Jožef Delavec]] - praznik v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|501]] hvh95frmux8w3qur4ofu4w17ytj3otg 0 5008 5737824 5321340 2022-08-20T18:44:45Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Kònjska móč''' - '''KM''' (HP) je skupni naziv več [[merska enota|enot]] za merjenje [[moč]]i. Na Slovenskem se je večinoma uporabljala [[Nemčija|nemška]] [[definicija]], po kateri je ena konjska moč enaka natančno 735,49875 [[watt|W]]. [[Mednarodni sistem enot]] te enote ne dovoljuje več, kljub vsemu pa ostaja v rabi predvsem pri navajanju moči [[motor z notranjim izgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]] v [[Letalstvo|letalstvu]] in [[avtomobilizem|avtomobilizmu]]. == Fizikalne definicije == === Metrična definicija === V [[Nemčija|Nemčiji]] in srednji Evropi se je uporabljala definicija, ki je temeljila na zamisli, da bi ena konjska moč (KM) bila tolikšna moč, ki bi lahko dvignila breme z maso 75&nbsp;[[kilogram|kg]] v eni [[sekunda|sekundi]] en [[meter]] visoko. Njena vrednost bi bila tako kot pri Wattovi definiciji odvisna od vrednosti [[težnostni pospešek|težnostnega pospeška]], zato je ''Physikalisch-Technische Bundesanstalt'' (PTB)[http://www.ptb.de/] v [[Braunschweig]]u vrednost konjske moči definiral kot natančno : 1 KM = 735,49875 W V [[Nemčija|Nemčiji]] se je uporabljala kratica PS ([[nemščina|nemško]] ''Pferdestärke'', konjska moč), na [[Nizozemska|Nizozemskem]] pk ([[nizozemščina|nizozemsko]] paardenkracht), v [[Francija|Franciji]] cv ([[francoščina|francosko]] ''cheval vapeur''). === Angleška definicija === Izumitelj [[parni stroj|parnega stroja]] [[James Watt]] je definiral, da lahko [[konj]] dvigne breme z maso 33.000 [[Funt (mera)|funtov]] v eni [[minuta|minuti]] en [[čevelj (dolžinska mera)|čevelj]] visoko. Žal ima takšna definicija hudo pomanjkljivost, saj je njena vrednost odvisna od vrednosti [[težnostni pospešek|težnostnega pospeška]], ta je pa na tej točki takšen, na drugi točki spet drugačen. Da bi povsod govorili o isti stvari, je bil sprejet dogovor, po katerem skladno s tem konjska moč (oznaka hp iz [[angleščina|angl.]] »horse power«) znaša natančno : 1 hp = 745,69987158227022 W == Definicije za obdavčenje == === Definicija Britanskega kraljevega avtomobilističnega kluba === Britanski kraljevi avtomobilistični klub (RAC, angl. Royal Automobile Club) je v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] za potrebe obdavčitve vozil definiral enoto, ki nima neposredne povezave s fizikalno definicijo moči, jo je pa moč enostavno izračunati iz dimenzij motorja in je dajala ob treh tehničnih predpostavkah razmeroma pravilne ocene moči motorjev. Enačba definira konjsko moč kot : 1 RAC h.p. = ''n'' ''D''²/2,5 Pri tem je ''n'' število valjev, ''D'' pa izvrtina valja, izražena v [[palec|palcih]]. Uporabljene tehnične predpostavke so bile: * izkoristek motorja je 75 % * povprečni efektivni tlak v valju je 90 [[Funt (mera)|lb]]/[[palec|in]]² * povprečna hitrost bata je 1000 [[čevelj (dolžinska mera)|ft]]/[[minuta|min.]] Z razvojem motorjev in naraščajočimi izkoristki motorjev so postajala odstopanja med formulo in izmerjenimi močmi motorjev vse večja, kljub temu pa je formula ostala osnova za obdavčenje vozil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]] vse do [[1960.|60. let]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Glej tudi članek http://www.designchambers.com/wolfhound/wolfhoundRACHP.htm === Francoska definicija === Svojo lestvico za obdavčenje uporablja [[Francija]] in za njo druge [[frankofonija|frankofonske]] dežele. Oznaka je CV (Cheval Vapeur). CV je povezana z močjo in, v novejšem času, z emisijami CO₂. Število CV oziroma davčna moč je [http://home.att.net/~numericana/answer/units.htm] = (P/40)^1.6+ U/45, kjer je P maksimalna moč motorja v [[kW]] in U emisije CO₂ v g/km. Najbolj znana primera francoskega poimenovanja velikosti avtomobilov na Slovenskem sta [[Citroën]] [[Citroën 2CV|2CV]] in [[Renault]] 4CV, leta 1946 predstavljeni model z motorjem in pogonom zadaj, še najbolj pa R4 (predstavljen leta 1961, motor in pogon spredaj), na Slovenskem poznan kot katrca, iz francoskega ''quatre'' (štiri). ==Glej tudi== * [[Red velikosti (moč)]] * [[Razmerje moč/teža]] [[Kategorija:Druge enote]] lsr8izmmxir7nur7lb0iksc5ebx65df 4 5650 5737736 5737471 2022-08-20T14:18:21Z MZaplotnik 13263 -3 končani wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Stanovanjska soseska Viška sončava}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/JANEV}} ==Arhiv== * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] 1ioqg8q9azuiasfyybbzm36sfp5444l 0 5991 5737825 5706079 2022-08-20T18:45:02Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Jurij Vega | birth_date = <!-- wikidata --> | birth_place = <!-- wikidata --> | death_date = <!-- wikidata --> | death_place = <!-- wikidata --> | residence = [[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Habsburška monarhija]] | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[matematika]], [[fizika]], [[geodezija]], [[meteorologija]] | work_institution = avstrijsko cesarska vojska | alma_mater = [[Jezuitska gimnazija Ljubljana]], [[Klasična gimnazija v Ljubljani|Licej v Ljubljani]] <br /><small> <!-- diploma <br /> --> [[doktorat]] 1775 </small> | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = [[Ignaz Lindner]] | known_for = [[logaritem]]ske tablice <br /> računanje števila [[pi|''π'']] | prizes = [[baron]] <br /> lasten grb <br /> čin [[podpolkovnik]]a | spouse = | religion = | footnotes = }} [[Baron]] '''Jurij Bartolomej Vega''' [júrij bartolomêj véga] (tudi '''Veha''', {{jezik-la|Georgius Bartholomaei Vecha}}; {{jezik-de|Georg Freiherr von Vega}}), [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[fizik]], [[geodet]], [[meteorolog]], [[plemič]] in topniški [[častnik]], * [[23. marec]] [[1754]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Kranjska]], [[Habsburška monarhija]] (sedaj [[Slovenija]]), † [[26. september]] [[1802]], [[Nussdorf]] pri [[Dunaj]]u, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj [[Avstrija]]). == Življenje == [[slika:Zagorica pri Dolskem Slovenia - Vehovec farm.JPG|thumb|left|Kmetija, na kateri se je rodil Vega]] Vega se je rodil v revni kmečki družini polgruntarja Jerneja Vehe in Helene Vehe (rojene Masel) v Zagorici pri Dolskem, vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Tja se je iz bližnje Sv. Trojice preselil njegov ded. Njegov oče je umrl, ko je bilo Juriju šest let. Osnovno znanje si je pridobil pri domačem [[duhovnik]]u in v [[Moravče|Moravčah]]. Ko je dopolnil 13 let, je leta 1767 začel obiskovati 6 letne [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|jezuitske nižje študije]] (»nižjo gimnazijo«) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Jezuit]]i so prav v njegovem času začeli v zadnjih dveh humanitetnih letnikih dajati večji pomen [[matematika|matematično]] [[naravoslovje|naravoslovnim]] predmetom. Vega ju je obiskoval leta 1772 in 1773. Poleg matematike in naravoslovnih znanosti so bili predmeti, ki jih je Vega poslušal: [[latinščina]], [[grščina]], [[religija]], [[nemščina]], [[zgodovina]], [[geografija]]. Med letoma 1769 in 1785 sta na [[licej]]u v Ljubljani poučevala [[fizika|fiziko]] [[Gregor Schoettl]] (1732-1777) in [[Anton Ambschel]] (1746-1821). Jezuitska gimnazija in kolegij z dijaškim domom sta v tem času stala pri cerkvi sv. Jakoba pod [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]]. Kompleks kolegija okoli cerkve je zajemal današnjo šolo, Levstikov trg ter Gruberjevo in Virantovo hišo. Gimnazijo je obiskovalo nad 500 učencev. Šolnine ni bilo. Študij na gimnaziji je bil v tistih časih stanovski privilegij, ki so ga kmečki sinovi, kot je bil Vega, težko pridobili. Siromašni dijaki niso mogli plačevati kolegija, zato so stanovali pri podpornikih v mestu. Ta usoda je doletela tudi Vego. Njegov sošolec je bil slovenski pisatelj in zgodovinar [[Anton Tomaž Linhart]], ki je bil gojenec kolegija v letih 1771 in 1772. Schoettlovi študentje so morali poznati veliko optičnih naprav, ki jih je profesor gotovo imel tudi v svojem fizikalnem kabinetu. Med optičnimi napravami so v popisu iz tega časa našteti: [[Newtonov daljnogled|Newtonov]], [[James Gregory|Gregoryjev]] in [[nizozemski daljnogled|nizozemski]] [[daljnogled]]. Po končani gimnaziji ob starosti 19. let, leta 1773, je Vega dve leti od 1774 do 1775 študiral še [[filozofija|filozofijo]] na liceju v Ljubljani. Dveletni filozofski študij je takrat imel stolice za filozofijo, matematiko in fiziko. Leta 1775 je Vega z odličnim uspehom končal študij filozofije na liceju skupaj s Kranjcema F. Poglajenom in M. Kalanom. Po koncu študija se je Vega med 1775 in 1780 zaposlil kot [[inženir]] za [[rečna plovba|rečno plovbo]] pri regulacijskih delih na [[Sava|Savi]] in [[Ljubljanica|Ljubljanici]]. Domnevamo, da je sodeloval z nekdanjim jezuitom [[Gabriel Gruber|Gruber]]jem pri zasnovi kanala med Gradom in Golovcem. [[Seznam]] vprašanj obširnega izpita ''Tentamen philosophicum'' se je ohranil in je dostopen v [[Matematična knjižnica|Matematični knjižnici]] v Ljubljani. Področja, s katerih so bili problemi pri izpitu, so bila: [[logika]], [[algebra]], [[metafizika]], [[geometrija]], [[trigonometrija]], [[geodezija]], [[stereometrija]], geometrija [[matematična krivulja|krivulj]], [[balistika]] in splošna in posebna fizika. Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika. Vega je napisal učbenik v štirih knjigah ''Predavanja o matematiki'' (''Vorlesungen über die Mathematik''). Prvi del je izšel leta 1782, drugi del 1784, tretji 1788 in četrti leta 1800. Njegovi učbeniki so vsebovali zanimive tabele. V drugem delu lahko najdemo izraze v zaprti obliki za [[Trigonometrična funkcija|sinuse]] mnogokratnikov 3. stopnje. Zapisani so v preprostih oblikah, s katerimi je lahko računati. Leta 1781 se je Vega zavzemal za vpeljavo [[mednarodni sistem enot|metrskega sistema]] v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]]. Njegova zamisel ni prodrla in so jo uvedli šele kasneje leta 1871 za časa [[Franc Jožef I.|Franca Jožefa I.]] Leta 1785 je pismeno zaprosil velikega mojstra barona Ignaza von Borna za sprejem v [[prostozidar]]sko ložo ''Zur wahren Eintracht''. Usoda njegove prošnje ni znana, saj je Jožef II. kmalu zatem prepovedal tajne družbe. Vega je leta 1786 prevzel profesuro na posebnem novoustanovljenem bombardirskem oddelku najboljših topničarjev avstrijskega poljskega topništva. Leta 1787 se je poročil z malo plemkinjo Jožefo Swoboda (1771-1800) iz [[Češke Budejovice|Budejovic]] na [[Češka|Češkem]]. Imela sta pet otrok: Henrika, Marijo Terezijo Regino, Franca Jožefa, Jožefo, Marijo Alojzijo. Tik pred odhodom na [[bojišče]] je leta 1789 pripravil za tisk tretji del matematičnih predavanj, ki so govorila o [[mehanika|mehaniki]] [[trdnina|trdnin]]. Naslednje desetletje je bil [[artilerijski častnik|topniški častnik]] in je večino svojega časa preživel na bojiščih po [[Evropa|Evropi]]. Leta 1788 je služil pod poveljstvom avstrijskega kraljevega [[feldmaršal]]a [[Gideon Ernst Laudon|Gideona Laudona]] (1717-1790). Med 1789 in 1792 je kot [[stotnik]] sodeloval v bojih proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanom]] pri [[Beograd]]u. Njegovo poveljstvo nad [[možnar]]skimi [[baterija (vojaštvo)|baterijami]] je pripomoglo k padcu beograjske [[trdnjava|trdnjave]]. Nato je služil na [[Moravska|Moravskem]]. Leta 1793 se je za krajši čas znova vrnil k poučevanju matematike na Dunaju. Končno je kot [[major]] koalicijske vojske pod poveljstvom avstrijskega [[general]]a [[Dagobert-Sigismond de Wurmser|de Wurmserja]] (1724-1797) med letoma 1793 in 1797 sodeloval v bojih proti [[francoska revolucija|francoskim revolucionarjem]]. Boril se je pri [[Fort Luis]]u, [[Manheim]]u, [[Mainz]]u, [[Wiesbaden|Wiesbadnu]], [[Kehl]]u in [[Dietz]]u. Leta 1795 je imel dva 13,6 [[kilogram|kg]] (30 [[Funt (mera)|funtna]]) možnarja z dosegom do 2.998 [[meter|m]] (3.280 [[jard]]ov). Stari 27,2&nbsp;kg (60-funtni) možnarji so imeli doseg le 1.791 m (1.960 jardov). V [[Leipzig]]u je leta 1794 izšlo njegovo najpomembnejše delo, logaritmovniki ''Zakladnica vseh logaritmov'' (''Thesaurus logarithmorum completus''). Inženir Franc Allmer, častni član senata Tehniške univerze v [[Gradec|Gradcu]] je v Muzeju Carla Friedricha Gaussa v [[Göttingen]]u našel Vegove logaritemske tablice [[točnost in natančnost|točne]] na 10 [[desetiški sestav|desetiških]] mest. [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]] je to delo uporabljal pogosto in je v njih zapisal več svojih izračunov. Našel je tudi nekaj Vegovih napak pri številih, večjih od [[milijon]]a. Junija 1797 je bil Vega poveljnik topniške obrambe v Mainzu ob [[Ren]]u. Vega je napisal vsaj šest znanstvenih člankov. Neredno življenje aktivnega vojaka je [[znanstvenik]]u Vegi pogosto onemogočalo uporabo potrebnih virov, predvsem med 1789 in 1798. Kjub temu je objavil 17 matematičnih, fizikalnih in astronomskih del v več ponatisih, ki so mu prinesle sloves tudi zunaj avstrijskih meja. Leta 1794 je postal dopisni član Velikobritanske kraljeve znanstvene družbe v [[Göttingen]]u, 1797 član akademije v Mainzu, 1798 član Fizikalno matematične družbe v Erfurtu, 1800 pa član Kraljeve družbe znanosti v [[Praga|Pragi]] in akademije v [[Berlin]]u. Po najvišjem vojaškem odlikovanju za zasluge je 22. avgusta 1800 dobil dedni [[baron]]ski naslov, pravico do lastnega [[grb]]a in [[vojaški čin|čin]] [[podpolkovnik]]a. Svoja zadnja leta je preživel na Dunaju. Septembra 1802 so ga začeli pogrešati. Po nekaj dnevih iskanja so njegovo truplo našli v [[Donava|Donavi]] pri Dunaju. [[policija|Policijsko]] poročilo je zaključilo, da se je zgodila nesreča. Vendar resnični vzrok smrti ostaja nepojasnjen. Njegovo smrt razlagajo tudi kot umor in samomor. == Delo v matematiki == 20. avgusta 1789 je Vega dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal [[število]] [[pi|''π'']] na 140 (137) decimalk. Ta račun je predložil petrograjski akademiji v knjižici ''V. razprava'', kjer je s svojo metodo našel v poprejšnjem [[Thomas Fantet de Lagny|de Lagnyjevem]] (1660-1734) izračunu iz leta 1719 127 decimalk napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo. Njegov članek je akademija izdala šele šest let pozneje leta 1795. Vega je izpopolnil [[John Machin|Machin]]ovo enačbo iz 1706: : <math> \pi = 4 \left(4 \, \operatorname{arctg} \, {1\over 5} - \,\mathrm{arc}\,\mathrm{tg}\, {1 \over 239} \right) \!\, , </math> s svojo enačbo, ki je enaka [[Leonhard Euler|Euler]]jevi iz 1755: : <math> \pi = 4 \left(5 \, \operatorname{arctg} \, {1\over 7} + 2 \, \operatorname{arctg} \, {3 \over 79} \right) \!\, </math> in, ki hitreje konvergira kot Machinova enačba. Dobljen rezultat je preveril s podobno [[Huttonova enačba|Huttonovo enačbo]]: : <math> \pi = 4 \left(2 \, \operatorname{arctg} \, {1\over 3} + \operatorname{arctg} \, {1\over 7} \right) \!\, . </math> Pri tem je drugi člen razvil v vrsto le enkrat. Japonski matematiki so v njegovem času uporabljali dva približka: : <math> \begin{align} \pi &= [3;7,15,1,292,1,1,1,2,1,4] \,\! \\ &= \left\{3, \frac{22}{7}, \frac{333}{106}, \frac{355}{113}, \frac{103993}{33102}, \frac{104348}{33215}, \frac{208341}{66317}, \frac{312689}{99532}, \frac{833719}{265381}, \frac{1146408}{364913}, \frac{5419351}{1725033} \right\} \\ &= 3,14159265358981538324194377730744861 \,\! \end{align} </math> in : <math> \begin{align} \pi = &[3;7,15,1,2,292,1,1,1,4,1,2,1,1,14,30,2,19,1,1,11,1,3,1,1,1,1,3], \!\, \\ = &\left\{3, \frac{22}{7}, \frac{333}{106}, \frac{355}{113}, \frac{1043}{332}, \frac{304911}{97057}, \frac{305954}{97389}, \frac{610865}{194446}, \frac{916819}{291835}, \frac{4278141}{1361786}, \frac{5194960}{1653621}, \right. \!\, \\ &\left. \frac{14668061}{4669028}, \frac{19863021}{6322649}, \frac{34531082}{10991677}, \frac{503298169}{160206127}, \frac{15133476152}{4817175487}, \frac{30770250473}{9794557101}, \!\, \right. \\ &\left. \frac{599768235139}{190913760406}, \frac{630538485612}{200708317507}, \frac{1230306720751}{391622077913}, \frac{14163912413873}{4508551174550}, \frac{15394219134624}{4900173252463}, \!\, \right. \\ &\left. \frac{60346569817745}{19209070931939}, \frac{75740788952369}{24109244184402}, \frac{136087358770114}{43318315116341}, \frac{211828147722483}{67427559300743}, \!\, \right. \\ &\left. \frac{347915506492597}{110745874417084}, \frac{1255574667200274}{399665182551995} \right\} \!\, \\ = & \, 3,14156629602561954577603945201650090 \!\, , \end{align} </math> ki so ju verjetno dobili na podoben način kot [[John Wallis]] leta 1655 z razvitjem v neskončni [[verižni ulomek]], saj je prvi 6. sodi približek neskončnega verižnega ulomka za ''π'', drugi pa se od prvega razlikuje v 9. členu in, ki se razlikujeta šele na 13. decimalki. Med temi japonskimi matematiki so bili verjetno [[Takakazu Šinsuke Seki]] (okoli 1642-1708), ki je leta 1700 našel 10 pravilnih mest, [[Katahiro Takebe|Hikodžiro Katahiro Kenko Takebe]] (1664-1739), ki je leta 1722 našel 42 (41 pravilnih) mest za ''π'', [[Jošikijo Kamata]] (1678-1744), ki je leta 1730 našel 25 mest in [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] (1690-1744), ki je leta 1739 našel 51 decimalk ''π''-ja z isto metodo kot [[Isaac Newton|Newton]] leta 1665 z vrsto arcsin (1/2) = ''π''/6: : <math> \pi = 3 \left( 1 + \frac{1^{2}}{4 \cdot 6} + \frac{1^{2} \cdot 3^{2}}{4 \cdot 6 \cdot 8 \cdot 10} + \frac{1^{2} \cdot 3^{2} \cdot 5^{2}}{4 \cdot 6 \cdot 8 \cdot 10 \cdot 12 \cdot 14} + \frac{1^{2} \cdot 3^{2} \cdot 5^{2} \cdot 7^{2}}{4 \cdot 6 \cdot 8 \cdot 10 \cdot 12 \cdot 14 \cdot 16 \cdot 18} + \cdots \right) \,\! , </math> kjer moramo za takšno točnost vzeti približno 140 členov. Prvi približki neskončnega verižnega ulomka za to vrsto so: : <math> \pi_{1} = [3] \,\! , </math> : <math> \pi_{2} = [3;8] \,\! , </math> : <math> \pi_{3} = [3;7,5,4,4] \,\! , </math> : <math> \pi_{4} = [3;7,11,1,5,1,1,3,9] \,\! , </math> : <math> \pi_{5} = [3;7,15,51,7,1,1,1,3,3,2] \,\! , </math> : <math> \pi_{6} = [3;7,15,1,3,1,8,1,1,32,1,14,1,5,1,7] \,\! , </math> : <math> \pi_{7} = [3;7,15,1,21,2,7,1,1,1,11,1,1,1,1,1,5,1,3,1,2,2,24] \,\! , </math> : <math> \pi_{8} = [3;7,15,1,82,1,1,4,5,1,1,1,12,1,6,3,1,6,1,2,3,2] \,\! . </math> == Delo v fiziki == Med boji proti Francozom je dokončal razpravo o [[Zemlja|Zemlji]] in splošni [[gravitacija|gravitaciji]]. Na fronti seveda ni imel možnosti uporabljati obsežnejših virov, temveč se je zanašal predvsem na svoj spomin. Razpravo so prebrali na Akademiji uporabnih znanosti v [[Erfurt]]u 2. januarja 1798. Istega leta so jo tudi natisnili pod imenom ''Matematično raziskovanje o smeri sile teže''. Imela je 30 strani, ki so bile tudi v knjižni izdaji oštevilčene od 133 do 162. Domnevamo, da so bila vsaj na straneh od 1 do 133 tiskana dela drugih avtorjev. Razprava iz leta 1798 je bila zapisana v obliki vprašanj in odgovorov. Na koncu je naštel še osem vprašanj, ki so bila deloma napotki za nadaljnje raziskovanje po zgledu [[Isaac Newton|Newtonove]] ''Optike'' iz leta 1704, deloma pa posledica pomanjkanja strokovnih virov na fronti. Vegova razprava ni imela poljudnega uvoda, temveč se je takoj začela z enačbami. Na straneh 141 do 143 so bile natisnjene tabele. Najpomembnejše stvari, ki se jih je lotil v razpravi so: Zaradi vpliva sile teže se površina vode pri [[vrtenje|vrtenju]] kaže kot krivulja. Sila teže bi vplivala tudi na površino stolpa vode, položenega od pola do pola skozi središče Zemlje. Zaradi vrtenja nekdaj vroče stopljene Zemlje okoli svoje osi je njena oblika sploščena na polih. Po njem naj bi bilo razmerje premera Zemlje na polih in na ekvatorju 578/579, kar je bila za 0,16 % prenizka vrednost in tako slabši približek od Newtonovega. Na strani 156 je nanizal osem vprašanj, ki sledijo iz osnov nauka o (gravitacijskem) privlaku: # Kakšna je smer sile teže pri različni višini polov pri prostem, mirujočem, nevrtečem, popolnem [[elipsoid]]u enakomerne [[gostota|gostote]] in znane velikosti, [[masa|mase]] in [[dolžina|dolžine]] [[os vrtenja|osi]]? (Upoštevamo le lastni privlak sile teže brez zunanjih motenj). # Kakšna je zveza med resnično višino polov in resnično (zemljepisno) širino? # Kakšna so razmerja med dolžinami enostavnega sekundnega [[nihalo|nihala]] in z njim povezanim [[pospešek|pospeškom]] sile teže na različnih (zemljepisnih) dolžinah? # Kolikšna je navidezna dolžina [[poldnevnik]]a (meridiana) na različnih (zemljepisnih) dolžinah? # Kolikšna je ravnovesna površina vode v kanalu, postavljenem od enega do drugega pola takšnega elipsoida? # Kakšna je površina [[morje|morij]]? # Če domnevamo, da se takšen popolnoma trden elipsoid enakomerno vrti, kakšni so potem odgovori na zgornja vprašanja? # Kakšni so vsi ti odgovori, če elipsoid ni sploščen, temveč podolgovat? Leta 1800 je na Dunaju izšla razprava ''Poskus razkriti neko skrivnost v znanem nauku splošne gravitacije''. Ta razprava je bila posvečena Albertu Saksonskemu, ki je pozneje Vego predlagal za viteški križec [[red Marije Terezije|reda Marije Terezije]]. Obravnaval je »premočrtno [[centralno gibanje]]« telesa brez začetne [[hitrost]]i, ki pod vplivom gravitacijske sile, obratno sorazmerne s kvadratom razdalje, neovirano prileti v samo središče Zemlje. Razprava se navezuje na III. del matematičnih predavanj, kjer je Vega zapisal, da bo telo priletelo v središče z neskončno veliko hitrostjo in bo tam obtičalo s hitrostjo nič. Temu problemu je leta 1788 posvetil celo poglavje. Opisal je [[prosti pad]] telesa s površine proti središču Zemlje, če ni [[zračni upor|zračnega upora]]. Ugotovil je, da [[tir]] takšnega telesa ni [[parabola]], temveč [[elipsa]] z najbolj oddaljenim [[gorišče]]m v središču Zemlje. Takšna elipsa ima veliko [[izsrednost|ekscentričnost]], kar ji daje videz parabole. Kakšno je nadaljnje gibanje telesa, se je vprašal Vega? Euler je v ''Scientia Motus'' menil, da se gibanje nadaljuje po zelo sploščeni elipsi s središčem Zemlje kot goriščem, zato se telo vrne, od koder je priletelo. Po Vegi Euler ni imel prav, saj telo v središču Zemlje izgubi vse gibanje, hitrost pa se mu poveča do neskončnosti. Po Francozu [[Simon Antoine Jean L'Huilier|Simonu L'Huilierju]] (1750-1840), prejemniku nagrade pruske akademije znanosti leta 1786, neskončno velike in neskončno majhne količine niso možne in zato telo sploh ne more prileteti do središča Zemlje. V ''Dodatku k III. delu matematičnih predavanj'' iz leta 1790 je Vega predlagal spremembo Newtonovega [[splošni gravitacijski zakon|splošnega gravitacijskega zakona]], da bi odpravil težave pri računu prostega pada telesa skozi središče Zemlje. Ugotavljal je, da premočrtno centralno gibanje določa neki drug izrek centralne sile. Telo se ves čas vzdiguje nad središčem v dani smeri, tako med oddaljevanjem v nasprotni smeri, kot med vračanjem v izhodišče. Telo premočrtno [[nihanje|niha]] na obeh straneh središča pod vplivom centralne sile. Pri enakih oddaljenostih od središča ima enako hitrost, saj je pospešek centralne sile funkcija potence oddaljenosti od središča. Potenca ima lahko [[celo število|cel]] ali [[racionalno število|racionalen]], pozitiven ali negativen eksponent. Pri tem se je skliceval na delo profesorja Hindenburga, objavljeno v Leipziškem časopisu za čisto in uporabno matematiko. Leta 1800 je to zamisel opustil. Odkril je računsko napako v svoji razpravi iz leta 1788 in dobil nov rezultat, po katerem telo leti skozi središče zemlje do razdalje, iz katere je vanj priletelo. Leta 1801]je dal na Dunaju natisniti [[latinščina|latinsko]] delo ''Razprava o določitvi mase (masah) in razdalj nebesnih teles'' v ''Astronomskih Ephemeridah''. Delo so natisnili tudi kot separat na 14. straneh. Na strani 15 in 16 je bil dodan popis njegovih dotedanjih del, vključno z najnovejšim. Vegova razprava je temeljila na drugi francoski izdaji [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceovega]] ''Exposition du sisteme du monde''. Poleg [[planet]]ov je Vega izračunal tudi mase in oddaljenosti njihovih [[naravni satelit|satelitov]]. Čeprav je Vega s svojimi logaritmi zaslovel predvsem kot matematik, je bil večji del njegovih razprav in učbenikov posvečenih fiziki. Njegova dela v fiziki zajemajo vsa področja mehanike, predvsem teorijo gravitacije in z njo povezano [[astronomija|astronomijo]]. Njegova fizika se tesno navezuje na licejska predavanja njegovega profesorja Schoettla. V zrelih letih ni bistveno spremenil svojih zamisli, ki jih je sprejel kot študent v Ljubljani. Zaradi prekinitve visokošolskega pouka fizike v Ljubljani med letom 1784 in 24. aprilom 1788 ter v 19. stoletju, Ljubljana pred drugo polovico 20. stoletja ni več obnovila kakovosti pouka fizike iz časa Vegovega študija. == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem so poimenovani: * [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] v Ljubljani * osnovna šola v [[Moravče|Moravčah]], * [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana]] (okrajšano »Vegova«), * [[Gimnazija Jurija Vege]] v Idriji, * [[Vega (krater)|Vega]], [[krater]] na [[Luna|Luni]], * [[projekt]] [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike|veleposlaništva RS v ZDA]] in [[Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ([[projekt »Jurij Vega«]]) [http://web.archive.org/web/20051102002746/www.gov.si/mzz/dkp/vwa/eng/projekt_juri_vega.shtml], * [[Vegovo priznanje]] za mlade matematike, * od 9. maja 2001 [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[14966 Jurijvega]], ki ga je 30. julija 1997 odkril [[Herman Mikuž]] na [[Observatorij Črni Vrh|Observatoriju Črni Vrh]]. * [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana]] - ime se navezuje tako na Jurija Vego, kot tudi na zvezdo [[Vega (zvezda)|Vega]] (op.: zvezda ni poimenovana po Juriju Vegi, etimologija tega imena sega dlje v preteklost)<ref>[http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/htm_adv/za_veg.html]</ref> === Druge zanimivosti === Pisatelj [[Jakob Bedenek]] je leta 1891 izdal biografsko povest o Juriju Vegi z naslovom ''Od pluga do krone''. Njegov portret je bil na bankovcu za 50 [[slovenski tolar|SIT]]. Ob 250-ti obletnici rojstva je [[Slovenska pošta]] izdala spominsko [[poštna znamka|poštno znamko]] z njegovim motivom. Njegov rojstni dan, 23. marec, je bil izbran za občinski praznik [[občina Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] <ref>http://www.dol.si/podstrani/osebnosti/vega.htm Pridobljeno 29.10.2005.</ref>. Magazin ''[[Žurnal]]'' ga je postavil na 5. mesto (od desetih) najpomembnejših Slovencev v zgodovini <ref>http://www.zurnal.org/?clanek=992&rubrika=10 Pridobljeno 19.01.2006.</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> URN-NBN-SI-doc-LYI4LYYB%20(1).pdf * {{navedi revijo|last=Strnad|first=Janez|authorlink=Janez Strnad|year=2000|title=Premo centralno gibanje J. Vege|journal=[[Obzornik za matematiko in fiziko|Obzornik mat, fiz.]]|volume=47|issue=1|pages=str. 20 - 26.|id=<font color=darkblue> ([[PACS]] 01.65.+g, 45.40Gj)</font>|cobiss=1144420}} * {{navedi revijo|last=Strnad|first=Janez|year=2003|title=Vega o obliki Zemlje|journal=Obzornik mat, fiz.|volume=50|issue=1|pages=str.27 - III|id=<font color=darkblue> (PACS 01.65.+g, 45.40Gj) </font>|cobiss=12344409}} * {{navedi knjigo|last=Lah|first=Adrijan|year=1997|title=Mali pregled lahke književnosti|publisher=Založba Rokus|location=Ljubljana|isbn=961-209-047-5|cobiss=69516800}} </div>•genaralna informacija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi766969/ == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Vega.html Stran o Juriju Vegi Univerze svetega Andreja] {{ikona en}} * [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3Djurij+vega%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 Dela Jurija Vege na dLib.si] * [http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/zbirka/Vega/Vega.htm Slovensko rodoslovno društvo - Rodovnik Jurija Vege] * http://vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/vega/vega1.htm * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/jurij_vega_najvecji_slovenski_matematik_preteklih_stoletij.html Jurij Vega - največji slovenski matematik preteklih stoletij] * {{Projekt Matematična genealogija|id=140909}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vega, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski geodeti]] [[Kategorija:Slovenski prostozidarji]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Veterani avstrijsko-turške vojne (1787–1791)]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]] [[Kategorija:Člani Češke akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Osebnosti Občine Moravče]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Jurij Vega| ]] [[Kategorija:Balistiki]] 85onltfw66htundlio0zura14ow6djw 0 8279 5737826 5370659 2022-08-20T18:45:11Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align="right" style="margin-left:0.5em;" width="300px" |+ <span style="font-size: +1;">Bailiwick of Guernsey </span> |----- | style="background:#fefefe;" align="center" colspan="2" | {| border=0 cellpadding=2 cellspacing=0 |----- | align="center" width="140px" | [[Slika:Flag of Guernsey.svg|125px|obroba|Zastava Guernseya]] | align="center" width="140px" | [[Slika:Coat_of_arms_of_Guernsey.svg|100px|Grb Guernseya]] |} |----- | align="center" colspan=2 | [[Slika:LocationGuernsey.png]] |----- | align="center" colspan=2 style="border-bottom:3px solid gray;" | |----- | [[Uradni jezik]]i || [[angleščina]], [[francoščina]], [[guernseyščina]] |----- | [[Glavno mesto]] || [[St Peter Port]] |----- | [[Britanska monarhija|Normandski vojvoda]] | [[Elizabeta II.]] |----- | [[Guverner polkovnik|Guverner polkovnik in poveljnik]] | Sir [[John Foley]] |----- | [[seznam bailifov Guernseyja|Bailif]] | Sir [[de Vic Carey]] |----- | [[predsednik vlade]] || [[Laurie Morgan]] |----- | [[Valuta]] | Guernseyjski funt (po vrednosti enak <br />[[funt šterling|funtu šterlingu]]) |----- | [[Časovni pas]] | [[univerzalni koordinirani čas|UTC]] ([[poletni čas|DST +1]]) |----- | [[Državna himna]] | [[Sarnia Cherie]], [[God Save the Queen]] |----- | [[Državni praznik]] || [[Dan osvoboditve]], [[9. maj]] |----- | [[Internetna vrhnja domena]] || .GG |----- | [[Nacionalna klicna koda]] || 44 (področna koda iz ZK 1481) |} '''Bailiwick of Guernsey''' je otok ob [[obala|obali]] [[Francija|Francije]], ki spada pod britansko krono, vendar ni del [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Poleg samega [[otok]]a Guernsey vključuje še [[Alderney]], [[Sark]], [[Herm]] in druge manjše otoke. Skupaj z [[Jersey]]em spada v skupino [[Kanalski otoki|Kanalskih otokov]], ki jih je med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] zasedel [[Tretji rajh]]. Po [[francoščina|francosko]] se mu reče ''Guernesey''. == Zunanje povezave == * [http://www.gov.gg/ States of Guernsey] - uradna stran {{Evropa}} {{britanska odvisna ozemlja}} {{normativna kontrola}} {{gb-geo-stub}} [[Kategorija:Guernsey| ]] [[Kategorija:Ozemlja pod britansko krono]] [[Kategorija:Kanalski otoki]] 0gi757z0fko0hbzv9sr7qwy7awkblrs 0 8401 5737610 4748770 2022-08-20T12:12:51Z Ljuba brank 92351 np, pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Minamoto no Joritomo''', izvirno [[japonščina|japonsko]] 源頼朝, ustanovitelj in prvi [[šogun]] [[Japonska|japonskega]] [[Šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]], * [[1147]], † [[1199]]. == Življenjepis == Vladar [[Taira no Kijomori]] je dvanajstletnega Joritoma kot sina [[Minamoto no Jošitomo|Minamote no Jošitoma]] po [[upor Heidži|Uporu Heidži]] leta [[1159]] izgnal v [[Hirogakodžima|Hirogakodžimo]] v provinci Izu (današnja [[prefektura Šizuoka]]), kjer je navezal stike z družinami [[samuraj]]ev tega področja in se poročil s Hodžo Masako iz male in skoraj neznane družine [[klan Hodžo|Hodžo]]. Leta [[1180]] je [[princ Močihito]] pozval člane klana [[Minamoto (klan)|Minamoto]] po vsej [[Japonska|Japonski]], da se uprejo Tairi no Kijomoriju in klanu [[Taira (klan)|Taira]], ki si je prilastila cesarsko oblast. Joritomo, ki je bil nastanjen v Kamakuri, je skupaj s sorodniki po vsej Japonski zbiral vojsko za začetek [[vojna Genpej|vojne Genpej]]. Ko je pobil rivalske sorodnike in leta [[1185]] v [[bitka pri Dannouri|bitki pri Dannouri]] dokončno porazil klan Taira, je Joritomo v Kamakuri zagotovil vladavino [[kasta|kaste]] vojaških [[samuraj]]ev in prvi ''[[bakufu]]'', s čimer se je začela fevdalna doba Japonske, ki je trajala do srede [[19. stoletje|19. stoletja]]. Joritomu, ki je ''[[de facto]]'' že postal vladar Japonske, je cesar leta [[1192]] podelil naziv ''[[šogun|Seii Taišogun]]'', ki ga je pozneje leta [[1202]] nasledil njegov najstarejši sin, [[Minamoto no Jorije|Jorije]]. {| border="1" align="center" |- | width = 30 % align = center|Predhodnik:<br />- | width = 40 % align = center|[[šogun Kamakure|Šoguni Kamakure]] | width = 30 % align = center|Naslednik:<br />[[Minamoto no Jorije]] |} [[Kategorija:Rojeni leta 1147]] [[Kategorija:Umrli leta 1199]] [[Kategorija:Šoguni]] {{normativna kontrola}} ta9r5ag1jx4l17o6rdjyhzsliwxugkv 5737612 5737610 2022-08-20T13:04:20Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Minamoto no Joritomo''', izvirno [[japonščina|japonsko]] 源頼朝, ustanovitelj in prvi [[šogun]] [[Japonska|japonskega]] [[Šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]], * [[1147]], † [[1199]]. == Življenjepis == Vladar [[Taira no Kijomori]] je dvanajstletnega Joritoma kot sina [[Minamoto no Jošitomo|Minamote no Jošitoma]] po [[upor Heidži|uporu Heidži]] leta 1159 izgnal v [[Hirogakodžima|Hirogakodžimo]] v provinci Izu (današnja [[prefektura Šizuoka]]), kjer je navezal stike z družinami [[samuraj]]ev tega področja in se poročil s Hodžo Masako iz male in skoraj neznane družine [[klan Hodžo|Hodžo]]. Leta 1180 je [[princ Močihito]] pozval člane klana [[Minamoto (klan)|Minamoto]] po vsej [[Japonska|Japonski]], da se uprejo Tairi no Kijomoriju in klanu [[Taira (klan)|Taira]], ki si je prilastila cesarsko oblast. Joritomo, ki je bil nastanjen v Kamakuri, je skupaj s sorodniki po vsej Japonski zbiral vojsko za začetek [[vojna Genpej|vojne Genpej]]. Ko je pobil rivalske sorodnike in leta 1185 v [[bitka pri Dannouri|bitki pri Dannouri]] dokončno porazil klan Taira, je Joritomo v Kamakuri zagotovil vladavino [[kasta|kaste]] vojaških [[samuraj]]ev in prvi ''[[bakufu]]'', s čimer se je začela fevdalna doba Japonske, ki je trajala do srede 19. stoletja. Joritomu, ki je ''[[de facto]]'' že postal vladar Japonske, je cesar leta 1192 podelil naziv ''[[šogun|Seii Taišogun]]'', ki ga je pozneje leta 1202 nasledil njegov najstarejši sin, [[Minamoto no Jorije|Jorije]]. {| border="1" align="center" |- | width = 30 % align = center|Predhodnik:<br />- | width = 40 % align = center|[[šogun Kamakure|Šoguni Kamakure]] | width = 30 % align = center|Naslednik:<br />[[Minamoto no Jorije]] |} [[Kategorija:Rojeni leta 1147]] [[Kategorija:Umrli leta 1199]] [[Kategorija:Šoguni]] {{normativna kontrola}} 2k6zi0ymw9muvq4pn9rbpd3obvvfgd4 0 9296 5737620 5737553 2022-08-20T13:09:22Z A09 188929 /* Predvojna politika v letih 1933–1939 */ -np, pp gt wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = |conventional_long_name = Nemški rajh<br/><small>Deutsches Reich (1933–1943)</small><hr>Velikonemški rajh<br/><small>Großdeutsches Reich (1943–1945)</small> |common_name = Tretji rajh |common_name2 = Nemškega rajha |continent = Evropa |region = |country = Nemčija |status = |national_motto = |national_anthem = ''[[Das Lied der Deutschen]]''<br />({{small|"Pesem Nemcev"}})<br />'''in''' ''[[Horst-Wessel-Lied]]''{{hsp}}{{efn|name=Wessel}}<br />({{small|"Wesslova pesem"}}) |image_flag = Flag of German Reich (1935–1945).svg |image_coat = Reichsadler.svg |image_map = Greater German Reich (1942).svg |image_map_caption= Obseg na vrhuncu moči (1942) |common_languages = [[nemščina]] |capital = [[Berlin]] |government_type = [[Nacizem|nacistična]] [[Enostrankarski sistem|enostrankarska]] [[Totalitarizem|totalitarna]] [[diktatura]] |title_leader = Vodja države |leader1 = [[Paul von Hindenburg]] (predsednik) |year_leader1 = 1933–1934 |leader2 = [[Adolf Hitler]] ([[Führer|firer]]) |year_leader2 = 1934–1945 |leader3 = [[Karl Dönitz]] (predsednik) |year_leader3 = 1945 |title_deputy = Kancler |deputy1 = [[Adolf Hitler]] |year_deputy1 = 1933–1945 |deputy2 = [[Joseph Goebbels]] |year_deputy2 = 1945 |era = |year_start = 1933 |year_end = 1945 |date_start = 30. januar |date_end = 23. maj |event_start = prevzem oblasti |event_end = dokončni razpust |event1 = Zakon o posebnih pooblastilih |date_event1 = 23. marec 1933 |event2 = [[Anschluss]] |date_event2 = 12. marec 1938 |event3 = [[druga svetovna vojna]] |date_event3 = 1. september 1939 |event4 = Hitlerjeva smrt |date_event4 = 30. april 1945 |event5 = kapitulacija |date_event5 = 8. maj 1945 |stat_year1 = 1939 |stat_area1 = 633786 |ref_area1 = {{efn|name=statistics}} |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |stat_year2 = [[Census in Germany#German Empire, Weimar Republic and Nazi Germany (1871–1945)|1939]] |stat_area2 = |stat_pop2 = 79375281 |ref_pop2 = {{sfn|1939 Census}} |stat_year3 = 1940{{sfn|Soldaten-Atlas|1941|p=8}}{{efn|name=annexed}} |stat_area3 = 823505 |stat_pop3 = 109518183 |currency = [[Reichsmark]] |p1 = Weimarska republika |flag_p1 = Flag of Germany.svg |p2 = Posarje (Društvo narodov){{!}}Posarje |flag_p2 = Flag of Saar 1920-1935.svg |p3 = Avstrija |flag_p3 = Flag of Austria.svg |p4 = Češkoslovaška |flag_p4 = Flag of the Czech Republic.svg |p5 = Litva |flag_p5 = Flag of Lithuania.svg |p6 = Poljska |flag_p6 = Flag of Poland (1928–1980).svg |p7 = Svobodno mesto Danzig{{!}}Danzig |flag_p7 = Flag of the Free City of Danzig.svg |p8 = Kraljevina Jugoslavija{{!}}Jugoslavija |flag_p8 = Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg |p9 = Francoska Tretja republika{{!}}Francija |flag_p9 = Flag of France (1794–1958).svg |p10 = Luksemburg |flag_p10 = Flag of Luxembourg.svg |s1 = Nemčija med letoma 1945 in 1949{{!}}Okupirana Nemčija |flag_s1 = Flag of Germany (1946-1949).svg |s2 = Zavezniška okupacija Avstrije{{!}}Okupirana Avstrija |flag_s2 = Flag of Austria.svg |s3 = Poljska |flag_s3 = Flag of Poland (1928–1980).svg |s4 = Češkoslovaška |flag_s4 = Flag of the Czech Republic.svg |s5 = Demokratična federativna Jugoslavija{{!}}Jugoslavija |flag_s5 = Flag of the Democratic Federal Yugoslavia.svg |s6 = Francija |flag_s6 = Flag of France (1794–1958).svg |s7 = Luksemburg |flag_s7 = Flag of Luxembourg.svg |s8 = Sovjetska zveza |flag_s8 = Flag of the Soviet Union (1936-1955).svg }} '''Tretji rajh''' ({{jezik-de|Drittes Reich}}) oz. '''Velikonemški rajh''' ({{jezik-de|Großdeutsches Reich}}) je oznaka za [[Nemčija|nemško]] [[država|državo]] v času [[nacizem|nacizma]] med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]], pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], na oblast (1933). V [[Zgodovinopisje|zgodovinopisju]] se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. == Ozemeljski obseg == [[Slika:NaziGaue.png|thumb|left|200px|Zemljevid Nemčije in njenih administrativni območij leta 1941]] Po vnovični zasedbi [[Porenje|Porenja]] (1936) in priključitvi [[Avstrija|Avstrije]], [[Sudeti|Sudetov]] (1938) in območja reke [[Klaipeda|Memel]] ([[Litva]]; 1939) je Nemčija dosegla svoj največji mirnodobni obseg. Del Tretjega rajha je bil tudi [[Protektorat Češka in Moravska]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] si je Nemčija priključila tudi dele zasedenih [[Poljska|Poljske]], [[Slovenija|Slovenije]] (Gorenjska, Štajerska) in [[Francija|Francije]] ([[Alzacija]]). == Družbeno ozadje in izrazoslovje == Nacistični Rajh je podpisal [[trojni pakt]] s fašistično [[Italija|Italijo]] in cesarsko [[Japonska|Japonsko]] med 2. svetovno vojno. Te sile so se imenovale »[[sile osi]]« in so se bojevale proti zaveznikom med to največjo vojno vseh časov. [[Zavezniki|Zaveznike]] je najprej vodilo predvsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], od leta 1941, po vstopu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], pa je nastalo vodstvo t. i. »velikih treh,« to so bili: [[predsednik vlade Združenega kraljestva]], generalni sekretar [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|CK KP SZ]] in [[predsednik Združenih držav Amerike]]. {{History_of_Germany}} Izraz Tretji rajh se pogosto uporablja kot sinonim za nacistično Nemčijo. [[Nacistična stranka]] je uporabljala izraza Tretji rajh in Tisočletni rajh ({{jezik-de|Tausendjähriges Reich}}); slednje poimenovanje se je navezovalo na trajnost nove nemške države. Nacisti so namreč želeli prekositi staro [[Sveto rimsko cesarstvo]] (ki so ga imenovali ''prvi rajh'') ter [[Nemško cesarstvo]] (''drugi rajh''). Prvo je trajalo skoraj tisočletje, od leta 843 do 1806. Izraz tisočletni rajh je bil uporabljen redko in je bil leta 1939 skorajda čisto odstranjen iz propagande, uradno zato, da bi se izognili kakršnim koli verskim nasprotjem. Rajh je dejansko obstajal 12 let (od leta 1933 do leta 1945). Uradno ime nacistične Nemčije se uporablja od leta 1933, oz. od t. i. nemške nacionalsocialistične revolucije, trajalo pa je do leta 1943. Kakorkoli, nacisti svoje državi niso imenovali nacistična [[Nemčija]], niti nacionalsocialistična Nemčija in takšna imenovanja v javnosti tudi nikdar niso bila uporabljena. Raje so uporabljali izraz Deutsches Reich, izraz ki je obstajal tako v [[Nemško cesarstvo|cesarski Nemčiji]], kot tudi še v [[Weimarska republika|weimarski republiki]]. Leta 1943 pa so državo preimenovali v t. i. Großdeutsches Reich (Velikonemška država), to ime pa je ostalo uradno vse do maja 1945, ko je Nemčija kapitulirala. == Ideologija == [[ideologija|Ideološko]] so nacisti podpirali koncept »[[Velika Nemčija|Velike Nemčije]]« (''Großdeutschland''), ki je predvideval življenje vseh Nemcev v eni državi. Nacisti so se namenili celotno [[Vzhodna Evropa|vzhodno Evropo]] poseliti z [[Nemci]], večino tam živečih [[Slovani|Slovanov]], ustrezajočih nemškim rasnim zahtevam, [[germanizacija|germanizirati]], ostale pa bi poslali v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. [[Rasizem]] je bil zelo pomemben del nacizma. Nacisti so bili tako [[antisemitizem|antisemiti]], kot tudi [[antikomunist]]i, nasprotovali pa so tudi svetovnemu [[kapitalizem|kapitalizmu]], saj so trdili, da je to stvaritev zarotniških [[Žid]]ov. [[Ruska revolucija|Rusko revolucijo]] so imenovali »Židovska boljševistična revolucija podljudi«. Takšne ideje so pozneje pripeljale do zatriranja in iztrebljanja Židov. V [[uničevalno taborišče|uničevalnih taboriščih]] je bilo ubitih okrog šest milijonov. V splošnem je bila rasna politika usmerjena proti [[Judje|Judom]] in tudi [[Romi|Romom]], [[Romi|Sintom]] ter [[Slovani|Slovanom]]. Tarča nacističnega preganjanja so bili tudi [[homoseksualec|homoseksualci]], [[Jehovove priče]], [[prostozidar]]ji ter [[Downov sindrom|osebe z oblikami motenj v duševnem razvoju]]. == Kronologija dogodkov == * [[Weimarska republika]] * [[Hitlerjev vzpon na oblast]] * [[Gleichschaltung]] (vzpostavitev diktature) * [[okupacija Porenja]] * [[Anschluss]] (priključitev Avstrije) * [[kristalna noč]] * [[druga svetovna vojna]] * [[sile osi]] == Predvojna politika v letih 1933–1939 == Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in po podpisu [[versajska pogodba|versajske pogodbe]] je ves svet prizadela [[gospodarska kriza]]. V tridesetih letih je tako mnogo nemških volivcev glasovalo za [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], v tedanjem času pa je bil v Nemčiji močno propagandiran tudi [[komunizem]]. Nacistična stranka je ljudem obljubljala gospodarsko, kulturno in vojaško prenovo. 30. januarja 1933 je predsednik [[Paul von Hindenburg]], ki je bil pod velikim Hitlerjevim pritiskom, po neuspešnih poskusih generala [[Kurt von Schleicher|Kurta von Schleicherja]], da bi oblikoval uspešno vlado, Hitlerja razglasil za [[kancler Nemčije|kanclerja Nemčije]]. Kljub temu, da je nacistična stranka pri dveh volitvah v [[Reichstag]] leta 1932 imela največji delež volilnih glasov, ni imela lastne večine, v parlamentu pa v koaliciji z [[Nemška nacionalna ljudska stranka|Nemško nacionalno ljudsko stranko]] (DNVP), kot jo je predlagal [[Franz von Papen]], komajda majhno večino. Koalicija je obstajala, dokler niso nacisti s požigom Reichstaga leta 1933 nasilno prevzeli oblasti. === Utrditev moči === Nova vlada je uveljavila [[diktatura|diktaturo]] z zaporedjem hitro si sledečih ukrepov (glejte ''[[Gleichschaltung]]'' za podrobnosti). 27. februarja 1933 je bil [[Reichstag]] požgan, kar so nacisti hitro izkoristili za prevzem oblasti. Državljanom so odvzeli vse osebne in politične [[človekove pravice|pravice]] in tako se je v Nemčiji začelo obdobje [[totalitarizem|totalitarizma]]. Prevzem absolutne oblasti se je zgodil praktično čez noč. Hitler je marca 1933 imel v parlamentu takšno večino, da je lahko ustavo mirno spreminjal (44 sedežev NSDAP in 94 sedežev socialdemokratov). Seveda so nacisti takoj sprejeli zakonski akt, ki je dal Adolfu Hitlerju vsa pooblastila. S temi pooblastili je Hitler hitro odpravil opozicijo in postal [[diktator]]. Weimarsko republiko so preimenovali v Tretji rajh. Nadaljnja utrditev moči je bila dosežena 30. januarja 1934 z [[zakon o prenovi Rajha|zakonom o prenovi Rajha]] (''Gesetz über den Neuaufbau des Reichs''). Zakon je močno decentralizirano državo kar naenkrat spremenil v močno [[centralizem|centralizirano]]. Razpustil je tudi državni parlament in dal vsa pooblastila centralni vladi, državno administracijo pa prepustil nadzoru administracije Rajha. Od nacistov je bila neodvisna samo še [[vojska]]. [[Wehrmacht|Nemška vojska]] je bila tradicionalno vedno nekako ločena od vlade. Nacistična paravojaška organizacija [[Sturmabteilung|SA]] je v novi strukturi moči pričakovala najvišje položaje. Da bi ohranil dobre odnose z vojsko, je Hitler ponoči 30. junija 1934 sprožil ''[[Noč dolgih nožev]]'', pokol, ki je odstranil [[Ernst Röhm|Röhma]] in še nekatere vodje SA, tako kot tudi ostale politične nasprotnike. SA je kasneje zamenjala nova, elitna nacistična organizacija [[Schutzstaffel|SS]]. Po smrti predsednika Hindenburga (2. avgusta 1934) so nacisti nadzorovali tudi kabinet predsednika (''Reichspräsident'') in kanclerja (''Reichskanzler'') in Hitlerja imenovali z novim nazivom »''[[Führer]] in državni kancler''«. Do Hindenburgove smrti vojska Hitlerja ni podpirala, vendar mu je po tem dogodku v celoti prisegla. Osnovanje policije [[Gestapo]] je poudarilo namen nacistov, da bi neposredno nadzorovali nemško družbo. V Nemčiji je bilo okoli 100.000 vohunov, ki so nadzirali družbo in njene posameznike. Večina Nemcev, zadovoljnih z izboljšanjem gospodarstva in višjim standardom življenja, je postala tiha in zvesta novemu sistemu, redki posamezniki, predvsem komunisti in socialisti, pa so bili odvedeni v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. V nacistični Nemčiji je tako izginilo na desettisoče politikov. :''Za politično opozicijo v tem obdobju glej [[Nemško odporniško gibanje]].'' === Gospodarstvo === [[Slika:20 Deutschmark note 3rd Reich.jpg|right|thumb|270px|[[Reichsmark]] je bila v Tretjem rajhu zelo pomembna.]] Ob nastopu nacistične oblasti je bilo [[brezposelnost|brezposelnih]] 30 % Nemcev. Vodenje [[gospodarstvo|gospodarstva]] je bilo najprej zaupano uglednemu [[Hjalmar Schacht|Hjalmarju Schachtu]], pod nadzorstvom katerega je bila začrtana nova strategija gospodarskega razvoja. Ena njenih prvih točk je bila ukinitev [[sindikat]]ov. Nove razmere v Tretjem rajhu bi lahko pripeljale do zvečanja moči [[črni trg|črnega trga]], vendar se to ni zgodilo, saj so vse kršilce poslali v koncentracijska taborišča oziroma so jih na mestu usmrtili. Vrednost državne [[valuta|valute]] [[reichsmark]] je kmalu močno zrasla, število brezposelnih pa se je, nasprotno, izredno zmanjšalo. Čeprav večina [[industrija|industrije]] ni bila [[nacionalizacija|nacionalizirana]], jo je država kljub temu močno nadzorovala in usmerjala njeno delovanje. [[banka|Banke]], ki so bile v prejšnji republiki nacionalizirane, so se vrnile k svojim prejšnjim lastnikom. V 30. letih 20. stoletja v Nemčiji ni bilo več brezposelnih. Prepovedani so bili tako sindikati, kot tudi javni protesti. Po zakonu odpoved v službi ni bila mogoča. Ti in njim podobni ukrepi v nacistični Nemčiji so ustvarili eno najmočnejših ter gospodarsko najbolj razvitih držav tistega časa. Nacisti so po tem okrepili predvsem moč vojske, tudi z velikim povečanjem števila njenih pripadnikov. Ravno tako so odpravili [[inflacija|inflacijo]]; ustanovili so tudi [[Reichsarbeitsdienst]], ki je skrbel za masovna [[javna dela]]. Leta 1942 se je nemško gospodarstvo popolnoma spremenilo v vojno gospodarstvo in takšno ostalo vse do propada države. Vojno gospodarstvo je vodil [[Albert Speer]]. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna}} [[Slika:Second world war europe 1941-1942 map en.png|thumb|300px|right|Nacistična Nemčija ter Zavezniki v Evropi med 2. svetovno vojno]] Hitler je začel drugo svetovno vojno z napadom na [[Poljska|Poljsko]] 1. septembra 1939. 3. septembra 1939 so [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]], [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]] napovedale vojno Nemčiji. Leta 1940 je Hitler okupiral nordijske države (Dansko in Norveško; Švedska je uspela ostati nevtralna, Finska pa se mu je pridružila v zavezništvu) in severno Francijo (južna je postala marionetna država Nemčije, glej [[Vichyjska Francija]]), istega leta pa se je odvila tudi [[bitka za Anglijo]], ki so jo nacisti zgubili. Leta 1941 je Nemčija napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] (operacija Barbarossa) in [[Grčija|Grčijo]], ravno tako pa je po japonskem napadu na Pearl Harbour napovedala vojno [[Združene države Amerike|ZDA]]. Nemške čete so tudi priskočile na pomoč poraženim Italijanom v severni Afriki in začele ofenzivo. Leta 1941 so se tako vojni pridružile tudi ZDA in SZ. Leta 1942 so nemške čete že prodrle globoko v SZ, vendar pa je leta 1943 [[Rdeča armada]] uspela odbiti napad pri [[Stalingrad]]u in poraziti nemško 6. armado. Vzhodna fronta se je začela počasi pomikati proti Berlinu, zadnja večja ofenzivna akcija nacistov pa je bila [[bitka pri Kursku]], največja tankovska bitka vseh časov. Tu so bili Nemci poraženi. Leta 1944 so zavezniki izvajali ključne operacije 2. svetovne vojne; britanske, ameriške, kanadske in avstralske čete so se [[operacija Overlord|izkrcale v Normandiji]] (operacija Overlord) in pozneje še v južni Franciji. Aprila 1945 se je odvila še zadnja bitka 2. svetovne vojne, [[bitka za Berlin]]. Tu so se bojevali tudi otroci ([[Hitlerjeva mladina]]), Adolf Hitler pa je 30. aprila 1945 naredil v svojem bunkerju samomor, skupaj s svojo novoporočeno ženo Evo Braun. 2. svetovna vojna se je uradno končala šele 2. septembra 1945, za to pa je poskrbela Japonska, ki se še je dolgo upirala zaveznikom, predvsem ZDA. Sile osi so predstavljale Nemčija, [[Italija]] in [[Japonska]] ter [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Madžarska]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Finska]] in še nekatere marionetne države pod vplivom Japonske, kot so Mančuko in Mendžijang. 2.Svetovna vojna v Evropi, je trajala do meseca maja leta 1945, ko je nacistična Nemčija kapitulirala. Japonska je podpisala kapitulacijo šele konec avgusta istega leta. == Povojno obdobje == [[Potsdamska konferenca]] avgusta 1945 je bila ključnega pomena za povojno ureditev Nemčije. Slednjo so razdelili na vojaške cone. Cone [[Francija|Francije]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[VB]] so kasneje postale [[Zvezna republika Nemčija]] (Zahodna Nemčija), [[Sovjetska zveza|sovjetska]] pa [[Nemška demokratična republika]] (Vzhodna Nemčija). Zahodna Nemčija si je gospodarsko opomogla v 60. letih; to okrevanje so imenovali »[[nemški čudež]]« (nemško ''Wirtschaftswunder''). Nemčija je skupaj z ostalim delom Evrope (v zahodnem bloku) dobila pomoč od ZDA v okviru [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]]. [[Nemška demokratična republika]] je okrevala počasneje, ker je bila pod komunistično oblastjo, vendar pa se je leta [[1990]] pridružila Zahodni Nemčiji in od takrat se je stanje njenega gospodarstva bistveno izboljšalo. Tako [[Nemčija]] kot cela [[Evropa]] pa sta še po vojni utrpeli ogromno žrtev zaradi lakote, raznih bolezni in podobno. Evropa sama se je stabilizirala relativno kmalu, vendar pa je treba poudariti, da zaradi [[Sovjetska zveza|SZ]] ni nikoli doživela takšnega napredka, kot bi ga sicer. SZ je nekaj časa kot cono imela pod svojo oblastjo celo del Avstrije (predvsem območja Dunaja), vendar pa se je leta 1953 od tam [[Rdeča armada]] umaknila. === Vojaška struktura === [[Slika:War Ensign of Germany 1938-1945.svg|thumb|200px|right|Nacistična vojna zastava in simbol [[Kriegsmarine]]]] '''[[Wehrmacht]]''' — oborožene sile :'''[[OKW]]''' — vrhovno poveljstvo oboroženih sil ::Šef vrhovnega poveljstva oboroženih sil - [[generalfeldmaršal]] '''[[Wilhelm Keitel]]''' :::Šef štaba - [[generalpolkovnik]] '''[[Alfred Jodl]]''' '''[[Heer]]''' — kopenska vojska :'''[[OKH]]''' — vrhovno poveljstvo armade :Armadni poveljnik ::[[generalpolkovnik]] '''[[Werner von Fritsch]]''' (1935-1938) ::[[generalfeldmaršal]] '''[[Walther von Brauchitsch]]''' (1938-1941) ::[[führer]] in [[kancler Nemčije|kancler]] '''[[Adolf Hitler]]''' (1941-1945) :::[[generalfeldmaršal]] '''[[Ferdinand Schörner]]''' (1945) '''[[Kriegsmarine]]''' — vojna mornarica :'''[[OKM]]''' — vrhovno poveljstvo mornarice :Poveljnik mornarice ::[[veliki admiral]] '''[[Erich Raeder]]''' (1928-1943) ::[[veliki admiral]] '''[[Karl Dönitz]]''' (1943-1945) ::[[admiral]] '''[[Hans-Georg von Friedeburg]]''' (1945) '''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''' — letalstvo :'''[[OKL]]''' — vrhovno poveljstvo letalstva ::''[[Reichsluftschutzbund]]'' (pomožne letalske sile) :Poveljnik letalstva ::[[reichsmaršal]] '''[[Hermann Göring]]''' (do 1945) ::[[generalfeldmaršal]] '''[[Robert Ritter von Greim]]''' (1945) '''[[Abwehr]]''' — vojaška [[obveščevalna služba]] :[[kontraadmiral]] '''[[Konrad Patzig]]''' (1932-1935) :[[viceadmiral]] '''[[Wilhelm Canaris]]''' (1935-1944) '''[[Waffen-SS]]''' — Paravojaška organizacija nacistične stranke == Organizacija Tretjega rajha == Voditelji nacistične Nemčije so ustanovili ogromno birokratskih teles. Poleg okrepitve vojske so tudi ustanovili osebno stražo SS. Organizacija je bila sledeča: === Vodja in kancler Rajha === * [[Führer]] ([[Adolf Hitler]]) === Kabineti === * Kabinet državnega [[kancler Nemčije|kancler]]ja ([[Hans Lammers]]) * Kabinet strankarskega [[kanclerja]] ([[Martin Bormann]]) * [[Predsednik|Predsedniški]] kabinet ([[Otto Meissner]]) * Kabinetni svet ([[Konstantin von Neurath]]) * Kabinet Führerja ([[Philip Bouhler]]) === Ministrstva === * Zunanje ministrstvo ([[Joachim von Ribbentrop]]) * Notranje ministrstvo ([[Wilhelm Frick]], [[Heinrich Himmler]]) * Ministrstvo za propagando ([[Joseph Goebbels]]) * Ministrstvo za letalstvo ([[Hermann Göring]]) * Ministrstvo za finance ([[Lutz Schwerin von Krosigk]]) * Ministrstvo za pravosodje ([[Franz Schlegelberger]]) * Ministrstvo za gospodarstvo ([[Walther Funk]]) * Ministrstvo za kmetijstvo ([[R. Walther Darre]]) * Ministrstvo za delo ([[Franz Seldte]]) * Ministrstvo za znanost in izobraževanje ([[Bernhard Rust]]) * Ministrstvo za odnose s Cerkvijo ([[Hanns Kerrl]]) * Ministrstvo za promet ([[Julius Dorpmüller]]) * Ministrstvo za pošto ([[Wilhelm Ohnesorge]]) * Ministrstvo za oboroževanje ([[Fritz Todt]], [[Albert Speer]]) * Ministrstva brez listnice ([[Konstantin von Neurath]], [[Hans Frank]], [[Hjalmar Schacht]], [[Arthur Seyss-Inquart]]) === Okupacijski nadzor === * Ministrstvo za okupiran vzhodni del ([[Alfred Rosenberg]]) * Osrednja vlada okupirane Poljske ([[Hans Frank]]) * Vodja Protektorata Češka in Moravska ([[Konstantin von Neurath]]) * Kabinet vojaškega guvernerja Francije === Zakonodajna veja oblasti === * [[Reichstag]] ** Predsednik Reichstaga ([[Hermann Göring]]) * [[Reichsrat]] (ukinjen 14. februarja 1934) === [[Paravojaške organizacije]] === * ''[[Sturmabteilung]]'' (SA) * ''[[Schutzstaffel]]'' (SS) ** ''[[Allgemeine SS]]'' ** ''[[Waffen-SS]]'' ** ''[[Germanische SS]] * ''[[Deutscher Volkssturm]]'' * ''[[Nationalsozialistisches Kraftfahrerkorps]]'' (NSKK) * ''[[Nationalsozialistisches Fliegerkorps]]'' (NSFK) === Policija === Osrednja varnostna služba (''RSHA — [[Reichssicherheitshauptamt]]'') [[Ernst Kaltenbrunner]] * Policija za red (''[[Ordnungspolizei]]'' (''Orpo'')) ** ''[[Schutzpolizei]]'' (Varnostna policija) ** ''[[Gendarmerie]]'' (Podeželska policija) ** ''[[Gemeindepolizei]]'' (Lokalna policija) * Varnostna policija (''[[Sicherheitspolizei]]'' (''Sipo'')) ** ''[[Geheime Staatspolizei]]'' (''Gestapo'') ** ''[[Reichskriminalpolizei]]'' (''Kripo'') ** ''[[Sicherheitsdienst]]'' (SD) === Politične organizacije === * [[Nacistična stranka]] — Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) * Mladinske organizacije ** [[Hitlerjeva mladina]] (za dečke) [[Baldur von Schirach]] ** ''[[Zveza nemških deklet]]'' (za deklice) ** ''[[Nemška mladež]]'' (za zelo mlade dečke in deklice, stare od 6 do 8 let) === Storitvene organizacije === * ''[[Deutsche Reichsbahn-Gesellschaft|Deutsche Reichsbahn]]'' (Državna železnica) * ''[[Reichspost]]'' (Državna poštna služba) * ''[[Deutsches Rotes Kreuz]]'' (Državni rdeči križ) === Cerkvene organizacije === * [[Nemški kristjani]] * [[Nemški protestanti]] === Akademske organizacije === * [[Liga učiteljev nacionalsocialističnih nemških univerz]] * [[Nacionalsocialistična liga študentov]] == Glej tudi == * [[seznam osebnosti Tretjega rajha]] * [[seznam propadlih držav]] * [[Triumf volje]] * [[zgodovina Nemčije]] * [[Organizacija Todt]] * [[Nacistični pozdrav]] == Opombe == {{notes | notes = {{efn | name = Wessel | 12. julija 1933 je tedanji notranji minister [[Wilhelm Frick]] odredil, da naj se ''Horst-Wessel-Lied'', himna nacistične stranke, izvaja takoj za nacionalno himno ''[[Das Lied der Deutschen]]'', bolj poznano kot ''Deutschland Über Alles''.{{harvnb|Tümmler|2010|p=63}}. }} {{efn | name = annexed | Vključno z ''de facto'' anektiranimi in priključenimi teritoriji. }} {{efn | name = statistics | Leta 1939, preden je Nemčija pridobila zadnja ozemlja, ki jih je izgubila z versajsko pogodbo, Alzacijo in Loreno in Gdank s poljskim koridorjem, je obsegala 633.786 km². Gl. {{harvnb|Statistisches Jahrbuch|2006}}. }} }} ===Sklici=== {{reflist|25em}} ===Bibliografija=== {{refbegin}} *{{cite book | last = Tümmler | first = Holger | title = Hitlers Deutschland: Die Mächtigen des Dritten Reiches | year = 2010 | publisher = Melchior Verlag | location = Wolfenbüttel | language = de | isbn = 978-3-941555-88-4 | ref = harv}} *{{cite book | title = Statistisches Jahrbuch für die Bundesrepublik Deutschland | year = 2006 | publisher = Statistisches Bundesamt | language = de | url = http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Publikationen/Querschnittsveroeffentlichungen/StatistischesJahrbuch/Downloads/Jahrbuch2006Inland,property=file.pdf| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926002255/http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Publikationen/Querschnittsveroeffentlichungen/StatistischesJahrbuch/Downloads/Jahrbuch2006Inland,property=file.pdf | archivedate = 26 September 2007 | accessdate = 17 March 2012 | page = 34 | ref = {{sfnRef|Statistisches Jahrbuch|2006}} | df = dmy-all}} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Nemčije]] [[Kategorija:Propadle države]] [[Kategorija:Tretji rajh|*]] [[Kategorija:Nacionalizem]] 1u636xffc3d67mxooz7ypyzw667xwb1 0 11260 5737827 5126542 2022-08-20T18:45:22Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Samostrél''' je močan [[lok (orožje)|lok]], pritrjen na oporo. Prvi so ga uporabljali [[Kitajci]], nato se je okoli leta [[1000]] začel uporabljati v [[Evropa|Evropi]]. [[Moč]] samostrela se meri v [[libra]]h (lbs, funt) 1 [[Funt (mera)|funt]] = 0,453 [[kilogram|kg]]. Tehtali so 6,5–10&nbsp;kg. [[Slika:Armborst 1, Nordisk familjebok.png|thumb|150px|right|Samostrel]] [[srednji vek|Srednjeveški]] samostreli so imeli moč tudi do 400&nbsp;lbs. Za napenjanje samostrela se uporabljajo [[vzvod]]i ali [[škripec|škripci]]. Današnji samostreli so namenjeni za [[lov]] ([[angleščina|angleško]] ''hunting crossbow'') in streljanje v tarčo (''match''). Močni samostreli imajo sestavljeni (Compound) lok (s škripci na vsaki strani in kabli za prenos), ki zmanjša [[sila|silo]] potrebno za napenjanje za polovico. Obstajajo tudi ročni, ki so namenjeni za [[razvedrilo]]. Danes nekateri od samostrelov delujejo tudi na [[elektronski sprožilec]]. Iz samostrela se je razvila vrsta [[Katapult (orožje)|katapulta]], [[balista]]. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Crossbows}} {{normativna kontrola}} {{orozje-stub}} [[Kategorija:Klasično orožje in bojne naprave]] [[Kategorija:Hladno orožje]] [[Kategorija:Lokostrelstvo]] m5mqzhm439qg88gz5axgxhfv1bi3q8b 5738084 5737827 2022-08-21T08:44:25Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki [[Slika:Armborst 1, Nordisk familjebok.png|thumb|150px|right|Samostrel]]'''Samostrél''' je močan [[lok (orožje)|lok]], pritrjen na oporo. Prvi so ga uporabljali [[Kitajci]], nato se je okoli leta 1000 začel uporabljati v [[Evropa|Evropi]]. [[Moč]] samostrela se meri v [[libra]]h (lbs, funt: 1 funt = 0,453 kg). Tehtali so 6,5–10&nbsp;kg. [[srednji vek|Srednjeveški]] samostreli so imeli moč tudi do 400&nbsp;lbs. Za napenjanje samostrela se uporabljajo [[vzvod]]i ali [[škripec|škripci]]. Današnji samostreli so namenjeni za [[lov]] ([[angleščina|angleško]] ''hunting crossbow'') in streljanje v tarčo (''match''). Močni samostreli imajo sestavljeni lok (s škripci na vsaki strani in kabli za prenos), ki zmanjša [[sila|silo]] potrebno za napenjanje za polovico. Obstajajo tudi ročni, ki so namenjeni za [[razvedrilo]]. Danes nekateri od samostrelov delujejo tudi na [[elektronski sprožilec]]. Iz samostrela se je razvila vrsta [[Katapult (orožje)|katapulta]], [[balista]]. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Crossbows}} {{normativna kontrola}} {{orozje-stub}} [[Kategorija:Klasično orožje in bojne naprave]] [[Kategorija:Hladno orožje]] [[Kategorija:Lokostrelstvo]] 03nzqddb9e1rvgz6r6lgjh7q9pygftq 0 11862 5737828 5564165 2022-08-20T18:45:46Z Yerpo 8417 /* [[1921]] */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ {| |----- bgcolor="ddffdd" | [[#1914|1914]] [[#1915|1915]] [[#1916|1916]] [[#1917|1917]] [[#1918|1918]] [[#1919|1919]] [[#1920|1920]] [[#1921|1921]] [[#1922|1922]] [[#1923|1923]] [[#1924|1924]] [[#1925|1925]] [[#1926|1926]] [[#1927|1927]] [[#1928|1928]] [[#1929|1929]] [[#1930|1930]] [[#1931|1931]] [[#1932|1932]] [[#1933|1933]] [[#1934|1934]] [[#1935|1935]] [[#1936|1936]] [[#1937|1937]] [[#1938|1938]] [[#1939|1939]] [[#Glej tudi|Glej tudi]] |} == [[1914]] == * [[28. junij]] - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova [[žena]] sta umrla v [[atentat]]u v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[23. julij]] - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * [[25. julij]] - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * [[28. julij]] - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. avgust]]: :* - [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* - [[Francija]] začne [[mobilizacija|mobilizacijo]] svojih [[oborožene sile|sil]]. * [[3. avgust]]: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * [[4. avgust]]: :* [[Nemško cesarstvo]] napade in [[okupacija|okupira]] [[Belgija|Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * [[6. avgust]]: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so postali ujeti v Evropi. * [[7. avgust]]: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* [[general]] [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * [[8. avgust]] - prvi [[spopad]]i med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[12. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * [[14. avgust]] - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * [[16. avgust]] - [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. * [[17. avgust]] - [[Belgija|belgijska]] [[prestolnica]] se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * [[18. avgust]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * [[19. avgust]]: :* - [[parlament Kanade]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] ([[BEF]]) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * [[20. avgust]]: :* - [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* - [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * [[23. avgust]] - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * [[24. avgust]] - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * [[25. avgust]] - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * [[26. avgust]] - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * [[28. avgust]]: :* - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* - [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * [[30. avgust]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Amiens]] * [[31. avgust]] - [[Rusi]] so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * [[3. september]] - [[Nemci]] pričenjo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * [[5. september]] - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * [[6. september]]: ** - začne se prva [[bitka]] na [[Marna|Marni]] ** - [[Srbija]] začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * [[10. september]] - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * [[14. september]]: :* - [[Francozi]] osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* - začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * [[15. september]] - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * [[24. september]] - [[Nemci]] zavzamejo [[St. Mihiel]]. * [[29. september]] - [[Nemci]] pričejo [[bombardiranje|bombardirati]] [[Antwerpen]]. * [[2. oktober]] - [[Britanska admiraliteta]] objavi, da bo [[mina|minirala]] [[Severno morje]] * [[4. oktober]] - [[Cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * [[9. oktober]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * [[13. oktober]] - [[Britanci]] zavzamejo [[Ypres]]. * [[14. oktober]] - [[Canadian Expeditionary Force]] pristane v [[Plymouth]]u. * [[15. oktober]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * [[19. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme vso 13 [[antanta|antantno]] [[ladja|ladjo]] [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * [[22. oktober]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * [[28. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ladja|ladje]] zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi [[Rusija|rusko]] [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * [[2. november]] - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * [[5. november]]: :* - [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * [[9. november]] - [[Avstralija|avstralska]] [[lahka križarka]] [[HMAS Sydney]] poškoduje [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na [[greben]]u pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * [[25. november]] - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi [[ofenziva|ofenzivo]] na [[Lodz]]. * [[2. december]] - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * [[3. december]] - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] [[Belgijci|belgijske]] [[vojak]]e (8 jih umre). * [[4. december]] - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo [[vojaška enota|enoto]] [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * [[6. december]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Lodz]]. * [[8. december]] - [[bitka pri Falklandskih otokih]] * [[14. december]] - Prvi [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[zračni napad]] na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * [[16. december]] - [[Nemci]] so [[bombardiranje|bombardirali]] [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * [[17. december]] - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * [[25. december]] - prične se neuradno [[božič]]no [[premirje]] med [[vojak]]i na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == [[1915]] == * [[19. februar]] - Začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * [[18. marec]] - Začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * [[15. april]] - Začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * [[23. maj]] - Prvi boji ob [[Soča|Soči]]. == [[1916]] == * [[31. maj]] - Začne se pomorska bitka pri [[Bitka pri Jutlandiji|Jutlandiji]]. * [[1. junij]] - Konča se pomorska bitka pri [[Bitka pri Jutlandiji|Jutlandiji]]. Britanija je obdržala kontrolo na morjem. * [[1. julij]] - Začne se bitka [[Bitka na Somi (1916)|na Somi]], ki je za zaveznike neuspela. * [[13. november]] - Konča se bitka [[Bitka na Somi (1916)|na Somi]]. V celih 4 mesecih bojevanja je bilo število mrtvih okoli pol milijona, na obeh straneh. == [[1917]] == * [[1. januar]] - [[Turčija]] razglasi [[neodvisnost]] od zahtev [[Evropa|evropskih]] [[velesila|velesil]]. * [[5. januar]] - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] [[okupacija|okupirata]] [[pristanišče]] [[Braila]]. * [[9. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[10. januar]] - [[Antanta]] zavrne [[Nemško cesarstvo|nemški]] predlog za [[mir (družbeno stanje)|mirovna]] pogajanja. * [[31. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[24. oktober]] - Prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * [[27. oktober]] - Konča se zadnja soška bitka, ki je bila za Italijane neuspešna. Avstro-ogrska vojska in Nemška vojska sta ob skupnem napadu silovito napadle Kobarid ("Čudež pri Kobaridu"). Italijani so jih bili zmožni zaustaviti šele na reki Piavi. == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] iprgd9hrdiyipxewrjla0rvaelyvq1p 5738093 5737828 2022-08-21T08:57:44Z A09 188929 /* 1914 */: -np, pnp, tn, +np wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ == 1914 == * 28. junij - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška]] sta [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|umrla v atentatu]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * 23. julij - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * 25. julij - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * 28. julij - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * 1. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Francija]] začne [[mobilizacija|mobilizacijo]] svojih [[oborožene sile|sil]]. * 3. avgust: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * 4. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] napade in [[okupacija|okupira]] [[Belgija|Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * 6. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so postali ujeti v Evropi. * 7. avgust: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* [[general]] [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * 8. avgust - prvi spopadi med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * 12. avgust - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * 14. avgust - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * 16. avgust - [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. * 17. avgust - [[Belgija|belgijska]] [[prestolnica]] se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * 18. avgust - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * 19. avgust: :* - [[parlament Kanade]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * 20. avgust: :* [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * 23. avgust - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * 24. avgust - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * 25. avgust - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * 26. avgust - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * 28. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * 30. avgust - [[Nemci]] zavzamejo [[Amiens]] * 31. avgust - [[Rusi]] so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * 3. september - [[Nemci]] pričnejo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * 5. september - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 6. september: ** [[Srbija]] začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * 10. september - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 14. september: :* [[Francozi]] osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * 15. september - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * 24. september - [[Nemci]] zavzamejo [[St. Mihiel]]. * 29. september - [[Nemci]] pričnejo bombardirati [[Antwerpen]]. * 2. oktober - [[Britanska admiraliteta]] objavi, da bo minirala [[Severno morje]] * 4. oktober - [[Cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * 9. oktober - [[Nemci]] zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * 13. oktober - [[Britanci]] zavzamejo [[Ypres]]. * 14. oktober - [[Kanadske ekspedicijske sile|Kanadske ekpedicijske sile]] pristanejo v [[Plymouth]]u. * 15. oktober - [[Nemci]] zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * 19. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme 13 [[antanta|antantnih]] ladij [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * 22. oktober - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * 28. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko britanske ladje zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi rusko [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * 2. november - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * 5. november: :* - [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * 9. november - avstralska lahka križarka [[HMAS Sydney]] poškoduje nemško [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na grebenu pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * 25. november - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi ofenzivo na [[Lodz]]. * 2. december - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * 3. december - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] [[Belgijci|belgijske]] [[vojak]]e (8 jih umre). * 4. december - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo enoto [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * 6. december - [[Nemci]] zavzamejo [[Lodz]]. * 8. december - [[bitka pri Falklandskih otokih]] * 14. december - Prvi nemški letalski zračni napad na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * 16. december - [[Nemci]] so bombardirali [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * 17. december - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * 25. december - prične se neuradno [[božično premirje]] med vojaki na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == [[1915]] == * [[19. februar]] - Začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * [[18. marec]] - Začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * [[15. april]] - Začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * [[23. maj]] - Prvi boji ob [[Soča|Soči]]. == [[1916]] == * [[31. maj]] - Začne se pomorska bitka pri [[Bitka pri Jutlandiji|Jutlandiji]]. * [[1. junij]] - Konča se pomorska bitka pri [[Bitka pri Jutlandiji|Jutlandiji]]. Britanija je obdržala kontrolo na morjem. * [[1. julij]] - Začne se bitka [[Bitka na Somi (1916)|na Somi]], ki je za zaveznike neuspela. * [[13. november]] - Konča se bitka [[Bitka na Somi (1916)|na Somi]]. V celih 4 mesecih bojevanja je bilo število mrtvih okoli pol milijona, na obeh straneh. == [[1917]] == * [[1. januar]] - [[Turčija]] razglasi [[neodvisnost]] od zahtev [[Evropa|evropskih]] [[velesila|velesil]]. * [[5. januar]] - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] [[okupacija|okupirata]] [[pristanišče]] [[Braila]]. * [[9. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[10. januar]] - [[Antanta]] zavrne [[Nemško cesarstvo|nemški]] predlog za [[mir (družbeno stanje)|mirovna]] pogajanja. * [[31. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[24. oktober]] - Prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * [[27. oktober]] - Konča se zadnja soška bitka, ki je bila za Italijane neuspešna. Avstro-ogrska vojska in Nemška vojska sta ob skupnem napadu silovito napadle Kobarid ("Čudež pri Kobaridu"). Italijani so jih bili zmožni zaustaviti šele na reki Piavi. == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] j5j6i76v4nn74uhjqyzooo63jzfi5jc 5738135 5738093 2022-08-21T09:43:50Z A09 188929 /* 1914 */+np, pnp /* 1915 */ -np /*1916*/ -np wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ == 1914 == * 28. junij - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška]] sta [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|umrla v atentatu]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * 23. julij - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * 25. julij - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * 28. julij - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * 1. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Francija]] začne mobilizacijo svojih [[oborožene sile|sil]]. * 3. avgust: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * 4. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[Nemška invazija na Belgijo (1914)|napade]] in [[Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni|okupira Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * 6. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so ostali ujeti v Evropi. * 7. avgust: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* general [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * 8. avgust - prvi spopadi med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * 12. avgust - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * 14. avgust - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * 16. avgust: ** [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. ** Avstro-Ogrska se spopade s Srbijo v [[Bitka na Ceru|bitki na Ceru]] * 17. avgust - belgijska prestolnica se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * 18. avgust - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * 19. avgust: :* - [[parlament Kanade]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * 20. avgust: :* [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * 23. avgust - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * 24. avgust - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * 25. avgust - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * 26. avgust - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * 28. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * 30. avgust - Nemci zavzamejo [[Amiens]] * 31. avgust - Rusi so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * 3. september - Nemci pričnejo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * 5. september - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 6. september: ** Srbija začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * 10. september - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 14. september: :* Francozi osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * 15. september - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * 24. september - Nemci zavzamejo [[St. Mihiel]]. * 29. september - Nemci pričnejo bombardirati [[Antwerpen]]. * 2. oktober - [[Britanska admiraliteta]] objavi, da bo minirala [[Severno morje]] * 4. oktober - [[Cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * 9. oktober - Nemci zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * 13. oktober - Britanci zavzamejo [[Ypres]]. * 14. oktober - [[Kanadske ekspedicijske sile]] pristanejo v [[Plymouth]]u. * 15. oktober - Nemci zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * 19. oktober: ** prične se [[prva bitka pri Ypresu]] ** [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme 13 [[antanta|antantnih]] ladij [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * 22. oktober - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * 28. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko britanske ladje zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi rusko [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * 1. november - med Združenim kraljestvom in Nemškim cesarstvom pride do [[Bitka pri Coronelu|pomorske bitke pri Coronelu]] * 2. november - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * 5. november: :* [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * 9. november - avstralska lahka križarka [[HMAS Sydney]] poškoduje nemško [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na grebenu pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * 16. november - med silami Avstro-Ogrske in Srbije prične se [[bitka na Kolubari]] * 22. november - [[prva bitka pri Ypresu]] se konča z neodločenim izidom * 25. november - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi ofenzivo na [[Lodz]]. * 2. december - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * 3. december - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] belgijske vojake (8 jih umre). * 4. december - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo enoto [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * 6. december - Nemci zavzamejo [[Lodz]]. * 8. december - [[bitka pri Falklandskih otokih]] * 14. december - Prvi nemški letalski zračni napad na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * 16. december - Nemci so bombardirali [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * 17. december - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * 25. december - prične se neuradno [[božično premirje]] med vojaki na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == 1915 == * 19. februar - Začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * 18. marec - Začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * 15. april - Začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * 23. maj - Prvi boji ob [[Soča|Soči]]. == 1916 == * 31. maj - Začne se pomorska [[bitka pri Jutlandiji]]. * 1. junij - Konča se pomorska bitka pri Jutlandiji. Britanija je obdržala kontrolo nad morjem. * 1. julij - Začne se [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]], ki je za zaveznike neuspešna. * 13. november - Konča se bitka na Somi. V 4 mesecih bojevanja je umrlo okrog pol milijona vojakov na obeh straneh. == [[1917]] == * [[1. januar]] - [[Turčija]] razglasi [[neodvisnost]] od zahtev [[Evropa|evropskih]] [[velesila|velesil]]. * [[5. januar]] - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] [[okupacija|okupirata]] [[pristanišče]] [[Braila]]. * [[9. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[10. januar]] - [[Antanta]] zavrne [[Nemško cesarstvo|nemški]] predlog za [[mir (družbeno stanje)|mirovna]] pogajanja. * [[31. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[24. oktober]] - Prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * [[27. oktober]] - Konča se zadnja soška bitka, ki je bila za Italijane neuspešna. Avstro-ogrska vojska in Nemška vojska sta ob skupnem napadu silovito napadle Kobarid ("Čudež pri Kobaridu"). Italijani so jih bili zmožni zaustaviti šele na reki Piavi. == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] ezhf9121mic50xz8urn9g4uuetquuu3 5738137 5738135 2022-08-21T09:49:49Z A09 188929 /* 1915 */ +np wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ == 1914 == * 28. junij - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška]] sta [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|umrla v atentatu]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * 23. julij - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * 25. julij - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * 28. julij - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * 1. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Francija]] začne mobilizacijo svojih [[oborožene sile|sil]]. * 3. avgust: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * 4. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[Nemška invazija na Belgijo (1914)|napade]] in [[Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni|okupira Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * 6. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so ostali ujeti v Evropi. * 7. avgust: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* general [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * 8. avgust - prvi spopadi med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * 12. avgust - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * 14. avgust - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * 16. avgust: ** [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. ** Avstro-Ogrska se spopade s Srbijo v [[Bitka na Ceru|bitki na Ceru]] * 17. avgust - belgijska prestolnica se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * 18. avgust - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * 19. avgust: :* - [[parlament Kanade|kanadski parlament]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * 20. avgust: :* [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * 23. avgust - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * 24. avgust - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * 25. avgust - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * 26. avgust - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * 28. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * 30. avgust - Nemci zavzamejo [[Amiens]] * 31. avgust - Rusi so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * 3. september - Nemci pričnejo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * 5. september - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 6. september: ** Srbija začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * 10. september - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 14. september: :* Francozi osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * 15. september - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * 24. september - Nemci zavzamejo [[St. Mihiel]]. * 29. september - Nemci pričnejo bombardirati [[Antwerpen]]. * 2. oktober - [[britanska admiraliteta]] objavi, da bo minirala [[Severno morje]] * 4. oktober - [[cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * 9. oktober - Nemci zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * 13. oktober - Britanci zavzamejo [[Ypres]]. * 14. oktober - [[Kanadske ekspedicijske sile]] pristanejo v [[Plymouth]]u. * 15. oktober - Nemci zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * 19. oktober: ** prične se [[prva bitka pri Ypresu]] ** [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme 13 [[antanta|antantnih]] ladij [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * 22. oktober - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * 28. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko britanske ladje zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi rusko [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * 1. november - med Združenim kraljestvom in Nemškim cesarstvom pride do [[Bitka pri Coronelu|pomorske bitke pri Coronelu]] * 2. november - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * 5. november: :* [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * 9. november - avstralska lahka križarka [[HMAS Sydney]] poškoduje nemško [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na grebenu pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * 16. november - med silami Avstro-Ogrske in Srbije prične se [[bitka na Kolubari]] * 22. november - [[prva bitka pri Ypresu]] se konča z neodločenim izidom * 25. november - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi ofenzivo na [[Lodz]]. * 2. december - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * 3. december - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] belgijske vojake (8 jih umre). * 4. december - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo enoto [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * 6. december - Nemci zavzamejo [[Lodz]]. * 8. december - začne se [[bitka pri Falklandskih otokih]] * 14. december - prvi nemški letalski zračni napad na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * 16. december - Nemci so bombardirali [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * 17. december - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * 25. december - prične se neuradno [[božično premirje]] med vojaki na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == 1915 == * 19. februar - začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * 18. marec - začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * 15. april - začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * 22. april - prične se [[druga bitka pri Ypresu]] * 7. maj - nemška podmornica torpedira [[RMS Lusitania|RMS Lusitanio]], ta [[Potop ladje RMS Lusitania|se potopi]] * 23. junij - prične se [[prva soška bitka]], konča se 7. julija * 18. julij - prične se [[druga soška bitka]], konča se 3. avgusta * 24. september - prične se [[bitka za Przemyśl]] == 1916 == * 31. maj - Začne se pomorska [[bitka pri Jutlandiji]]. * 1. junij - Konča se pomorska bitka pri Jutlandiji. Britanija je obdržala kontrolo nad morjem. * 1. julij - Začne se [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]], ki je za zaveznike neuspešna. * 13. november - Konča se bitka na Somi. V 4 mesecih bojevanja je umrlo okrog pol milijona vojakov na obeh straneh. == [[1917]] == * [[1. januar]] - [[Turčija]] razglasi [[neodvisnost]] od zahtev [[Evropa|evropskih]] [[velesila|velesil]]. * [[5. januar]] - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] [[okupacija|okupirata]] [[pristanišče]] [[Braila]]. * [[9. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[10. januar]] - [[Antanta]] zavrne [[Nemško cesarstvo|nemški]] predlog za [[mir (družbeno stanje)|mirovna]] pogajanja. * [[31. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[24. oktober]] - Prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * [[27. oktober]] - Konča se zadnja soška bitka, ki je bila za Italijane neuspešna. Avstro-ogrska vojska in Nemška vojska sta ob skupnem napadu silovito napadle Kobarid ("Čudež pri Kobaridu"). Italijani so jih bili zmožni zaustaviti šele na reki Piavi. == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] i7ranx5spuxu0k7v7kfp640liisl66h 5738143 5738137 2022-08-21T10:02:07Z A09 188929 /* 1916 */ +bitke wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ == 1914 == * 28. junij - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška]] sta [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|umrla v atentatu]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * 23. julij - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * 25. julij - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * 28. julij - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * 1. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Francija]] začne mobilizacijo svojih [[oborožene sile|sil]]. * 3. avgust: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * 4. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[Nemška invazija na Belgijo (1914)|napade]] in [[Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni|okupira Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * 6. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so ostali ujeti v Evropi. * 7. avgust: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* general [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * 8. avgust - prvi spopadi med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * 12. avgust - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * 14. avgust - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * 16. avgust: ** [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. ** Avstro-Ogrska se spopade s Srbijo v [[Bitka na Ceru|bitki na Ceru]] * 17. avgust - belgijska prestolnica se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * 18. avgust - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * 19. avgust: :* - [[parlament Kanade|kanadski parlament]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * 20. avgust: :* [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * 23. avgust - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * 24. avgust - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * 25. avgust - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * 26. avgust - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * 28. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * 30. avgust - Nemci zavzamejo [[Amiens]] * 31. avgust - Rusi so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * 3. september - Nemci pričnejo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * 5. september - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 6. september: ** Srbija začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * 10. september - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 14. september: :* Francozi osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * 15. september - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * 24. september - Nemci zavzamejo [[St. Mihiel]]. * 29. september - Nemci pričnejo bombardirati [[Antwerpen]]. * 2. oktober - [[britanska admiraliteta]] objavi, da bo minirala [[Severno morje]] * 4. oktober - [[cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * 9. oktober - Nemci zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * 13. oktober - Britanci zavzamejo [[Ypres]]. * 14. oktober - [[Kanadske ekspedicijske sile]] pristanejo v [[Plymouth]]u. * 15. oktober - Nemci zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * 19. oktober: ** prične se [[prva bitka pri Ypresu]] ** [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme 13 [[antanta|antantnih]] ladij [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * 22. oktober - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * 28. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko britanske ladje zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi rusko [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * 1. november - med Združenim kraljestvom in Nemškim cesarstvom pride do [[Bitka pri Coronelu|pomorske bitke pri Coronelu]] * 2. november - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * 5. november: :* [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * 9. november - avstralska lahka križarka [[HMAS Sydney]] poškoduje nemško [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na grebenu pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * 16. november - med silami Avstro-Ogrske in Srbije prične se [[bitka na Kolubari]] * 22. november - [[prva bitka pri Ypresu]] se konča z neodločenim izidom * 25. november - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi ofenzivo na [[Lodz]]. * 2. december - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * 3. december - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] belgijske vojake (8 jih umre). * 4. december - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo enoto [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * 6. december - Nemci zavzamejo [[Lodz]]. * 8. december - začne se [[bitka pri Falklandskih otokih]] * 14. december - prvi nemški letalski zračni napad na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * 16. december - Nemci so bombardirali [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * 17. december - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * 25. december - prične se neuradno [[božično premirje]] med vojaki na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == 1915 == * 19. februar - začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * 18. marec - začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * 15. april - začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * 22. april - prične se [[druga bitka pri Ypresu]] * 7. maj - nemška podmornica torpedira [[RMS Lusitania|RMS Lusitanio]], ta [[Potop ladje RMS Lusitania|se potopi]] * 23. junij - prične se [[prva soška bitka]], konča se 7. julija * 18. julij - prične se [[druga soška bitka]], konča se 3. avgusta * 24. september - prične se [[bitka za Przemyśl]] == 1916 == * 6. in 7. januar - zgodi se [[bitka pri Mojkovcu]] med silami Avstro-Ogrske in Kraljevine Črne Gore * 21. februar - z nemškim obstreljevanjem se prične [[bitka pri Verdunu]] * 31. maj - začne se pomorska [[bitka pri Jutlandiji]]. * 1. junij - konča se pomorska bitka pri Jutlandiji. Britanija je obdržala kontrolo nad morjem. * 1. julij - začne se [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]], ki je za zaveznike neuspešna. * 13. november - konča se bitka na Somi. V 4 mesecih bojevanja je umrlo okrog pol milijona vojakov na obeh straneh. * 15. december - z uspešnim francoskim protinapadom se konča bitka pri Verdunu == [[1917]] == * [[1. januar]] - [[Turčija]] razglasi [[neodvisnost]] od zahtev [[Evropa|evropskih]] [[velesila|velesil]]. * [[5. januar]] - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] [[okupacija|okupirata]] [[pristanišče]] [[Braila]]. * [[9. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[10. januar]] - [[Antanta]] zavrne [[Nemško cesarstvo|nemški]] predlog za [[mir (družbeno stanje)|mirovna]] pogajanja. * [[31. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[24. oktober]] - Prične se 12. soška bitka in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * [[27. oktober]] - Konča se zadnja soška bitka, ki je bila za Italijane neuspešna. Avstro-ogrska vojska in Nemška vojska sta ob skupnem napadu silovito napadle Kobarid ("Čudež pri Kobaridu"). Italijani so jih bili zmožni zaustaviti šele na reki Piavi. == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] 1sti3jfz8al4l7fhuzdfwrfy9l6f3lv 5738150 5738143 2022-08-21T10:10:38Z A09 188929 /* 1917 */ -np, +bitke, +napoved v. ZDA wikitext text/x-wiki '''Kronologija''' [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po [[prva svetovna vojna|njej]], ampak so neposredno povezani. __NOTOC__ == 1914 == * 28. junij - [[Avstrija|avstrijski]] [[nadvojvoda Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška]] sta [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|umrla v atentatu]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki ga je izvedel [[Srbi|srbski]] [[nacionalist]]; to je povod za [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * 23. julij - [[Avstro-Ogrska]] postavi [[ultimat]] [[Kraljevina Srbija|Srbiji]]. * 25. julij - [[Carska Rusija]] oznani, da bo zavarovala [[Kraljevina Srbija|srbsko]] [[suverenost]]. * 28. julij - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]]; začetek [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * 1. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Francija]] začne mobilizacijo svojih [[oborožene sile|sil]]. * 3. avgust: [[Nemško cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]]. * 4. avgust: :* [[Nemško cesarstvo]] [[Nemška invazija na Belgijo (1914)|napade]] in [[Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni|okupira Belgijo]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]]. * 6. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. :* [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so ostali ujeti v Evropi. * 7. avgust: :* [[Francija]] [[okupacija|okupira]] [[Alzacija|Alzacijo]]. :* general [[Joseph Joffre]] postane [[načelnik generalštaba francoske kopenske vojske]] :* [[Kraljevina Črna gora]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. :* [[britanske oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Ostend]]u, [[Calais]]u in [[Dunkirk]]u. * 8. avgust - prvi spopadi med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * 12. avgust - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]- * 14. avgust - začne se [[bitka mej (prva svetovna vojna)|bitka mej]]<!--Battle of the Frontiers--> * 16. avgust: ** [[Nemške oborožene sile (1871-1919)|Nemške oborožene sile]] zavzamejo [[Liege]]. ** Avstro-Ogrska se spopade s Srbijo v [[Bitka na Ceru|bitki na Ceru]] * 17. avgust - belgijska prestolnica se iz [[Bruselj|Bruslja]] preseli v [[Antwerpen]]. * 18. avgust - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] izda ''Razglasitev nevtralnosti''. * 19. avgust: :* - [[parlament Kanade|kanadski parlament]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]. :* - [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]. * 20. avgust: :* [[Carska Rusija|Rusija]] premaga [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] v [[bitka pri Gumbinnenu|pri Gumbinnenu]]. :* [[Nemško cesarstvo]] [[okupacija|okupira]] [[Bruselj]]. * 23. avgust - [[Japonsko cesarstvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]]. * 24. avgust - [[Nemška kopenska vojska]] prodre v [[Francija|Francijo]] pri [[Lille|Lillu]]. * 25. avgust - [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * 26. avgust - začne se petdnevna [[bitka pri Tannenbergu]] * 28. avgust: :* [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]] :* [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]] * 30. avgust - Nemci zavzamejo [[Amiens]] * 31. avgust - Rusi so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]] * 3. september - Nemci pričnejo [[obleganje|oblegati]] [[Pariz]]; [[vlada Francije]] se preseli v [[Bordeaux]] * 5. september - začetek [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 6. september: ** Srbija začne [[bitka na Drini|bitko na]] [[Drina|Drini]] * 10. september - konec [[prva bitka na Marni|prve bitke na Marni]] * 14. september: :* Francozi osvobodijo [[Amiens]] in [[Reims]] :* začetek [[prva bitka na Aisni|prve bitke na Aisni]] * 15. september - začetek [[pozicijsko bojevanje|pozicijskega bojevanja]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] * 24. september - Nemci zavzamejo [[St. Mihiel]]. * 29. september - Nemci pričnejo bombardirati [[Antwerpen]]. * 2. oktober - [[britanska admiraliteta]] objavi, da bo minirala [[Severno morje]] * 4. oktober - [[cepelin]]i prvič napadejo [[London]] * 9. oktober - Nemci zavzamejo [[Antwerpen]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Ostend]]. * 13. oktober - Britanci zavzamejo [[Ypres]]. * 14. oktober - [[Kanadske ekspedicijske sile]] pristanejo v [[Plymouth]]u. * 15. oktober - Nemci zavzamejo [[Ostend]]. [[Vlada Belgije]] se preseli v [[Havre]] ([[Francija]]). * 19. oktober: ** prične se [[prva bitka pri Ypresu]] ** [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' zajeme 13 [[antanta|antantnih]] ladij [[trgovska mornarica|trgovske mornarice]] v 24 dneh. * 22. oktober - [[Združene države Amerike|ZDA]] začne [[ekonomija|ekonomsko]] podpirati [[antanta|antanto]]. * 28. oktober - [[Nemško cesarstvo|Nemška]] [[križarka]] ''[[Emden]]'' pod krinko britanske ladje zapluje v [[zaliv Penang]], kjer potopi rusko [[lahka križarka|lahko križarko]] ''Cemčug''. * 1. november - med Združenim kraljestvom in Nemškim cesarstvom pride do [[Bitka pri Coronelu|pomorske bitke pri Coronelu]] * 2. november - [[Carska Rusija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. * 5. november: :* [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napovesta vojno]] [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]]. :* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[aneksija|anektira]] [[Ciper]]. * 9. november - avstralska lahka križarka [[HMAS Sydney]] poškoduje nemško [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisili, da nasede na grebenu pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * 16. november - med silami Avstro-Ogrske in Srbije prične se [[bitka na Kolubari]] * 22. november - [[prva bitka pri Ypresu]] se konča z neodločenim izidom * 25. november - [[Friedrich von Hindenburg]] zaustavi ofenzivo na [[Lodz]]. * 2. december - [[Avstro-Ogrska]] zavzame [[Beograd]]. * 3. december - [[Nizozemska kopenska vojska]] strelja na [[internacija|internirane]] belgijske vojake (8 jih umre). * 4. december - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo enoto [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * 6. december - Nemci zavzamejo [[Lodz]]. * 8. december - začne se [[bitka pri Falklandskih otokih]] * 14. december - prvi nemški letalski zračni napad na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. * 16. december - Nemci so bombardirali [[Hartlepool]], [[Scarborough]] in [[Whitby]]. * 17. december - [[Avstro-Ogrska]] premaga [[Rusi|Ruse]] pri [[Limanova|Limanovem]] ([[Poljska]]) * 25. december - prične se neuradno [[božično premirje]] med vojaki na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. == 1915 == * 19. februar - začne se pomorska akcija v [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]], ki pa ni uspešna. * 18. marec - začne se druga pomorska akcija v bitki za Gallipoli, ki tako kot prva ni uspešna. * 15. april - začne se kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. * 22. april - prične se [[druga bitka pri Ypresu]] * 7. maj - nemška podmornica torpedira [[RMS Lusitania|RMS Lusitanio]], ta [[Potop ladje RMS Lusitania|se potopi]] * 23. junij - prične se [[prva soška bitka]], konča se 7. julija * 18. julij - prične se [[druga soška bitka]], konča se 3. avgusta * 24. september - prične se [[bitka za Przemyśl]] == 1916 == * 6. in 7. januar - zgodi se [[bitka pri Mojkovcu]] med silami Avstro-Ogrske in Kraljevine Črne Gore * 21. februar - z nemškim obstreljevanjem se prične [[bitka pri Verdunu]] * 31. maj - začne se pomorska [[bitka pri Jutlandiji]]. * 1. junij - konča se pomorska bitka pri Jutlandiji. Britanija je obdržala kontrolo nad morjem. * 1. julij - začne se [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]], ki je za zaveznike neuspešna. * 13. november - konča se bitka na Somi. V 4 mesecih bojevanja je umrlo okrog pol milijona vojakov na obeh straneh. * 15. december - z uspešnim francoskim protinapadom se konča bitka pri Verdunu == 1917 == * 1. januar - [[Turčija]] razglasi neodvisnost od zahtev evropskih velesil. * 5. januar - [[Bolgarija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] okupirata pristanišče [[Braila]]. * 9. januar - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] se odloči začeti [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * 10. januar - [[antanta]] zavrne nemški predlog za mirovna pogajanja. * 31. januar - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] razširi totalno podmorniško vojno tudi na nevtralne ladje v vojnem območju. * 6. april - [[Ameriška napoved vojne Nemčiji (1917)|Združene države Amerike napovedo vojno Nemčiji]] * 24. oktober - prične se [[12. soška bitka]] in hkrati zadnja od 12. ofenziv ob Soči. * 19. november - po preboju pri Kobaridu se konča 12. soška bitka. * 7. december - [[Ameriška napoved vojne Avstro-Ogrski|Združene države Amerike napovedo vojno Avstro-Ogrski]] == [[1918]] == * [[2. januar]] - [[boljševiki]] zagrozijo s ponovnim vstopom v [[vojna|vojno]], če [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] ne vrne [[okupacija|okupiranih]] področij. * [[6. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] prizna [[samostojnost]] [[Finska|Finske]]. * [[7. januar]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] premakne 75.000 [[vojak]]ov iz [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodne]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodno fronto]]. * [[8. januar]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] objavi [[wilsonove točke|svojih 14 točk]]. * [[25. januar]] - [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zavrneta [[Združene države Amerike|ameriške]] [[mir (družbeno stanje)|mirovne]] predloge. * [[5. februar]] - [[nadporočnik]] [[Stephen Thompson]] kot prvi [[Američani|ameriški]] ([[vojaški pilot|vojaški]]) [[pilot]] sestreli sovražno [[letalo]]. * [[8. februar]] - prvič izzide [[Združene države Amerike|ameriški]] [[vojaški tednik]] [[Stars and Stripes]]. * [[29. februar]] - [[Bolgarija]] podpiše [[premirje]]. * [[3. marec]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]], [[Avstrija]] in [[Rusija]] podpišejo [[Brest-Litovski mir]]. * [[7. marec]] - [[Finska]] podpiše [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[14. marec]] - [[vseruski kongres sovjetov]] [[ratifikacija|ratificira]] [[mirovni sporazum]] s [[centralne sile|centralnimi silami]]. * [[21. marec]] - [[bitka za Picardy]] * [[23. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[ofenziva]] se usmeri proti [[Amiens]]u in [[Pariz]]u. * [[26. marec]] - [[Nemci]] zavzamejo [[Noyon]], [[Roye]] in [[Lihons]] * [[28. marec]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[operacija Mars]] je ustavljena pri [[Arras]]u. * [[4. april]]: ** - [[Avstralci]] zadržijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[napad]] pri [[Villers Bretonneux]]. ** - konča se [[bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]] * [[9. april]] - začne se [[bitka pri Lysu]]. * [[14. april]] - [[Ferdinand Foch|Foch]] postane vrhovni poveljnik [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]]. * [[21. april]] - sestreljen je »[[rdeči baron]]«, [[baron]] [[Manfred von Richthofen|von Richthofen]]. * [[22. april]] - [[pomorska bitka|pomorska]] [[bitka za Zeeburgge]] * [[23. april]] - [[Britanci]] neuspešno poskusijo [[pomorska blokada|blokirati]] [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[25. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Avstralija|avstralske]] [[četa|čete]] zaustavijo [[Nemško cesarstvo|nemški]] napad pri [[Amiens]]u. * [[29. april]] - bodoči [[letalski as]] [[Eddie Rickenbacker]] sestreli prvo [[letalo]] s pomočjo [[James Norman Hall|Jamesa Halla]]. * [[10. maj]] - potopijo [[HMS Vindictive]] in tako zaprejo vhod v [[zaliv]] [[Ostend]]. * [[15. maj]]: ** - [[Grki]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] pri [[Smirna|Smirni]]. ** - [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. * [[23. maj]] - [[Nemci]] pričnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. * [[25. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška podmornica|podmornice]] vplujejo v [[Združene države Amerike|ameriške]] [[teritorialne vode]]. * [[27. maj]] - prične se [[tretja bitka za Aisne]] * [[29. maj]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] prodor proti [[reka (vodotok)|reki]] [[Marna|Marni]] zaustavijo [[seznam ameriških divizij|ameriške divizije]]. * [[6. junij]] - začne se [[bitka za Belleau Wood]]. * [[9. junij]] - začne se [[bitka za Metz]]. * [[12. junij]] - [[Američani]] izvedejo prvo [[letalsko bombardiranje]] v [[Francija|Franciji]]. * [[17. junij]] - zadnji [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[letalski napad]] na [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. * [[18. junij]] - [[Antanta]] prične največjo [[protiofenziva|protiofenzivo]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[26. junij]] - [[Nemci]] začnejo [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]] z [[debela Berta|debelo Berto]]. * [[2. julij]] - [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] podpre [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[15. julij]] - začne se [[druga bitka na Marni]]. * [[18. julij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Francija|francoske]] [[ofenziva na Aisne-Marne|ofenzive na Aisne-Marne]]. * [[19. julij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[vojska]] se umakne za [[reka (vodotok)|reko]] [[Marna]]. * [[26. julij]] - [[Britanci|britanski]] [[letalski as]] [[Mick Mannock]] (73 zmag) umre, ko je njegovo [[letalo]] sestreljeno. * [[3. avgust]] - pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u. * [[8. avgust]]: ** - [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]]. ** - [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]]. * [[10. avgust]] - ustanovljena je [[1. armada (ZDA)|1. ameriška armada]] pod [[John J. Pershing|Pershingom]]. * [[19. avgust]] - [[narednik]] [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o [[vojaško življenje|vojaškem življenju]] ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]]). * [[20. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. * [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] se [[izkrcanje|izkrcajo]] v [[Rusija|Rusiji]]. * [[6. september]] - prične se splošen [[Nemško cesarstvo|nemški]] umik čez [[Aisne (reka)|Aisno]]. * [[12. september]]: ** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprožijo [[ofenziva na St. Mihiel|ofenzivo na St. Mihiel]]. ** - [[Britanci]] zavzamejo [[Havincourt]], [[Moeuvres]] in [[Trescault]]. * [[18. september]] - prične se [[bitka za Megido]]. * [[23. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[15. konjeniška brigada (Združeno kraljestvo)|15. konjeniška brigada]] napade [[Haifa|Haifo]]. * [[25. september]] - [[Brazilija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Avstrija|Avstriji]]. * [[26. september]] - prične se [[Meuse-Argonnška ofenziva]]. * [[29. september]] - [[Antanta|zavezniki]] prebijejo [[hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. * [[30. september]] - [[Bolgarija]] podpiše [[separatni mir]] in se umakne iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1. oktober]] - [[Arabci|arabsko]]-[[Britanci|britanske]] pod poveljstvom [[T.E. Lawrence|Lawrenca Arabskega]] zasedejo [[Damask]]. * [[3. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Avstrija]] zaprosita [[Združene države Amerike|ZDA]] za [[premirje]]. * [[12. oktober]] - ustanovljena je [[2. armada (ZDA)|2. ameriška armada]]. * [[17. oktober]] - [[ladja]] [[SS Lucia]] je zadnja žrtev [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[18. oktober]] - [[Čehi]] zavzamejo [[Praga|Prago]] in se odpovejo [[Habsburžani|Habsburški]] nadvladi. * [[21. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zaustavi [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[26. oktober]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] vrhovni poveljnik [[general]] [[Erich Ludendorff]] odstopi zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[28. oktober]] - [[Upor (družba)|upor]] [[Nemci|nemških]] [[mornar]]jev v [[pristanišče|pristaniščih]]. * [[30. oktober]] - [[Turčija]] in [[antanta]] podpišejo [[premirje]] (nastopi opoldne [[31. oktober|31. oktobra]]). * [[1. november]] - [[Američani]] prebijejo [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse|Meusi]]. * [[3. november]]: ** - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[flota]] v [[Kiel]]u se upre. ** - razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ** - [[Poljska]] razglasi [[neodvisnost]] in [[samostojnost]]. ** - [[Italija]] zasede [[Trst]] * [[4. november]] - [[Avstrija]] podpiše [[premirje]] z [[Antanta|antanto]]. * [[9. november]] - [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] zapusti [[prestol]] in pobegne na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[10. november]] - ustanovljena [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[republika]]. * [[11. november]] - ob 11. uri se konča [[prva svetovna vojna]], ko [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] in [[Antanta]] podpišejo [[premirje]]. * [[12. november]] - z [[abdikacija|abdikacijo]] [[Karel I. Avstrijski|Karla I.]] [[Avstrija]] postane [[republika]] * [[21. november]] - zadnje [[Nemško cesarstvo|nemške]] [[vojaška enota]] zapustijo [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]]. * [[1. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] vstopi v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]]. * [[3. december]] - konča se [[Antanta|zavezniška]] [[londonska konferenca]], na kateri odločijo, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[4. december]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpotuje proti [[Brest (Francija)|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče tujo [[država|državo]]. * [[13. december]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] [[okupacija|okupacije]] prekorači [[Ren]]. == [[1919]] == * [[18. januar]] - pričetek mednarodne mirovne [[konferenca|konference]] v [[Versailles]]u. * [[6. februar]] - [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[parlament]] se zbere v [[Weimar]]ju. * [[13. marec]] - [[admiral]] [[Kolčak]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[boljševik]]om v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. * [[7. april]] - [[Antanta]] se umakne iz [[Odesa|Odese]]. * [[6. maj]] - mirovna [[konferenca]] v [[Versailles]]u odzvame [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]]. * [[7. maj]] - [[versajska pogodba]] je izročena [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[delegacija|delegaciji]]. * [[21. junij]] - [[Nemško cesarstvo|nemška]] [[Visokomorska flota]] se sama potopi pri [[Scapa Flow]]u. * [[28. junij]] - podpisana je [[versajska pogodba]] * [[24. avgust]] - [[Italija]] zapusti mirovno konferenco zaradi spora okoli [[Reka, Hrvaška|Reke]]. * [[10. september]] - [[general]] [[John J. Pershing]] in njegova [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotna divizija]] doživita navdušen sprejem ob vrnitvi v [[New York]]. * [[19. november]] - [[Senat ZDA]] zavrne [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]]. == [[1920]] == * [[3. januar]] - zadnje [[oborožene sile ZDA|ameriške oborožene sile]] zapustijo [[Francija|Francijo]]. * [[10. januar]] - [[versajski sporazum]] stopi v veljavo. * [[23. januar]] - [[Nizozemska]] zavrne zahtevo [[antanta|antante]] po izročitvi [[cesar Viljem I.|Viljema I.]] * [[3. februar]] - [[Antanta]] zahteva sojenje 890 [[Nemci|nemškim]] [[seznam vojaških osebnosti|vojaškim osebam]]. * [[19. marec]] - [[Senat ZDA]] drugič zavrne [[versajski sporazum]]. == [[1921]] == * [[27. april]] - [[Antanta]] razglasi, da mora [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] plačati 6,65 milijarde [[Funt šterling|funtov]] kot [[vojna odškodnina|vojno odškodnino]]. * [[25. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] podpišejo [[mirovni sporazum]] o koncu prve svetovne vojne. == [[1923]] == * [[4. januar]] - [[pariška konferenca]] o [[vojna odškodnina|vojni odškodnini]] zastane, ko [[Francija]] vztraja na trdi liniji, medtem ko [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] želi obnovo. * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] umakne zadnje [[oborožene sile ZDA|oborožene sile]] iz [[Nemško cesarstvo|Nemčije]]. * [[4. februar]] - [[Francija]] [[zasedba|zasede]] [[Offenburg]], [[Appenweier]] in [[Buhl]] v [[Porurje|Porurju]] kot del [[dogovor]]a po koncu prve svetovne vojne. * [[20. junij]] - [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisila [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]]. == [[1924]] == * [[4. junij]] - v spomin vseh padlih [[vojak]]ov iz [[zvezna država Združenih držav Amerike|države]] [[New York]], prižgejo [[večni ogenj]] v [[Madison Square|Madison Squaru]], [[New York]]. == [[1925]] == * [[1. december]] - po sedemletni [[okupacija|okupaciji]] se 7.000 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[vojak]]ov umakne iz [[Köln]]a. == [[1926]] == * [[26. junij]] - v [[St. Nazaire|St. Nazairu]] odkrijejo [[spomenik]] prihodu prvih [[Združene države Amerike|ameriških]] [[vojak]]ov. * [[28. december]] - [[Latkin Square]] v [[Bronx]]u je poimenoval po prvem [[Judje|judovskem]] [[Američani|ameriškem]] [[vojak]]u, ki je padel v prvi svetovni vojni. == [[1930]] == * [[3. januar]] - pričetek druge [[konferenca|konference]] o [[Nemško cesarstvo|nemških]] [[vojna reparacija|vojnih reparacijah]] v [[Haag]]u. * [[6. november]] - [[predsednik ZDA]] [[Herbert Hoover]] podeli [[medalja časti|medaljo časti]] [[Eddie Rickenbacker|Eddiju Rickenbackerju]] za [[zračni boj]] [[25. september|25. septembra]] [[1918]], ko se je sam spopadel s 7 sovražnimi [[letalo|letali]] in dva tudi sestrelil. == [[1939]] == [[25. september]] - [[Andora]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] končno podpišeta [[sporazum]] o končanju prve svetovne vojne In se začne druga svetovna vojna == Glej tudi == * [[kronologija druge svetovne vojne]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prva svetovna vojna]] [[Kategorija:Časovni pregledi]] otvl25w8tn8h8b9qsy45dhjio39u462 0 12566 5737829 5462456 2022-08-20T18:45:55Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:HMS Royal Oak (08).jpg|thumb|right|Bojna ladja [[HMS Royal Oak (08)|HMS ''Royal Oak'' (08)]] leta 1937]] [[Slika:Uss iowa bb-61 pr.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[USS Iowa (BB-61)|USS ''Iowa'' (BB-61)]] med strelskimi vajami blizu [[Portoriko|portoriškega]] otoka [[Vieques]] leta 1984]] [[Slika:HMS Dreadnought 1906.jpg|thumb|right|[[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij]] [[Slika:Yamato during Trial Service.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Bojna ladja Yamato|''Yamato'']], največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941]] [[Slika:Petropavlovsk-Helsingfors.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Petropavlovsk (1911)|''Petropavlovsk'']], zgrajena leta 1915, v [[Helsingfors]]u, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'']] [[Slika:French battleship Richelieu underway in the Atlantic Ocean on 26 August 1943 (80-G-78789).jpg|thumb|right|35.000 tonska bojna ladja [[Richelieu (1939)|''Richelieu'']], po popravilu v ZDA septembra 1943]] '''Bôjna ládja'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bojna+ladja&hs=1 |title=bojna ladja|work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}</ref> (tudi '''oklépnica'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=oklepnica&hs=1 |title=oklepnica|work=SSKJ|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}</ref><ref name="faktopedija_1998">''Faktopedija'', str. 262.</ref>) je [[razvrstitev ladij|tip]] velike [[vojne ladje]], ki je bila značilna za [[vojna mornarica|pomorsko]] [[bojevanje]] pred in med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] ter [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Prvo oklepnico sodobnega tipa ([[USS Monitor (1862)|USS ''Monitor'']] [[monitor (vojna ladja)|razreda monitor]], 1862) so uspešno uporabili v času [[ameriška državljanska vojna|secesijske vojne]]. Glavno oborožitev bojnih ladij so predstavljali [[top]]ovi velikega [[kaliber|kalibra]], ki so bili namenjeni napadom drugih [[plovilo|plovil]], boju proti [[vojne ladje|vojnim ladjam]] ter obstreljevanju kopenskih ciljev. Bojne ladje so večje, močneje oborožene in oklopljene kot [[križarka|križarke]] ali [[rušilec|rušilci]], vendar počasnejše. Od okoli leta 1875 do 2. svetovne vojne so bile bojne ladje kot največje oborožene [[ladja|ladje]] namenjene za dosego [[pomorska nadvlada|pomorske nadvlade]] in bile jedro [[vojna mornarica|pomorske]] moči. Z množično uporabo [[zračna moč|zračne moči]] ([[letalonosilka|letalonosilk]]), vodenih [[izstrelek|izstrelkov]] in [[vodena letalska bomba|vodenih letalskih bomb]] so postale lahek plen [[vojna mornarica|mornariškega]] [[vojno letalstvo|letalstva]], veliki topovi pa za zagotovitev pomorske nadvlade niso bili več potrebni, tako da so bojne ladje počasi prenehali uporabljati. Konstrukcija bojnih ladij se je razvijala z namenom, da bi pridobili in prilagodili tehnološke napredke zagotavljanja prednosti. Besedo ''bojna ladja'' so skovali okoli leta 1794 in pomeni okrajšanje fraze ''[[linijska ladja|linijska bojna ladja]]'', prevladujoče vrste lesene vojne ladje med [[doba jader|dobo jadrnic]].<ref name="OED">{{citat|title=Battleship|work=The Oxford English Dictionary|edition=2|year=1989|publisher=Oxford University Press}}</ref> Izraz je prišel v formalno rabo v poznih 1880-tih in je opisoval vrsto [[oklepnica|oklopnic]], sedaj poimenovanih [[pred-dreadnought bojne ladje]].<ref name="Stoll">Stoll (1992).</ref> Leta 1906 je splovitev in začetek uporabe ladje [[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] napovedal revolucijo v gradnji bojnih ladij. Vrsto takšnih bojnih ladij, na katere je vplivala konstrukcija ladje HMS ''Dreadnought'', so poimenovali »[[Dreadnought (ladja)|dreadnought]]« - ''neustrašnež''. Bojne ladje so bile simbol pomorske nadvlade in nacionalne moči. Desetletja so bile glavni faktor tako v [[diplomacija|diplomaciji]] kot [[vojaška strategija|vojaški strategiji]].<ref name="Sondhaus">Sondhaus (2000).</ref> Globalna [[oboroževalna tekma]] v konstruiranju bojnih ladij se je začela v poznem 19. stoletju in doživela vrhunec z razredom dreadnought, ter bila ena od vzrokov za 1. svetovno vojno, ki je videla [[pomorska bitka|spopade]] velikih [[pomorska flota|flot]], kot je na primer [[bitka pri Jutlandiji]]. Pomorski sporazumi iz 1920-tih in 1930-tih so omejili število, velikost in oborožitev bojnih ladij, vendar niso zaustavili razvoja gradenj. Tako [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] kot [[sile osi]] so med 2. svetovno vojno uporabile stare in novograjene bojne ladje. V vrednost bojnih ladij so dvomili, celo v času njihovega slovesa.<ref>O'Connell (1993).</ref> Navkljub ogromno virov potrošenih za gradnjo bojnih ladij je bilo le malo spopadov s samo bojnimi ladjami. Kljub njihovi velikanski ognjeni moči in zaščiti so bile bojne ladje vedno bolj ranljive pred veliko manjšimi, cenejšimi ubojnimi sredstvi in plovili; najprej pred [[torpedo|torpedi]] in [[pomorska mina|pomorskimi minami]], kasneje pa pred [[vojaško letalo|letali]] in vodenimi izstrelki.<ref name="Lenton">Lenton (1971), str. 160.</ref> Povečan obseg pomorskih spopadov je vodil do zamenjave bojnih ladij z letalonosilkami kot vodilnih ladij med 2. svetovno vojno. Zadnja zgrajena bojna ladja je bila [[HMS Vanguard (23)|HMS ''Vanguard'' (23)]]. Gradnja se je začela še med 2. svetovno vojno, vendar je ladja dokončana šele leta 1946 (v službi do leta 1960). Bojne ladje so se v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]] obdržale med [[hladna vojna|hladno vojno]] le za ognjeno podporo. Zadnji ameriški bojni ladji [[USS Wisconsin (BB-64)|USS ''Wisconsin'' (BB-64)]] in [[USS Missouri (BB-63)|USS ''Missouri'' (BB-63)]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.navy.mil/navydata/ships/battleships/bbhistory.asp|title=A Short History|work=[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]]|accessdate=2012-05-04|language=en}}</ref> so prenehali uporabljati leta 1991 in 1992, iz [[Register pomorskih plovil|Registra pomorskih plovil]] (NVR) pa so ju izpisali leta 2006 in 1995.<ref name="BB64">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB64.htm|title=Naval Vessel Register for BB64|work=[[Register pomorskih plovil]]|accessdate=2011-07-21|language=en}}</ref><ref name="BB63">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB63.htm|title=Naval Vessel Register for BB63|work=Register pomorskih plovil|accessdate=2011-07-21|language=en}}</ref> == Zgodovina == Linijska bojna ladja 18. stoletja je bila sijajen uspeh obrtniškega in ročnega dela ter hkrati krona najbolj naprednih tehnik tistega obdobja. Dviganje in sestavljanje delov ladje so opravljali le s človeško delovno silo, s škripci, vitli in žerjavi na bobne. Na primer [[tram]] ladje je tehtal približno 3 tone. Za najtežja dela so uporabljali kaznjence. Ladje so tedaj gradili iz [[les]]a. Zato so se morali oskrbeti z drevesi, predvsem s [[hrast]]i. Če raste na enem hektarju trideset stoletnih [[hrastov]], so za gradnjo enega samega plovila posekali 100 hektarjev gozda. Potrebovali so še druge sestavine, kot so [[bor (drevo)|bori]] in [[Jelka (drevo)|jelke]] za jambore in prečnike za [[jadra]], bresti za škripčevje in topovske podstavke, bukve za vesla, pušpan za osi v škripčevju ter orehi in topoli za kipe in okrasje. Ta problem je bil tako velik, da [[Anglija]], pomorska velesila, sredi 18. stoletja skoraj ni več imela [[gozdov]]. Zato se je morala glede oskrbe z gradbenim lesom zanašati na svoje kolonije in tuje dežele. Drevesa so pogosto izbirali na osnovi načrtov največjih delov. Za gredelj in rebra bojne ladje so potrebovali kakih 3000 stoletnih hrastov, pri tem pa niso vštete druge sestavine, potrebne za gradnjo. Štirikotne hrastove tramove so hranili deloma v morski vodi (za lažjo obdelavo), deloma pa v zavetju lop. Borovino in jelovino pa so vselej potopili v vodo, da ne bi izgubili [[Smola|smole]] in se preveč ne izsušili. Ladjo so gradili več mesecev. Ko so postavili ladijski [[gredelj]], so začeli nameščati sprednje prečno tramovje in [[krma (plovilo)|krmo]]. Sledili so drugi deli konstrukcije, ki so sestavljali ogrodje ladje, in, ki so jih nato prekrili z leseno oplato. Hkrati so izdelovali ladijske [[paluba|krove]] in njihovo opremo. Skupni stroški za bojno ladjo so znašali skoraj milijon [[funt šterling|funtov]]. To pomeni, da je bil za državo proračun mornarice še kako pomemben. [[Dok]], v katerem so gradili ladjo, je bil obrnjen v smeri sever-jug, da sta se obe strani trupa bili deležni enake količine sončnih žarkov; če bi se namreč en bok sušil hitreje ali močneje od drugega, bi prišlo do neljubega krivljenja. Najpomembnejše ladjedelnice so bile opremljene z velikimi suhimi doki, kjer so obnavljali in popravljali poškodovane ladje. Ko je ladja zaplavala v dok in so bile zapornice spet spuščene, so z močnimi [[hidravlična črpalka|hidravličnimi črpalkami]] izčrpali vodo iz doka. === Linijske ladje === {{glavni|linijska ladja}} Linijska ladja je bila velika, lesena [[jadrnica]] na katero so namestili [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] do 120 [[gladkocevno orožje|gladkocevnih]] [[top]]ov in [[karonada|karonad]]. Linijska ladja je predstavljala postopni razvoj osnovne konstrukcije, ki izvira iz 15. stoletja. Povečala se je posebej velikost ladje, drugače pa se med usvojitvijo [[linijska taktika|linijske taktike]] v zgodnjem 17. stoletju in koncem razcveta jadrnih bojnih ladij v 1830-tih osnovna konstrukcija ni veliko spreminjala. Od okoli leta 1794 se je za 'bojno ladjo' (najprej neformalno) uporabljal alternativni izraz 'linijska bojna ladja'.<ref name="OED" /> [[Slika:TheNapoleonAtToulonIn1852ByLauvergne.jpg|thumb|right|''[[Napoléon (1850)|Napoléon]]'' (1850), prva parna bojna ladja]] Ogromno število topov, ki so streljali ob [[ladijski bok|boku]], je pomenilo, da je jadrajoča bojna ladja lahko uničila katerokoli leseno plovilo, razbila njen [[ladijski trup|trup]] in [[jambor]]e, ter ubila posadko. Efektivni doseg topov je bil nekaj sto [[jard]]ov (nekaj 100 [[meter|m]]), tako da je bila bojna taktika jadrnic delno odvisna od vetra. Prva velika sprememba koncepta linijskih ladij je bila uvedba [[parni stroj|parnega pogona]] kot dodatnega [[pomorski pogon|pogonskega sistema]]. Parni pogon so v mornarice uvajali postopoma v prvi polovici 19. stoletja, najprej za manjša plovila, kasneje pa za [[fregata|fregate]]. [[Francoska vojna mornarica]] je uvedla parni pogon v linijske ladje z ladjo [[Napoléon (1850)|''Napoléon'']] z devetdesetimi topovi leta 1850.<ref>»Napoleon (90 guns), the first purpose-designed screw line of battleships«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> To je bila prva resnična parna bojna ladja.<ref>»''S hitenjem dograditve so ladjo Le Napoleon splavili 16. maja 1850 in je postala prva resnična parna bojna ladja na svetu''«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> ''Napoléon'' je bila oborožena kot konvencionalna linijska ladja, njeni parni pogoni pa so ji dali hitrost 12 [[vozel (enota)|vozlov]] (22&nbsp;km/h), ne glede na vetrovne razmere, kar je bilo potencialno odločilna prednost v pomorskem spopadu. Vpeljava parnega pogona je pospešila povečanje velikosti bojnih ladij. [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] sta bili edini državi, ki sta zgradili floti lesenih parnih [[ladijski vijak|vijačnih]] bojnih ladij, čeprav je več mornaric imelo majhno število vijačnih bojnih ladij: [[Ruski imperij]] (9), [[Osmansko cesarstvo]] (3), [[Švedska]] (2), [[Neapeljsko kraljestvo]] (1), [[Danska]] (1) in [[Avstro-Ogrska]] (1).<ref name="LambertBIT">Lambert (1984), str. 144–147.<br /> Poleg tega je Mornarica Severnonemške konfederacije, ki je vključevala Prusijo, leta 1870 od Združenega kraljestva kupila ladjo [[HMS Renown (1857)|HMS ''Renown'']] za rabo kot strelsko vadbeno ladjo.</ref><ref name="Sondhaus" /> === Oklepnice === [[Slika:Russian Black Sea Fleet after the battle of Synope 1853.jpg|thumb|right|Vrnitev [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] v [[Sevastopol]] po [[bitka pri Sinopu|bitki pri Sinopu]] 30. novembra 1853. Slika [[Nikolaj Pavlovič Krasovski|Krasovskega]]]] [[Slika:SMS Kaiser (1860).jpg|thumb|right|Poškodovana [[linijska ladja]] [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] (1860) [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] po drugi [[Bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visu]] leta 1866]] [[Slika:LaGloirePhotograph.jpg|thumb|right|Ladja [[Gloire (oklepnica)|''La Gloire'']] (1859) [[Francoska vojna mornarice|Francoske vojne mornarice]], prva čezoceanska [[oklepnica]]]] {{glavni|oklepnica}} Usvojitev parnega pogona je bil le eden od tehnoloških napredkov, ki je revolucioniziral konstrukcijo vojnih ladij v 19. stoletju. Linijske ladje so nadomestile [[oklepnica|oklepnice]]. Poganjal jih je parni pogon, zaščitene so bile s [[kovina|kovinskim]] [[oklep]]om in oborožene s topovi z visokoeksplozivnimi [[granata]]mi. ''Oklepnica'' je včasih [[sopomenka]] za ''bojno ladjo''.<ref name="faktopedija_1998" /> Izraz ''oklepnica'' je ostal v rabi za železne in jeklene vojne ladje do 1880-tih, nato pa ga je nadomestil izraz ''bojna ladja''.<ref>''Oxfordova enciklopedija'', str. 220.</ref> ==== Eksplozivne granate ==== Topovi, ki so streljali [[eksploziv]]ne ali zažigalne granate, so bili glavna grožnja lesenim ladjam, tako da se je to orožje kmalu razširilo po uvedbi 8-[[palec|palčnih]] (203 [[milimeter|mm]]) [[granatni top|granatnih topov]] kot del standardne oborožitve francoskih in ameriških linijskih ladij leta 1841.<ref>»[[Granatni top]], ki ga je izvirno skonstruiral polkovnik [[Henri-Joseph Paixhans|Paixhans]] za Francosko mornariško službo..., so kasneje poimenovali granatni top od 80, št. 1 iz 1841... premer izvrtine je 220 mm (8,65 palcev).« Glej Douglas (1855), str. 201. <br /> Britanci so izvajali poskuse z granatnimi topovi na tedaj že vadbeni ladji [[HMS Excellent (1787)|HMS ''Excellent'']] v letu 1832. Glej Douglas (1855) str. 198.<br /> Za uvedbo 8-palčnih granatnih topov na ameriške linijske ladje leta 1841 glej Tucker (1989), str. 149.</ref> V [[krimska vojna|krimski vojni]] je šest linijskih ladij in dve fregate [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] pod poveljsktvom [[admiral]]a [[Pavel Stepanovič Nahimov|Nahimova]] uničilo sedem osmanskih fregat in tri [[korveta|korvete]] z eksplozivnimi granatami med [[bitka pri Sinopu|bitko pri Sinopu]] novembra 1853.<ref>Lambert (1990), str. 60–61.</ref> Kasneje med vojno so francoske oklepnice uporabile podobno orožje proti obalni obrambi v [[bitka pri Kinburnu (1855)|bitki pri trdnjavi Kinburn]].<ref name="Lambert">Lambert (1984), str. 92–96.</ref> Čeprav so se ladje z lesenimi trupi lahko primerljivo kosale z granatami, kar se je pokazalo med drugo [[bitka pri Visu (1866)|bitko pri Visu]] leta 1866, kjer se je sodobna lesena dvopalubna parna linijska ladja [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] najprej bočno spopadla z [[Kraljevina Italija|italijansko]] linijsko ladjo ''[[Affondatore]]'', nato pa se zaletela v oklepnico ''[[Re di Portogallo]]'', ki se ni potopila. Potem se je spopadla z oklepnico ''[[Maria Pia]]'', ter vsega skupaj prejela 80 izstrelkov od italijanskih oklepnic,<ref>Clowles, str. 68.</ref> od katerih je bilo veliko granat, med njimi pa je bil vsaj en slepi 300 [[Funt (mera)|funtni]] (136&nbsp;kg). Čeprav je izgubila [[kosnik]] in sprednji jambor, ter zagorela, je bila naslednji dan že pripravljena za bojevanje.<ref name="Wilson">Wilson (1898), str. 240.</ref> ==== Železni oklep in gradnja ==== [[Slika:Hms warrior.jpg|thumb|right|[[Fregata]] [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] (1860), prva čezoceanska vojna ladja z železnim oklepom [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]]] Razvoj visokoeksplozivnih granat je vodil do nujnosti rabe železnih oklepnih plošč. Leta 1859 je Francoska vojna mornarica splovila ladjo [[Gloire (oklepnica)|''Gloire'']], prvo čezoceansko oklepno vojno ladjo. Njen profil je bil enak kot pri linijskih ladjah, paluba pa je bila zaradi omejevanja mase samo ena. Čeprav je bila izdelana iz lesa in je večinoma plula pod jadri, je imela ''Gloire'' vijak, njen leseni trup pa je bil varovan s plastjo debelega železnega oklepa.<ref>Gibbons (1983), str. 28–29.</ref> ''Gloire'' je pospešila nujno prenovitev ladjevja [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]], ki si je prizadevala proti franoski pridobitvi tehnološke prednosti. Superiorno oklopljeno fregato [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] so splovili le 14 mesecev za ''Gloire'', in obe državi sta začeli s programom gradnje novih oklepnic in prenove obstoječih linijskih ladij na vijak v oklepne fregate.<ref>Gibbons (1983), str. 30–31</ref> Čez dve leti so Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska, [[Španski imperij|Španski]] in Ruski imperij naročili oklepniške vojne ladje. Do oboroženega spopada oklepnic [[CSS Virginia|CSS ''Virginia/Merrimac'']] in [[USS Monitor|USS ''Monitor'']] leta 1862 v [[bitka pri Hampton Roadsu|bitki pri Hampton Roadsu]] med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je imelo vsaj osem mornaric oklepniške ladje.<ref name="Sondhaus" /> [[Slika:LeRedoutablePhoto.jpg|thumb|right|Francoska oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] (1876), prva vojna ladja z jeklom kot glavnim gradbenim materialom<ref>Gibbons (1983), str. 93</ref>]] [[Slika:HMS Mercury (1878).jpg|thumb|right|[[Rušilec]] [[HMS Mercury (1878)|HMS ''Mercury'']] (1878) drugi iz [[razred rušilcev iris|razreda iris]] in druga čisto jeklena ladja Kraljeve vojne mornarice]] Mornarice so preskušale različne postavitve topov: v [[topovska kupola|kupolah]] (kot pri USS ''Monitor''), v osrednjih baterijah ali [[barbeta]]h, ter z [[morski oven|ovni]] kot glavnim orožjem. Z razvojem parne tehnologije so pri gradnji ladij postopoma prenehali uporabljati jambore. Do sredine 1870-tih so za gradbeni material poleg kovanega železa in lesa začeli uporabljati [[jeklo]]. Oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] Francoske vojne mornarice, načrtovana leta 1873 in splovljena leta 1876, je imela osrednjo [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] in barbeto. Bila je prva vojna ladja na svetu, pri kateri so za osnovni in glavni gradbeni material uporabili jeklo.<ref>Gardiner, Lambert (2001), str. 96.</ref> Francija je v 1870-tih prva začela masovno proizvajati jeklo po [[Carl Wilhelm Siemens|Siemens]]-[[Pierre-Émile Martin|Martinovem]] postopku. Pred tem jeklene plošče še niso bile tako kakovostne, tako da so zunanji spodnji del trupa izdelovali iz kovanega železa. == Prva svetovna vojna == Vloga bojnih ladij v prvi svetovni vojni ni bila velika, saj v njej ni bilo večjih pomorskih bitk, v katerih bi sodelovale bojne ladje. V tej vojni se je izkazalo, da so velike in neokretne bojne ladje lahek plen [[podmornica|podmornic]]. Poleg tega je Velika Britanija nemško floto uspešno zadrževala v [[Severno morje|Severnem morju]]. Nemcem se tako z večino flote med prvo svetovno vojno ni uspelo prebiti v Atlantik<ref>{{cite book |last= Gilbert |first= Adrian |title= The encyclopedia of warfare: from earliest time to the present day, Part 25 |publisher= Taylor & Francis |year= 2000 |page= 224 |isbn= 978-1-57958-216-6|url=http://books.google.co.uk/books?id=MZoO7SIwMVIC&pg=PA224&dq=%22world+war+i%22+%22high+seas+fleet%22+%22royal+navy%22+%22north+sea%22&lr=&as_brr=3#v=onepage&q=%22world%20war%20i%22%20%22high%20seas%20fleet%22%20%22royal%20navy%22%20%22north%20sea%22&f=false|accessdate=2012-04-17}}</ref>, obe strani pa sta se tudi zavedali, da bi zaradi večjega števila britanskih ladij Dreadnought v taki bitki Velika Britanija izšla kot zmagovalka. Nemci so zato taktično poskušali v boj v plitvem obalnem pasu zvabiti dele britanske flote, tam pa bi minska polja, manjši torpedni čolni in podmornice izenačile moči<ref>Keegan, p. 289.</ref>. V prvih dveh letih vojne sta se tako v Severnem morju zgodili le dve večji pomorski bitki, [[Bitka pri Heligolandu (1914)|Bitka pri Heligoland Bightu]], [[Bitka pri Dogger Banku (1915)|Bitka pri Dogger Banku]], 31. maja 1916 pa se je zgodila največja pomorska bitka med Veliko Britanijo in Nemčijo, [[Bitka pri Jutlandu]]<ref>Ireland, Bernard: ''Jane's War At Sea'', str. 88–95.</ref>. Po tej bitki se je nemška mornarica umaknila v pristanišča, od takrat naprej pa se ni več spuščala v velike pomorske bitke z britansko floto<ref>Padfield 1972, str. 240.</ref>. V [[Črno morje|Črnem morju]] so se prav tako odvijali le manjši spopadi med rusko in otomansko floto. V [[Baltik]]u so se odvijali pretežno napadi na [[konvoj]]e, pri čemer so veliko vlogo odigrala obsežna minska polja. V [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] je bila situacija podobna tisti iz Severnega morja. Avstro-Ogrska vojna mornarica je bila tam onemogočena s pomorsko blokado, ki sta jo na jugu izvajali Francija in Velika Britanija. V [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] je bila med prvo svetovno vojno edina omembe vredna vloga bojnih ladij pri [[pomorski desant|desantu]] na [[Gallipoli]]<ref>[[Andrew Marr's The Making of Modern Britain]] Episode 3.</ref>. == Druga svetovna vojna == Bojne ladje so med drugo svetovno vojno odigrale stransko vlogo v pomorskih bitkah v [[Atlantski ocean|Atlantiku]], [[Tihi ocean|Pacifiku]] ter v Sredozemlju. V Atlantiku se je sicer večina bitk odvijala med [[rušilec|rušilci]] in podmornicami, kljub temu pa so bojne ladje svojo vlogo odigrale predvsem z vidika podpore pomorskim desantom ter z vidika zastraševanja. V Pacifiku so glavno vlogo v pomorskih bitkah odigrale [[letalonosilka|letalonosilke]], vendar pa je v tem delu sveta vloga bojnih ladij v pomorskem vojskovanju veliko večja kot kjer koli drugje. Ob izbruhu vojne je veljalo splošno prepričanje, da bodo letalonosilke ključ do vojaškega uspeha na morjih, vendar pa so v prvih letih vojne to vlogo prevszele prav bojne ladje. Tako sta nemški bojni ladji [[Scharnhorst]] in [[Gneisenau]] junija leta 1940 ob zahodni obali Norveške presenetili in v napadu potopili britansko letalonosilko [[Glorious]]<ref>Gibbons, str. 246–247.</ref>. To je bila zadnja bitka v zgodovini, v kateri je nasprotnik s topovi potopil letalonosilko V zadnjih letih vojne so letalonosilke vendarle prevzele glavno vlogo strateškega pomorskega orožja. Tehtnica pomorskega bojevanja se je tako dokončno prevesila v korist mornariškega vojnega letalstva, kar so dokazali britanski letalski napadi v [[Bitka pri Tarantu|bitki pri Tarantu]] ter potopitev nemške bojne ladje [[Bojna ladja Bismarck|Bismarck]], ki so jo v Severnem morju potopila britanska torpedna letala. [[Slika:Japanese battleship Yamato under air attack off Kure on 19 March 1945 (80-G-309662).jpg|thumb|Japonski bojni ladji Yamato (na sliki med napadom leta 1945) in Musashi sta bili največji bojni ladji v zgodovini]] 7. decembra 1941 so Japonci v napadu na [[Pearl Harbour]] potopili pet od osmih ameriških bojnih ladij, ostale pa poškodovali. Tako so za nekaj časa pridobili pomorsko premoč, ki pa so jo z razvojem ameriške taktike kmalu izgubili. S potopitvijo britanske bojne ladje [[HMS Prince of Wales (1939)|Prince of Wales]] in [[Bojna križarka Repulse|bojne križarke Repulse]], ki sta ju potopili japonski bombniki, se je izkazalo, da so velike vojne ladje brez zadostne zračne podpore lahka tarča nasprotnikovih letal<ref>Axell, Albert: ''Kamikaze'', str. 14.</ref>. Bojne ladje so v Pacifiku sicer igrale vlogo pri mnogih pomorskih bitkah ([[Bitka v Koralnem morju]], [[Bitka pri Midwayu]], ...), vendar pa so jih povsod zasenčile letalonosilke in njihova letala. Bitke so se namreč odvijale izven vidnega kontakta flot, zaradi česar ladijski topovi bojnih ladij niso koristili. Edino pomembnejšo vlogo so bojne ladje odigrale pri ameriških desantnih operacijah na pacifiške otoke, kjer so z večdnevnim obstreljevanjem obrambih položajev redno pripravljale teren za izkrcanje pehote. Kasneje so s svojo prisotnostjo nudile tudi protiletalsko zaščito kopenskim silam. Zadnji neposrednji spopad bojnih ladij v zgodovini se je zgodil 25. oktobra 1944 v [[Bitka v ožini Surigao|Bitki v ožini Surigao]], v kateri je številčno močnejša in bolje opremljena ameriška skupina ladij v topovski bitki razbila manjšo skupino japonskih ladij, ki so jih pred tem že napadli ameriški rušilci s torpedi. V tej bitko so bile vse ameriške bojne ladje razen ene pred tem potopljene v japonskem napadu na Pearl Harbour, a so jih kasneje dvignili in popravili. V tej bitki je zadnjo [[salva|salvo]] neposredno na nasprotnikovo bojno ladjo v zgodovini izstrelila ameriška bojna ladja [[Bojna ladja Mississippi|Mississippi]]<ref>Samuel Eliot Morison, ''History of US Naval Operations in World War II'' Vol. 12, ''Leyte'', str. 141</ref>. == Poimenovanje v drugih jezikih == V [[angleščina|angleščini]] je izraz battleship,<ref>{{navedi splet|url=http://www.thefreedictionary.com/battleship|title=batleship|work=[[TheFreeDictionary.com]]|publisher=[[Farlex, Inc.]]|date=2012 |accessdate=2012-05-07|language=en}}</ref> včasih tudi [[ameriška angleščina|ameriško angleško]] ([[sleng]]ovsko) battlewagon (dobesedno ''bojna vojna ladja''). Leta 1794 so izraz line-of-battle ship (''ladja bojne linije'') skrajšano zapisali kot ''battle ship''. Proti koncu 1880-tih so vedno bolj začeli uporabljati izraz ''eskadrna oklepnica''. Leta 1892 so pri preklasifikaciji britanskega vojnega ladjevja začeli uporabljati izraz ''battleship'' za razred supertežkih ladij, kamor so uvrščali več še posebej težkih [[eskadra|eskadrnih]] oklepnic. * v [[francoščina|francoščini]] je izraz cuirassé. * v [[japonščina|japonščini]] je izraz 戦艦 (せんかん) - senkan ali gunkan. * v [[nemščina|nemščini]] je izraz Schlachtschiff. V [[ruščina|ruščini]] je sodobni izraz linkor, линкор, [[akronim]] od starejšega izraza линейный корабль - ''linijska vojna ladja''.<ref>{{navedi splet|url=http://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=27519|title=линкор|work=Толковый словарь Ушакова онлайн|date=2009|accessdate=2012-05-08|language=ru}}</ref> Tako so v Rusiji z novo klasifikacijo vojnih ladij, izdano 10. oktobra 1907, poimenovali nov tip ladij v spomin na starejše lesene parne linijske (vojne) ladje. * v [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]] sta izraza bojni brod in бојни брод. == Bojne ladje vojnih mornaric sveta == {{stolpci|2| * [[seznam bojnih ladij Vojne mornarice ZDA|Vojna mornarica ZDA]] * [[seznam bojnih ladij avstro-ogrske vojne mornarice|avstro-ogrska vojna mornarica]] * [[seznam bojnih ladij vojne mornarice Združenega kraljestva|vojna mornarica Združenega kraljestva]] * [[seznam bojnih ladij Ruske imperialne vojne mornarice|Ruska imperialna vojna mornarica]] }} == Glej tudi == * [[bojne ladje v drugi svetovni vojni]] * [[seznam potopljenih bojnih ladij]] * [[Bojna ladja (film)|''Bojna ladja'' (film)]] == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Viri == {{refbegin|colwidth=30em}} * {{navedi enciklopedijo|title=Vojne ladje in podmornice|encyclopedia=Faktopedija : velika ilustrirana enciklopedija|year=1998|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|isbn=86-11-15347-2}} {{COBISS|id=77077248}} * {{navedi enciklopedijo|title=oklepnica|encyclopedia=Oxfordova ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij|year=1997|publisher=DZS|location=Ljubljana|isbn=86-341-1737-5}} {{COBISS|id=69825024}} * {{navedi knjigo|last=Clowes|first=William Laird|title=Four Modern Naval Campaigns|year=1902|publisher=Unit Library|isbn=0-7191-2020-9}} Ponatisnjeno: Cornmarket Press, 1970. * {{navedi knjigo|last=Douglas|first=Howard|authorlink=Howard Douglas|title=A Treatise on Naval Gunnery 1855|edition=4.|year=1855|isbn=0-85177-275-7}} Ponatisnjeno: London: Conway Maritime Press, 1982. * {{navedi knjigo|last1=Gardiner|first1=Robert (ur.)|last2=Lambert|first2=Andrew D. (ur.)|title=Steam, Steel and Shellfire: The steam warship 1815–1905&nbsp;– Conway's History of the Ship|year=2001|publisher=Book Sales|page=192|isbn=978-0-7858-1413-9|cobiss= }} * {{navedi knjigo|last=Gibbons|first=Tony|title=The Complete Encyclopedia of Battleships and Battlecruisers&nbsp;– A Technical Directory of all the World's Capital Ships from 1860 to the Present Day|year=1983|publisher=Salamander Books Ltd|location=London|page=272|isbn=0-517-37810-8}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=Battleships in Transition|publisher=Conway Maritime Press|year=1984|isbn=0-85177-315-X|cobiss=535736583}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=The Crimean War, British Grand Strategy Against Russia, 1853–56|year=1990|publisher=Manchester University Press|isbn=0-7190-3564-3}} * {{navedi knjigo|last=Lenton|first=H. T.|title=Krigsfartyg efter 1860|year=1971|publisher=Forum AB|location=Stockholm|language=švedščina}} * {{navedi knjigo|last=O'Connell|first=Robert L.|title=Sacred vessels: the cult of the battleship and the rise of the U. S. Navy|publisher=Oxford University Press|location=Oxford [Oxfordshire]|year=1993|pages= |isbn=0-19-508006-8|oclc= |doi= |}} * {{navedi knjigo|last=Sondhaus|first=Lawrence|title=Naval Warfare 1815–1914|year=2000|publisher=Routledge|location=London||cobiss= |isbn=0-415-21478-5}} * {{navedi revijo|last=Stoll|first=Richard J.|title=Steaming in the Dark?|journal=[[Journal of Conflict Resolution]]|volume=36|issue=2|pages=263-283|date=junij 1992|doi=10.1177/0022002792036002003 }} * {{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer|title=Arming the Fleet, US Navy Ordnance in the Muzzle-Loading Era|publisher=Naval Institute Press|location=Annapolis, Md|year=1989|isbn=0-87021-007-6}} * {{navedi knjigo|last=Wilson|first=H. W.|title=Ironclads in Action&nbsp;– Vol 1|year=1898|publisher=|location=London}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Battleships}} * [http://www.combinedfleet.com/baddest.htm Primerjava zmogljivosti sedem bojnih ladij iz 2. svetovne vojne] {{ikona en}} * [http://www.chuckhawks.com/super_battleships_projected.htm Primerjava povojnih načrtovanih konstrukcij bojnih ladij] {{ikona en}} * [http://web.archive.org/web/20091027051033/http://geocities.com/batdev Razvoj ameriških bojnih ladij s časovničnim grafom] {{ikona en}} {{mil-vessel}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Vojaška plovila]] [[Kategorija:Bojne ladje| ]] ajkxyyv3ecafl5gphmwn6siftbfoxyl 5738085 5737829 2022-08-21T08:46:20Z A09 188929 pp ref, tn wikitext text/x-wiki [[Slika:HMS Royal Oak (08).jpg|thumb|right|Bojna ladja [[HMS Royal Oak (08)|HMS ''Royal Oak'' (08)]] leta 1937]] [[Slika:Uss iowa bb-61 pr.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[USS Iowa (BB-61)|USS ''Iowa'' (BB-61)]] med strelskimi vajami blizu [[Portoriko|portoriškega]] otoka [[Vieques]] leta 1984]] [[Slika:HMS Dreadnought 1906.jpg|thumb|right|[[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij]] [[Slika:Yamato during Trial Service.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Bojna ladja Yamato|''Yamato'']], največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941]] [[Slika:Petropavlovsk-Helsingfors.jpg|thumb|right|Bojna ladja [[Petropavlovsk (1911)|''Petropavlovsk'']], zgrajena leta 1915, v [[Helsingfors]]u, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'']] [[Slika:French battleship Richelieu underway in the Atlantic Ocean on 26 August 1943 (80-G-78789).jpg|thumb|right|35.000 tonska bojna ladja [[Richelieu (1939)|''Richelieu'']], po popravilu v ZDA septembra 1943]] '''Bôjna ládja'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bojna+ladja&hs=1 |title=bojna ladja|work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}</ref> (tudi '''oklépnica'''<ref>{{navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=oklepnica&hs=1 |title=oklepnica|work=SSKJ|date=30. junij 2011|accessdate=2012-05-07}}</ref><ref name="faktopedija_1998">''Faktopedija'', str. 262.</ref>) je [[razvrstitev ladij|tip]] velike [[vojne ladje]], ki je bila značilna za [[vojna mornarica|pomorsko]] [[bojevanje]] pred in med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] ter [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Prvo oklepnico sodobnega tipa ([[USS Monitor (1862)|USS ''Monitor'']] [[monitor (vojna ladja)|razreda monitor]], 1862) so uspešno uporabili v času [[ameriška državljanska vojna|secesijske vojne]]. Glavno oborožitev bojnih ladij so predstavljali [[top]]ovi velikega [[kaliber|kalibra]], ki so bili namenjeni napadom drugih [[plovilo|plovil]], boju proti [[vojne ladje|vojnim ladjam]] ter obstreljevanju kopenskih ciljev. Bojne ladje so večje, močneje oborožene in oklopljene kot [[križarka|križarke]] ali [[rušilec|rušilci]], vendar počasnejše. Od okoli leta 1875 do 2. svetovne vojne so bile bojne ladje kot največje oborožene [[ladja|ladje]] namenjene za dosego [[pomorska nadvlada|pomorske nadvlade]] in bile jedro [[vojna mornarica|pomorske]] moči. Z množično uporabo [[zračna moč|zračne moči]] ([[letalonosilka|letalonosilk]]), vodenih [[izstrelek|izstrelkov]] in [[vodena letalska bomba|vodenih letalskih bomb]] so postale lahek plen [[vojna mornarica|mornariškega]] [[vojno letalstvo|letalstva]], veliki topovi pa za zagotovitev pomorske nadvlade niso bili več potrebni, tako da so bojne ladje počasi prenehali uporabljati. Konstrukcija bojnih ladij se je razvijala z namenom, da bi pridobili in prilagodili tehnološke napredke zagotavljanja prednosti. Besedo ''bojna ladja'' so skovali okoli leta 1794 in pomeni okrajšanje fraze ''[[linijska ladja|linijska bojna ladja]]'', prevladujoče vrste lesene vojne ladje med [[doba jader|dobo jadrnic]].<ref name="OED">{{citat|title=Battleship|work=The Oxford English Dictionary|edition=2|year=1989|publisher=Oxford University Press}}</ref> Izraz je prišel v formalno rabo v poznih 1880-tih in je opisoval vrsto [[oklepnica|oklopnic]], sedaj poimenovanih [[pred-dreadnought bojne ladje]].<ref name="Stoll">Stoll (1992).</ref> Leta 1906 je splovitev in začetek uporabe ladje [[HMS Dreadnought (1906)|HMS ''Dreadnought'']] napovedal revolucijo v gradnji bojnih ladij. Vrsto takšnih bojnih ladij, na katere je vplivala konstrukcija ladje HMS ''Dreadnought'', so poimenovali »[[Dreadnought (ladja)|dreadnought]]« - ''neustrašnež''. Bojne ladje so bile simbol pomorske nadvlade in nacionalne moči. Desetletja so bile glavni faktor tako v [[diplomacija|diplomaciji]] kot [[vojaška strategija|vojaški strategiji]].<ref name="Sondhaus">Sondhaus (2000).</ref> Globalna [[oboroževalna tekma]] v konstruiranju bojnih ladij se je začela v poznem 19. stoletju in doživela vrhunec z razredom dreadnought, ter bila ena od vzrokov za 1. svetovno vojno, ki je videla [[pomorska bitka|spopade]] velikih [[pomorska flota|flot]], kot je na primer [[bitka pri Jutlandiji]]. Pomorski sporazumi iz 1920-tih in 1930-tih so omejili število, velikost in oborožitev bojnih ladij, vendar niso zaustavili razvoja gradenj. Tako [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] kot [[sile osi]] so med 2. svetovno vojno uporabile stare in novograjene bojne ladje. V vrednost bojnih ladij so dvomili, celo v času njihovega slovesa.<ref>O'Connell (1993).</ref> Navkljub ogromno virov potrošenih za gradnjo bojnih ladij je bilo le malo spopadov s samo bojnimi ladjami. Kljub njihovi velikanski ognjeni moči in zaščiti so bile bojne ladje vedno bolj ranljive pred veliko manjšimi, cenejšimi ubojnimi sredstvi in plovili; najprej pred [[torpedo|torpedi]] in [[pomorska mina|pomorskimi minami]], kasneje pa pred [[vojaško letalo|letali]] in vodenimi izstrelki.<ref name="Lenton">Lenton (1971), str. 160.</ref> Povečan obseg pomorskih spopadov je vodil do zamenjave bojnih ladij z letalonosilkami kot vodilnih ladij med 2. svetovno vojno. Zadnja zgrajena bojna ladja je bila [[HMS Vanguard (23)|HMS ''Vanguard'' (23)]]. Gradnja se je začela še med 2. svetovno vojno, vendar je ladja dokončana šele leta 1946 (v službi do leta 1960). Bojne ladje so se v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]] obdržale med [[hladna vojna|hladno vojno]] le za ognjeno podporo. Zadnji ameriški bojni ladji [[USS Wisconsin (BB-64)|USS ''Wisconsin'' (BB-64)]] in [[USS Missouri (BB-63)|USS ''Missouri'' (BB-63)]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.navy.mil/navydata/ships/battleships/bbhistory.asp|title=A Short History|work=[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]]|accessdate=2012-05-04|language=en}}</ref> so prenehali uporabljati leta 1991 in 1992, iz [[Register pomorskih plovil|Registra pomorskih plovil]] (NVR) pa so ju izpisali leta 2006 in 1995.<ref name="BB64">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB64.htm|title=Naval Vessel Register for BB64|work=[[Register pomorskih plovil]]|accessdate=2011-07-21|language=en}}</ref><ref name="BB63">{{navedi splet|url=http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB63.htm|title=Naval Vessel Register for BB63|work=Register pomorskih plovil|accessdate=2011-07-21|language=en}}</ref> == Zgodovina == Linijska bojna ladja 18. stoletja je bila sijajen uspeh obrtniškega in ročnega dela ter hkrati krona najbolj naprednih tehnik tistega obdobja. Dviganje in sestavljanje delov ladje so opravljali le s človeško delovno silo, s škripci, vitli in žerjavi na bobne. Na primer [[tram]] ladje je tehtal približno 3 tone. Za najtežja dela so uporabljali kaznjence. Ladje so tedaj gradili iz [[les]]a. Zato so se morali oskrbeti z drevesi, predvsem s [[hrast]]i. Če raste na enem hektarju trideset stoletnih [[hrastov]], so za gradnjo enega samega plovila posekali 100 hektarjev gozda. Potrebovali so še druge sestavine, kot so [[bor (drevo)|bori]] in [[Jelka (drevo)|jelke]] za jambore in prečnike za [[jadra]], bresti za škripčevje in topovske podstavke, bukve za vesla, pušpan za osi v škripčevju ter orehi in topoli za kipe in okrasje. Ta problem je bil tako velik, da [[Anglija]], pomorska velesila, sredi 18. stoletja skoraj ni več imela [[gozdov]]. Zato se je morala glede oskrbe z gradbenim lesom zanašati na svoje kolonije in tuje dežele. Drevesa so pogosto izbirali na osnovi načrtov največjih delov. Za gredelj in rebra bojne ladje so potrebovali kakih 3000 stoletnih hrastov, pri tem pa niso vštete druge sestavine, potrebne za gradnjo. Štirikotne hrastove tramove so hranili deloma v morski vodi (za lažjo obdelavo), deloma pa v zavetju lop. Borovino in jelovino pa so vselej potopili v vodo, da ne bi izgubili [[Smola|smole]] in se preveč ne izsušili. Ladjo so gradili več mesecev. Ko so postavili ladijski [[gredelj]], so začeli nameščati sprednje prečno tramovje in [[krma (plovilo)|krmo]]. Sledili so drugi deli konstrukcije, ki so sestavljali ogrodje ladje, in, ki so jih nato prekrili z leseno oplato. Hkrati so izdelovali ladijske [[paluba|krove]] in njihovo opremo. Skupni stroški za bojno ladjo so znašali skoraj milijon [[funt šterling|funtov]]. To pomeni, da je bil za državo proračun mornarice še kako pomemben. [[Dok]], v katerem so gradili ladjo, je bil obrnjen v smeri sever-jug, da sta se obe strani trupa bili deležni enake količine sončnih žarkov; če bi se namreč en bok sušil hitreje ali močneje od drugega, bi prišlo do neljubega krivljenja. Najpomembnejše ladjedelnice so bile opremljene z velikimi suhimi doki, kjer so obnavljali in popravljali poškodovane ladje. Ko je ladja zaplavala v dok in so bile zapornice spet spuščene, so z močnimi [[hidravlična črpalka|hidravličnimi črpalkami]] izčrpali vodo iz doka. === Linijske ladje === {{glavni|linijska ladja}} Linijska ladja je bila velika, lesena [[jadrnica]] na katero so namestili [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] do 120 [[gladkocevno orožje|gladkocevnih]] [[top]]ov in [[karonada|karonad]]. Linijska ladja je predstavljala postopni razvoj osnovne konstrukcije, ki izvira iz 15. stoletja. Povečala se je posebej velikost ladje, drugače pa se med usvojitvijo [[linijska taktika|linijske taktike]] v zgodnjem 17. stoletju in koncem razcveta jadrnih bojnih ladij v 1830-tih osnovna konstrukcija ni veliko spreminjala. Od okoli leta 1794 se je za 'bojno ladjo' (najprej neformalno) uporabljal alternativni izraz 'linijska bojna ladja'.<ref name="OED" /> [[Slika:TheNapoleonAtToulonIn1852ByLauvergne.jpg|thumb|right|''[[Napoléon (1850)|Napoléon]]'' (1850), prva parna bojna ladja]] Ogromno število topov, ki so streljali ob [[ladijski bok|boku]], je pomenilo, da je jadrajoča bojna ladja lahko uničila katerokoli leseno plovilo, razbila njen [[ladijski trup|trup]] in [[jambor]]e, ter ubila posadko. Efektivni doseg topov je bil nekaj sto [[jard]]ov (nekaj 100 [[meter|m]]), tako da je bila bojna taktika jadrnic delno odvisna od vetra. Prva velika sprememba koncepta linijskih ladij je bila uvedba [[parni stroj|parnega pogona]] kot dodatnega [[pomorski pogon|pogonskega sistema]]. Parni pogon so v mornarice uvajali postopoma v prvi polovici 19. stoletja, najprej za manjša plovila, kasneje pa za [[fregata|fregate]]. [[Francoska vojna mornarica]] je uvedla parni pogon v linijske ladje z ladjo [[Napoléon (1850)|''Napoléon'']] z devetdesetimi topovi leta 1850.<ref>»Napoleon (90 guns), the first purpose-designed screw line of battleships«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> To je bila prva resnična parna bojna ladja.<ref>»''S hitenjem dograditve so ladjo Le Napoleon splavili 16. maja 1850 in je postala prva resnična parna bojna ladja na svetu''«, ''Steam, Steel and Shellfire'', Conway's History of the Ship (stran 39)</ref> ''Napoléon'' je bila oborožena kot konvencionalna linijska ladja, njeni parni pogoni pa so ji dali hitrost 12 [[vozel (enota)|vozlov]] (22&nbsp;km/h), ne glede na vetrovne razmere, kar je bilo potencialno odločilna prednost v pomorskem spopadu. Vpeljava parnega pogona je pospešila povečanje velikosti bojnih ladij. [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] sta bili edini državi, ki sta zgradili floti lesenih parnih [[ladijski vijak|vijačnih]] bojnih ladij, čeprav je več mornaric imelo majhno število vijačnih bojnih ladij: [[Ruski imperij]] (9), [[Osmansko cesarstvo]] (3), [[Švedska]] (2), [[Neapeljsko kraljestvo]] (1), [[Danska]] (1) in [[Avstro-Ogrska]] (1).<ref name="LambertBIT">Lambert (1984), str. 144–147.<br /> Poleg tega je Mornarica Severnonemške konfederacije, ki je vključevala Prusijo, leta 1870 od Združenega kraljestva kupila ladjo [[HMS Renown (1857)|HMS ''Renown'']] za rabo kot strelsko vadbeno ladjo.</ref><ref name="Sondhaus" /> === Oklepnice === [[Slika:Russian Black Sea Fleet after the battle of Synope 1853.jpg|thumb|right|Vrnitev [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] v [[Sevastopol]] po [[bitka pri Sinopu|bitki pri Sinopu]] 30. novembra 1853. Slika [[Nikolaj Pavlovič Krasovski|Krasovskega]]]] [[Slika:SMS Kaiser (1860).jpg|thumb|right|Poškodovana [[linijska ladja]] [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] (1860) [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] po drugi [[Bitka pri Visu (1866)|bitki pri Visu]] leta 1866]] [[Slika:LaGloirePhotograph.jpg|thumb|right|Ladja [[Gloire (oklepnica)|''La Gloire'']] (1859) [[Francoska vojna mornarice|Francoske vojne mornarice]], prva čezoceanska [[oklepnica]]]] {{glavni|oklepnica}} Usvojitev parnega pogona je bil le eden od tehnoloških napredkov, ki je revolucioniziral konstrukcijo vojnih ladij v 19. stoletju. Linijske ladje so nadomestile [[oklepnica|oklepnice]]. Poganjal jih je parni pogon, zaščitene so bile s [[kovina|kovinskim]] [[oklep]]om in oborožene s topovi z visokoeksplozivnimi [[granata]]mi. ''Oklepnica'' je včasih [[sopomenka]] za ''bojno ladjo''.<ref name="faktopedija_1998" /> Izraz ''oklepnica'' je ostal v rabi za železne in jeklene vojne ladje do 1880-tih, nato pa ga je nadomestil izraz ''bojna ladja''.<ref>''Oxfordova enciklopedija'', str. 220.</ref> ==== Eksplozivne granate ==== Topovi, ki so streljali [[eksploziv]]ne ali zažigalne granate, so bili glavna grožnja lesenim ladjam, tako da se je to orožje kmalu razširilo po uvedbi 8-[[palec|palčnih]] (203 [[milimeter|mm]]) [[granatni top|granatnih topov]] kot del standardne oborožitve francoskih in ameriških linijskih ladij leta 1841.<ref>»[[Granatni top]], ki ga je izvirno skonstruiral polkovnik [[Henri-Joseph Paixhans|Paixhans]] za Francosko mornariško službo..., so kasneje poimenovali granatni top od 80, št. 1 iz 1841... premer izvrtine je 220 mm (8,65 palcev).« Glej Douglas (1855), str. 201. <br /> Britanci so izvajali poskuse z granatnimi topovi na tedaj že vadbeni ladji [[HMS Excellent (1787)|HMS ''Excellent'']] v letu 1832. Glej Douglas (1855) str. 198.<br /> Za uvedbo 8-palčnih granatnih topov na ameriške linijske ladje leta 1841 glej Tucker (1989), str. 149.</ref> V [[krimska vojna|krimski vojni]] je šest linijskih ladij in dve fregate [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] [[Ruska imperialna vojna mornarica|Ruske imperialne vojne mornarice]] pod poveljsktvom [[admiral]]a [[Pavel Stepanovič Nahimov|Nahimova]] uničilo sedem osmanskih fregat in tri [[korveta|korvete]] z eksplozivnimi granatami med [[bitka pri Sinopu|bitko pri Sinopu]] novembra 1853.<ref>Lambert (1990), str. 60–61.</ref> Kasneje med vojno so francoske oklepnice uporabile podobno orožje proti obalni obrambi v [[bitka pri Kinburnu (1855)|bitki pri trdnjavi Kinburn]].<ref name="Lambert">Lambert (1984), str. 92–96.</ref> Čeprav so se ladje z lesenimi trupi lahko primerljivo kosale z granatami, kar se je pokazalo med drugo [[bitka pri Visu (1866)|bitko pri Visu]] leta 1866, kjer se je sodobna lesena dvopalubna parna linijska ladja [[SMS Kaiser (1860)|SMS ''Kaiser'']] [[avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] najprej bočno spopadla z [[Kraljevina Italija|italijansko]] linijsko ladjo ''[[Affondatore]]'', nato pa se zaletela v oklepnico ''[[Re di Portogallo]]'', ki se ni potopila. Potem se je spopadla z oklepnico ''[[Maria Pia]]'', ter vsega skupaj prejela 80 izstrelkov od italijanskih oklepnic,<ref>Clowles, str. 68.</ref> od katerih je bilo veliko granat, med njimi pa je bil vsaj en slepi 300 [[Funt (mera)|funtni]] (136&nbsp;kg). Čeprav je izgubila [[kosnik]] in sprednji jambor, ter zagorela, je bila naslednji dan že pripravljena za bojevanje.<ref name="Wilson">Wilson (1898), str. 240.</ref> ==== Železni oklep in gradnja ==== [[Slika:Hms warrior.jpg|thumb|right|[[Fregata]] [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] (1860), prva čezoceanska vojna ladja z železnim oklepom [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]]] Razvoj visokoeksplozivnih granat je vodil do nujnosti rabe železnih oklepnih plošč. Leta 1859 je Francoska vojna mornarica splovila ladjo [[Gloire (oklepnica)|''Gloire'']], prvo čezoceansko oklepno vojno ladjo. Njen profil je bil enak kot pri linijskih ladjah, paluba pa je bila zaradi omejevanja mase samo ena. Čeprav je bila izdelana iz lesa in je večinoma plula pod jadri, je imela ''Gloire'' vijak, njen leseni trup pa je bil varovan s plastjo debelega železnega oklepa.<ref>Gibbons (1983), str. 28–29.</ref> ''Gloire'' je pospešila nujno prenovitev ladjevja [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]], ki si je prizadevala proti franoski pridobitvi tehnološke prednosti. Superiorno oklopljeno fregato [[HMS Warrior (1860)|HMS ''Warrior'']] so splovili le 14 mesecev za ''Gloire'', in obe državi sta začeli s programom gradnje novih oklepnic in prenove obstoječih linijskih ladij na vijak v oklepne fregate.<ref>Gibbons (1983), str. 30–31</ref> Čez dve leti so Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska, [[Španski imperij|Španski]] in Ruski imperij naročili oklepniške vojne ladje. Do oboroženega spopada oklepnic [[CSS Virginia|CSS ''Virginia/Merrimac'']] in [[USS Monitor|USS ''Monitor'']] leta 1862 v [[bitka pri Hampton Roadsu|bitki pri Hampton Roadsu]] med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je imelo vsaj osem mornaric oklepniške ladje.<ref name="Sondhaus" /> [[Slika:LeRedoutablePhoto.jpg|thumb|right|Francoska oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] (1876), prva vojna ladja z jeklom kot glavnim gradbenim materialom<ref>Gibbons (1983), str. 93</ref>]] [[Slika:HMS Mercury (1878).jpg|thumb|right|[[Rušilec]] [[HMS Mercury (1878)|HMS ''Mercury'']] (1878) drugi iz [[razred rušilcev iris|razreda iris]] in druga čisto jeklena ladja Kraljeve vojne mornarice]] Mornarice so preskušale različne postavitve topov: v [[topovska kupola|kupolah]] (kot pri USS ''Monitor''), v osrednjih baterijah ali [[barbeta]]h, ter z [[morski oven|ovni]] kot glavnim orožjem. Z razvojem parne tehnologije so pri gradnji ladij postopoma prenehali uporabljati jambore. Do sredine 1870-tih so za gradbeni material poleg kovanega železa in lesa začeli uporabljati [[jeklo]]. Oklepnica [[Redoutable (1876)|''Redoutable'']] Francoske vojne mornarice, načrtovana leta 1873 in splovljena leta 1876, je imela osrednjo [[baterija (vojaštvo)|baterijo]] in barbeto. Bila je prva vojna ladja na svetu, pri kateri so za osnovni in glavni gradbeni material uporabili jeklo.<ref>Gardiner, Lambert (2001), str. 96.</ref> Francija je v 1870-tih prva začela masovno proizvajati jeklo po [[Carl Wilhelm Siemens|Siemens]]-[[Pierre-Émile Martin|Martinovem]] postopku. Pred tem jeklene plošče še niso bile tako kakovostne, tako da so zunanji spodnji del trupa izdelovali iz kovanega železa. == Prva svetovna vojna == Vloga bojnih ladij v prvi svetovni vojni ni bila velika, saj v njej ni bilo večjih pomorskih bitk, v katerih bi sodelovale bojne ladje. V tej vojni se je izkazalo, da so velike in neokretne bojne ladje lahek plen [[podmornica|podmornic]]. Poleg tega je Velika Britanija nemško floto uspešno zadrževala v [[Severno morje|Severnem morju]]. Nemcem se tako z večino flote med prvo svetovno vojno ni uspelo prebiti v Atlantik,<ref>{{cite book |last= Gilbert |first= Adrian |title= The encyclopedia of warfare: from earliest time to the present day, Part 25 |publisher= Taylor & Francis |year= 2000 |page= 224 |isbn= 978-1-57958-216-6|url=http://books.google.co.uk/books?id=MZoO7SIwMVIC&pg=PA224&dq=%22world+war+i%22+%22high+seas+fleet%22+%22royal+navy%22+%22north+sea%22&lr=&as_brr=3#v=onepage&q=%22world%20war%20i%22%20%22high%20seas%20fleet%22%20%22royal%20navy%22%20%22north%20sea%22&f=false|accessdate=2012-04-17}}</ref> obe strani pa sta se tudi zavedali, da bi zaradi večjega števila britanskih ladij Dreadnought v taki bitki Velika Britanija izšla kot zmagovalka. Nemci so zato taktično poskušali v boj v plitvem obalnem pasu zvabiti dele britanske flote, tam pa bi minska polja, manjši torpedni čolni in podmornice izenačile moči.<ref>Keegan, p. 289.</ref> V prvih dveh letih vojne sta se tako v Severnem morju zgodili le dve večji pomorski bitki, [[Bitka pri Heligolandu (1914)|Bitka pri Heligoland Bightu]], [[Bitka pri Dogger Banku (1915)|Bitka pri Dogger Banku]], 31. maja 1916 pa se je zgodila največja pomorska bitka med Veliko Britanijo in Nemčijo, [[Bitka pri Jutlandu]].<ref>Ireland, Bernard: ''Jane's War At Sea'', str. 88–95.</ref> Po tej bitki se je nemška mornarica umaknila v pristanišča, od takrat naprej pa se ni več spuščala v velike pomorske bitke z britansko floto.<ref>Padfield 1972, str. 240.</ref> V [[Črno morje|Črnem morju]] so se prav tako odvijali le manjši spopadi med rusko in otomansko floto. V [[Baltik]]u so se odvijali pretežno napadi na [[konvoj]]e, pri čemer so veliko vlogo odigrala obsežna minska polja. V [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] je bila situacija podobna tisti iz Severnega morja. Avstro-Ogrska vojna mornarica je bila tam onemogočena s pomorsko blokado, ki sta jo na jugu izvajali Francija in Velika Britanija. V [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] je bila med prvo svetovno vojno edina omembe vredna vloga bojnih ladij pri [[pomorski desant|desantu]] na [[Gallipoli]].<ref>[[Andrew Marr's The Making of Modern Britain]] Episode 3.</ref> == Druga svetovna vojna == Bojne ladje so med drugo svetovno vojno odigrale stransko vlogo v pomorskih bitkah v [[Atlantski ocean|Atlantiku]], [[Tihi ocean|Pacifiku]] ter v Sredozemlju. V Atlantiku se je sicer večina bitk odvijala med [[rušilec|rušilci]] in podmornicami, kljub temu pa so bojne ladje svojo vlogo odigrale predvsem z vidika podpore pomorskim desantom ter z vidika zastraševanja. V Pacifiku so glavno vlogo v pomorskih bitkah odigrale [[letalonosilka|letalonosilke]], vendar pa je v tem delu sveta vloga bojnih ladij v pomorskem vojskovanju veliko večja kot kjer koli drugje. Ob izbruhu vojne je veljalo splošno prepričanje, da bodo letalonosilke ključ do vojaškega uspeha na morjih, vendar pa so v prvih letih vojne to vlogo prevszele prav bojne ladje. Tako sta nemški bojni ladji [[Scharnhorst]] in [[Gneisenau]] junija leta 1940 ob zahodni obali Norveške presenetili in v napadu potopili britansko letalonosilko [[Glorious]].<ref>Gibbons, str. 246–247.</ref> To je bila zadnja bitka v zgodovini, v kateri je nasprotnik s topovi potopil letalonosilko V zadnjih letih vojne so letalonosilke vendarle prevzele glavno vlogo strateškega pomorskega orožja. Tehtnica pomorskega bojevanja se je tako dokončno prevesila v korist mornariškega vojnega letalstva, kar so dokazali britanski letalski napadi v [[Bitka pri Tarantu|bitki pri Tarantu]] ter potopitev nemške bojne ladje [[Bojna ladja Bismarck|Bismarck]], ki so jo v Severnem morju potopila britanska torpedna letala. [[Slika:Japanese battleship Yamato under air attack off Kure on 19 March 1945 (80-G-309662).jpg|thumb|Japonski bojni ladji Yamato (na sliki med napadom leta 1945) in Musashi sta bili največji bojni ladji v zgodovini]] 7. decembra 1941 so Japonci v napadu na [[Pearl Harbour]] potopili pet od osmih ameriških bojnih ladij, ostale pa poškodovali. Tako so za nekaj časa pridobili pomorsko premoč, ki pa so jo z razvojem ameriške taktike kmalu izgubili. S potopitvijo britanske bojne ladje [[HMS Prince of Wales (1939)|Prince of Wales]] in [[Bojna križarka Repulse|bojne križarke Repulse]], ki sta ju potopili japonski bombniki, se je izkazalo, da so velike vojne ladje brez zadostne zračne podpore lahka tarča nasprotnikovih letal.<ref>Axell, Albert: ''Kamikaze'', str. 14.</ref> Bojne ladje so v Pacifiku sicer igrale vlogo pri mnogih pomorskih bitkah ([[Bitka v Koralnem morju]], [[Bitka pri Midwayu]], ...), vendar pa so jih povsod zasenčile letalonosilke in njihova letala. Bitke so se namreč odvijale izven vidnega kontakta flot, zaradi česar ladijski topovi bojnih ladij niso koristili. Edino pomembnejšo vlogo so bojne ladje odigrale pri ameriških desantnih operacijah na pacifiške otoke, kjer so z večdnevnim obstreljevanjem obrambnih položajev redno pripravljale teren za izkrcanje pehote. Kasneje so s svojo prisotnostjo nudile tudi protiletalsko zaščito kopenskim silam. Zadnji neposrednji spopad bojnih ladij v zgodovini se je zgodil 25. oktobra 1944 v [[Bitka v ožini Surigao|Bitki v ožini Surigao]], v kateri je številčno močnejša in bolje opremljena ameriška skupina ladij v topovski bitki razbila manjšo skupino japonskih ladij, ki so jih pred tem že napadli ameriški rušilci s torpedi. V tej bitko so bile vse ameriške bojne ladje razen ene pred tem potopljene v japonskem napadu na Pearl Harbour, a so jih kasneje dvignili in popravili. V tej bitki je zadnjo salvo neposredno na nasprotnikovo bojno ladjo v zgodovini izstrelila ameriška bojna ladja [[Bojna ladja Mississippi|Mississippi]].<ref>Samuel Eliot Morison, ''History of US Naval Operations in World War II'' Vol. 12, ''Leyte'', str. 141</ref> == Poimenovanje v drugih jezikih == V [[angleščina|angleščini]] je izraz battleship,<ref>{{navedi splet|url=http://www.thefreedictionary.com/battleship|title=batleship|work=[[TheFreeDictionary.com]]|publisher=[[Farlex, Inc.]]|date=2012 |accessdate=2012-05-07|language=en}}</ref> včasih tudi [[ameriška angleščina|ameriško angleško]] ([[sleng]]ovsko) battlewagon (dobesedno ''bojna vojna ladja''). Leta 1794 so izraz line-of-battle ship (''ladja bojne linije'') skrajšano zapisali kot ''battle ship''. Proti koncu 1880-tih so vedno bolj začeli uporabljati izraz ''eskadrna oklepnica''. Leta 1892 so pri preklasifikaciji britanskega vojnega ladjevja začeli uporabljati izraz ''battleship'' za razred supertežkih ladij, kamor so uvrščali več še posebej težkih [[eskadra|eskadrnih]] oklepnic. * v [[francoščina|francoščini]] je izraz cuirassé. * v [[japonščina|japonščini]] je izraz 戦艦 (せんかん) - senkan ali gunkan. * v [[nemščina|nemščini]] je izraz Schlachtschiff. V [[ruščina|ruščini]] je sodobni izraz linkor, линкор, [[akronim]] od starejšega izraza линейный корабль - ''linijska vojna ladja''.<ref>{{navedi splet|url=http://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=27519|title=линкор|work=Толковый словарь Ушакова онлайн|date=2009|accessdate=2012-05-08|language=ru}}</ref> Tako so v Rusiji z novo klasifikacijo vojnih ladij, izdano 10. oktobra 1907, poimenovali nov tip ladij v spomin na starejše lesene parne linijske (vojne) ladje. * v [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[srbščina|srbščini]] sta izraza bojni brod in бојни брод. == Bojne ladje vojnih mornaric sveta == {{stolpci|2| * [[seznam bojnih ladij Vojne mornarice ZDA|Vojna mornarica ZDA]] * [[seznam bojnih ladij avstro-ogrske vojne mornarice|avstro-ogrska vojna mornarica]] * [[seznam bojnih ladij vojne mornarice Združenega kraljestva|vojna mornarica Združenega kraljestva]] * [[seznam bojnih ladij Ruske imperialne vojne mornarice|Ruska imperialna vojna mornarica]] }} == Glej tudi == * [[bojne ladje v drugi svetovni vojni]] * [[seznam potopljenih bojnih ladij]] * [[Bojna ladja (film)|''Bojna ladja'' (film)]] == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Viri == {{refbegin|colwidth=30em}} * {{navedi enciklopedijo|title=Vojne ladje in podmornice|encyclopedia=Faktopedija : velika ilustrirana enciklopedija|year=1998|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|isbn=86-11-15347-2}} {{COBISS|id=77077248}} * {{navedi enciklopedijo|title=oklepnica|encyclopedia=Oxfordova ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij|year=1997|publisher=DZS|location=Ljubljana|isbn=86-341-1737-5}} {{COBISS|id=69825024}} * {{navedi knjigo|last=Clowes|first=William Laird|title=Four Modern Naval Campaigns|year=1902|publisher=Unit Library|isbn=0-7191-2020-9}} Ponatisnjeno: Cornmarket Press, 1970. * {{navedi knjigo|last=Douglas|first=Howard|authorlink=Howard Douglas|title=A Treatise on Naval Gunnery 1855|edition=4.|year=1855|isbn=0-85177-275-7}} Ponatisnjeno: London: Conway Maritime Press, 1982. * {{navedi knjigo|last1=Gardiner|first1=Robert (ur.)|last2=Lambert|first2=Andrew D. (ur.)|title=Steam, Steel and Shellfire: The steam warship 1815–1905&nbsp;– Conway's History of the Ship|year=2001|publisher=Book Sales|page=192|isbn=978-0-7858-1413-9|cobiss= }} * {{navedi knjigo|last=Gibbons|first=Tony|title=The Complete Encyclopedia of Battleships and Battlecruisers&nbsp;– A Technical Directory of all the World's Capital Ships from 1860 to the Present Day|year=1983|publisher=Salamander Books Ltd|location=London|page=272|isbn=0-517-37810-8}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=Battleships in Transition|publisher=Conway Maritime Press|year=1984|isbn=0-85177-315-X|cobiss=535736583}} * {{navedi knjigo|last=Lambert|first=Andrew D.|title=The Crimean War, British Grand Strategy Against Russia, 1853–56|year=1990|publisher=Manchester University Press|isbn=0-7190-3564-3}} * {{navedi knjigo|last=Lenton|first=H. T.|title=Krigsfartyg efter 1860|year=1971|publisher=Forum AB|location=Stockholm|language=švedščina}} * {{navedi knjigo|last=O'Connell|first=Robert L.|title=Sacred vessels: the cult of the battleship and the rise of the U. S. Navy|publisher=Oxford University Press|location=Oxford [Oxfordshire]|year=1993|pages= |isbn=0-19-508006-8|oclc= |doi= |}} * {{navedi knjigo|last=Sondhaus|first=Lawrence|title=Naval Warfare 1815–1914|year=2000|publisher=Routledge|location=London||cobiss= |isbn=0-415-21478-5}} * {{navedi revijo|last=Stoll|first=Richard J.|title=Steaming in the Dark?|journal=[[Journal of Conflict Resolution]]|volume=36|issue=2|pages=263-283|date=junij 1992|doi=10.1177/0022002792036002003 }} * {{navedi knjigo|last=Tucker|first=Spencer|title=Arming the Fleet, US Navy Ordnance in the Muzzle-Loading Era|publisher=Naval Institute Press|location=Annapolis, Md|year=1989|isbn=0-87021-007-6}} * {{navedi knjigo|last=Wilson|first=H. W.|title=Ironclads in Action&nbsp;– Vol 1|year=1898|publisher=|location=London}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Battleships}} * [http://www.combinedfleet.com/baddest.htm Primerjava zmogljivosti sedem bojnih ladij iz 2. svetovne vojne] {{ikona en}} * [http://www.chuckhawks.com/super_battleships_projected.htm Primerjava povojnih načrtovanih konstrukcij bojnih ladij] {{ikona en}} * [http://web.archive.org/web/20091027051033/http://geocities.com/batdev Razvoj ameriških bojnih ladij s časovničnim grafom] {{ikona en}} {{mil-vessel}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Vojaška plovila]] [[Kategorija:Bojne ladje| ]] sos1lc9b1akhyvasnudrz2wyp1aczlq 0 16051 5737830 5717583 2022-08-20T18:46:08Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém''' je [[številski sistem]] z [[osnova|osnovo]] [[12 (število)|12]]. Poleg [[desetiški številski sistem|desetiških]] [[števka|števk]] se uporabljata še [[črka|črki]] [[A]] in [[B]], oziroma pogosteje [[X]] in [[E]]. V [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] obstajata dve društvi, ki si prizadevata, da bi nadomestili desetiški sistem z dvanajstiškim, ker naj bi ta bil [[matematika|matematično]] boljši in bolj priročenn v vsakdanjem življenju. Ker so [[2 (število)|2]], [[3 (število)|3]], [[4 (število)|4]], [[6 (število)|6]] [[delitelj]]i števila 12, je 12 zelo priročno za zapis [[ulomek|ulomkov]]. V primeri z deliteljema 2 in [[5 (število)|5]] v desetiškem sistemu, je dvanajstiški sistem prožnejši. Uporaba dvanajstiškega sistema ni splošna. Dvanajstiške [[številka|številke]] uporabljajo na primer v [[nepal]]skem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u [[Čepangi|Čepangov]]. [[Stari Rimljani]] so uporabljali dvanajstiški sistem za zapis ulomkov, drugače pa so uporabljali desetiški sistem. V [[John Ronald Reuel Tolkien|Tolkienovi]] [[umetna pisava|umetni pisavi]] ''[[Tengwar]]'' se je včasih uporabljal duodecimalni zapis števil. Skozi zgodovino so število 12 uporabljali v mnogih [[civilizacija]]h. Verjamejo, da je 12 pojavitev polne [[Luna|Lune]] v letu razlog, da so uporabljali to število ne glede na kulturo. Tako se velikokrat pojavlja 12 [[mesec]]ev v letu, 12 [[ura|ur]] v uri, 12 tradicionalnih razdelitev [[čas]]a v [[Kitajci|kitajskem]] [[dan|dnevu]], 12 [[zodiakalno znamenje|zodiakalnih znamenj]] v [[horoskop]]u, 12 živalskih znamenj v [[kitajski živalski krog|kitajski astrologiji]], 12 [[apostol]]ov ipd. V mnogih [[Evropa|evropskih]] jezikih kot so [[angleščina]], [[francoščina]] in [[nemščina]] so se velikokrat uporabljali posebni izrazi za števili 11 in 12, namesto izrazov iz desetiškega sistema, kar kaže na to začetno miselnost v zvezi z osnovo 12. V starejših [[merska enota|enotah]] so se zaradi ugodnega [[imenovalec|imenovalca]] pojavljale manjše enote v dvanajstinah. Na primer 12 [[palec|palcev]] v [[čevelj (enota)|čevlju]], 12 [[unča|unč]] v [[Funt (mera)|funtu]], 12 [[peni|starobritanskih penijev]] v [[šiling]]u, 12 elementov v [[ducat]]u, 12 ducatov v [[gros]]u ([[veliki ducat|velikem ducatu]]), 12 ducatov v [[veliki gros|velikem grosu]]. {| |- | || || colspan="2" | Desetiško |- | align="right"| 10 || dvanajst (ali ducat) || 12 || |- | align="right"| 100 || 1 gros || 12² = ||align="right"| 144 |- | align="right"| 1000 || 1 veliki gros || 12³ = ||align="right"| 1728 |- | align="right"| 10,000 || dvanajst velikih grosov || 12⁴ = ||align="right"| 20,736 |- | align="right"| 100,000 || ? || 12⁵ = ||align="right"| 248,832 |- | align="right"| 1,000,000 || ? || 12⁶ = ||align="right"| 2,985,984 |- | |- | align="right"| 15 || colspan="3"| ducat in pet |- | align="right"| 3E || colspan="3"| trije ducati in enajst |- | align="right"| XEE || colspan="3"| deset grosov enajst ducatov in enajst |- | align="right"| 11E0 || colspan="3"| en velik gros en gros enajst ducatov (= leto [[2004]]) |- | align="right"| 36.X17 || colspan="3"| trije ducati in šest velikih grosov deset grosov en ducat in sedem |} Izraz »po grosu« (¹⁄₁₄₄) bi zamenjal »[[procent]]« (¹⁄₁₀₀). Dvanajstiški sistem je uporabil leta [[1935]] F. Emerson Andrews v knjigi ''Nova števila: Kako bi privzetje dvanajstiškega sistema poenostavilo matematiko'' (''New Numbers: How Acceptance of a Duodecimal Base Would Simplify Mathematics''). Emerson je pokazal, da bi lahko zaradi razširjenosti deliteljev števila 12 v mnogih starejših utežnih in merskih enotah uspešno uporabili ta sistem. V svoji knjigi je predlagal in uporabil črki X in E <math>x\!</math> in <math>E\!</math> za zapis števil 10 in 11. Črki se dovolj razlikujeta od drugih. <math>x\!</math> spominja na [[rimske številke|rimsko številko]] X, <math>E\!</math> pa je prva črka za [[beseda|besedo]] »enajst« (''eleven''). === Ulomki === Dvanajstiški ulomki so po navadi preprosti :¹⁄₂ = 0,6_[12] :¹⁄₃ = 0,4_[12] :¹⁄₄ = 0,3_[12] :¹⁄₆ = 0,2_[12] :¹⁄₈ = 0,16_[12] :¹⁄₉ = 0,14_[12] ali se jim decimalke periodično ponavljajo (X = deset, E = enajst) :¹⁄₅ = 0,24972497 ..._[12] (zaokroženo na 0,25_[12]) :¹⁄₇ = 0,186X35186X35 ..._[12] :¹⁄_X = 0,124972497 ..._[12] (zaokroženo 0,125_[12]) Kakor je opisano v članku o [[ponavljajoča decimalka|ponavljajočih decimalkah]], lahko ulomek, ki je zapisan »desetiško«, izrazimo v celoti, če so vsi [[prafaktor]]ji njegovega imenovalca tudi prafaktorji osnove. Zato so v desetiškem sistemu (10 = 2 · 5) ulomki, katerih imenovalci imajo za prafaktorje le 2 in 5, izpisani v celoti: ¹⁄₈ = ¹⁄_{(2 · 2 · 2)}, ¹⁄₂₀ = ¹⁄_{(2 · 2 · 5)} in ¹⁄₅₀₀ (2² · 5³) lahko zapišemo natančno 0,125, 0,05 in 0,005. V ¹⁄₃ in ¹⁄₇ se decimalke ponavljajo (0,333... in 0,142857142857...). V dvanajstiškem sistemu (12 = 2 · 2 · 3) je ¹⁄₈ zapisan natančno; v ¹⁄₂₀ in ¹⁄₅₀₀ se decimalke ponavljajo, ker vsebujeta prafaktor 5; ¹⁄₃ je zapisan natančno, v ¹⁄₇ pa se decimalke ponavljajo podobno kot v desetiškem sistemu. Verjetno se prafaktorji 3 pri [[deljenje|deljenju]] v resničnem življenju večkrat pojavljajo kot 5. Zaradi tega se v dvanajstiškem sistemu pri praktičnih uporabah ponavljajoče decimalke pojavijo manjkrat. To še posebej velja pri letnih obračunih, kjer je mesecev po navadi dvanajst. == Glej tudi == * [[šestdesetiški številski sistem]] * [[dvajsetiški številski sistem]] * [[šestnajstiški številski sistem]] * [[desetiški številski sistem]] * [[osmiški številski sistem]] * [[šestiški številski sistem]] * [[dvojiški številski sistem]] [[Kategorija:Številski sistemi]] 6emag8jhjwkttsy47an3cov6zj4v84m 0 16405 5737613 5736526 2022-08-20T13:04:38Z Ljuba brank 92351 /* Črnilo */ wikitext text/x-wiki '''Slikárstvo''' je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago ([[platno]], [[papir]], [[omet]]) nanašamo [[barva|barve]]. Slikarstvo je ena izmed temeljnih strok likovne umetnosti, ki ima za osnovno ploskev in upodobitve gradi z uporabo barve in črt. Razločujemo med slikarstvom v ožjem pomenu besede, za katero je pomembnejša barva, in slikarstvom v širšem pomenu, kamor sodita tudi [[risba]] in [[grafika]], kjer je barva po navadi lahko odsotna, ali pa je prisotna v barvi risal. Glede na nosilce (so neprenosni ali prenosni) govorimo o vrstah slikarstva: o stenskem slikarstvu, tabelnem slikarstvu, slikarstvu na platno, knjižnem slikarstvu, slikarstvu na steklo itd. Z nosilci so povezane različne tehnike (npr. [[freska]], [[mozaik]], [[akvarel]]no in oljno slikarstvo, [[kolaž]], vazno slikarstvo), pri čemer se tradicionalnim tehnikam in tradicionalnim materialom pridružujejo novi. S slikarstvom so najtesneje povezani tudi drugi načini izražanja, ki so po značaju slikarski, npr. [[fotografija]], [[film]], [[instalacija]]. [[Slika:Mona Lisa, by Leonardo da Vinci, from C2RMF retouched.jpg|thumb|right|200px|[[Da Vinci]]jeva [[Mona Lisa]]]] [[File:Rhinos Chauvet Cave.jpg|thumb|upright=1.8|Umetniška upodobitev skupine nosorogov je bila narejena v jami Chauvet 30.000 do 32.000 let pred sedanjostjo.]] == Zgodovina slikarstva == {{glavni|Jamske poslikave}} Slikarstvo se je pojavilo v obdobju [[paleolitik]]a, ko je človek z naravnimi barvami naslikal prve jamske [[slika|slike]]. Do leta 2018 naj bi bile najstarejše znane slike stare približno 32.000 let, v jami Chauvet v [[Francija|Franciji]]. Vgravirane so in pobarvane z rdečo oker in črno pigmentno barvo, na njih pa so prikazani konji, nosorogi, levi, bivoli, mamuti, abstraktni vzorci in možne delne človeške figure. Jamske slike so nato našli v [[Indonezija|Indoneziji]] v jami Lubang Jeriji Saléh, za katero menijo, da je stara 40.000 let. Vendar so bili najzgodnejši dokazi o slikarskem delu odkriti v dveh kamnitih zavetjih v deželi Arnhem na severu [[Avstralija|Avstralije]]. V najnižji plasti materiala na teh lokacijah so uporabljeni kosi oker, stari približno 60.000 let. Arheologi so našli tudi del kamnite poslikave, ohranjene v skalnjaku iz apnenca v regiji Kimberley v severozahodni Avstraliji, ki je stara 40.000 let.<ref>{{cite web|url=http://www.aboriginalartonline.com/art/rockage.php |title=How Old is Australia's Rock Art? |publisher=Aboriginalartonline.com |accessdate=2014-03-13}}</ref> Primeri jamskih slik so po vsem svetu - v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Avstraliji, Mehiki,<ref>{{Cite web | url=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2013/05/130523_pinturas_caverna_mexico_an | title=Milhares de pinturas rupestres são descobertas em cavernas no México|work = BBC News Brasil|language = pt|date = 23 May 2013}}</ref> itd. V prvih [[civilizacija]]h je prevladovala stenska poslikava, ki so jo uporabljali predvsem za [[tempelj|templje]], [[grobnica|grobnice]], [[palača|palače]] in [[svetišče|svetišča]]. V [[stara Grčija|stari]] [[Grčija|Grčiji]] se je ta zvrst umetnosti že dodobra razvila, a se je na žalost iz tistega časa zelo malo ohranilo. Na srečo pa je veliko ostalo od stenskih poslikav v [[Stari Rim|starem]] [[Rim]]u, predvsem [[mesto|mestu]] [[Pompeji]], ko so bile poslikane tudi nekatere zasebne hiše. Iz tistega časa so raziskovalci našli tudi ohranjene mozaike. V zahodnih kulturah imata [[oljno slikarstvo]] in [[akvarel]]no slikarstvo bogato in zapleteno tradicijo v slogu in vsebini. Na vzhodu so črnilo in barvno črnilo v preteklosti prevladovali pri izbiri medijev z enako bogato in zapleteno tradicijo. [[zgodovina|Zgodovino]] slikarstva preučuje [[umetnostna zgodovina]]. == Estetika in teorija == [[File:Formella 18, apelle o la pittura, nino pisano, 1334-1336 dettaglio 01.JPG|thumb|[[Nino Pisano]], ''Apel ali Umetnost slikanja'' v detajlu (1334–1336); relief [[Giotto]]vega zvonika v [[Firence|Firencah]], Italija|alt=Relief ob steni prikazuje bradatega moškega, ki sega z rokami, oblečena po telesu.]] Estetika je preučevanje umetnosti in lepote; to je bilo pomembno vprašanje za filozofe 18. in 19. stoletja, kot sta [[Immanuel Kant]] in [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]]. Klasični filozofi, kot sta [[Platon]] in [[Aristotel]], so teoretizirali tudi o umetnosti in slikarstvu. Platon v svojem filozofskem sistemu ni zanemarjal slikarjev (pa tudi kiparjev); trdil je, da slika ne more prikazati resnice - je kopija resničnosti (senca sveta idej) in ni nič drugega kot obrt, podobna čevljarstvu ali litju železa.<ref>{{cite web|title=Plato's Aesthetics|url=http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|website=www.rowan.edu|accessdate=1 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001041449/http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/Aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|archive-date=1 October 2017|url-status=dead}}</ref> V času Leonarda je slikarstvo postalo tesnejši prikaz resnice kot slikanje v stari Grčiji. [[Leonardo da Vinci]] je nasprotno dejal, da je ''La Pittura è cosa mentale'' ('slikanje je stvar uma').<ref>Rollason, C., & Mittapalli, R. (2002). ''Modern criticism''. New Delhi: Atlantic Publishers and Distributors. p. 196. {{ISBN|81-269-0187-X}}</ref> Kant je razlikoval med [[Lepota|Lepoto]] in [[sublimno|Sublimnim]], in sicer z vidiki, ki so očitno dajali prednost prvemu. Čeprav se ni posebej skliceval na slikarstvo, so ta koncept prevzeli slikarji, kot je [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] in [[Caspar David Friedrich]]. Hegel je prepoznal neuspeh pri doseganju univerzalnega koncepta lepote in v svojem estetskem eseju zapisal, da je slikarstvo, skupaj s [[poezija|poezijo]] in [[glasba|glasbo]], ena od treh 'romantičnih' umetnosti zaradi svojega simboličnega, visoko intelektualnega namena.<ref>"Painting and music are the specially romantic arts. Lastly, as a union of painting and music comes poetry, where the sensuous element is more than ever subordinate to the spirit." [http://www.hegel.net/en/eb1911.htm#331 Excerpted from Encyclopædia Britannica 1911]</ref> Med slikarji, ki so napisali teoretska dela o slikarstvu, sta [[Vasilij Vasiljevič Kandinski|Kandinski]] in [[Paul Klee]].<ref name="Franciscono">Franciscono, Marcel, ''Paul Klee: His Work and Thought'', part 6 'The Bauhaus and Düsseldorf', chap. 'Klee's theory courses', p. 246 and under 'notes to pp. 245–54' p. 365</ref><ref name="Barasch">Barasch, Moshe (2000) ''[https://books.google.com/books?id=R_2wIujisH4C Theories of art – from impressionism to Kandinsky]'', part IV 'Abstract art', chap. 'Color' pp. 332–33</ref> Kandinski v svojem eseju trdi, da ima slikarstvo duhovno vrednost in daje osnovne barve bistvenim občutkom ali konceptom, kar so že poskušali narediti Goethe in drugi pisatelji. [[Ikonografija]] je preučevanje vsebine slik in ne njihovega sloga. [[Erwin Panofsky]] in drugi umetnostni zgodovinarji skušajo najprej razumeti upodobljene stvari, preden se ozrejo na njihov pomen za gledalca v tistem času in na koncu analizirajo njihov širši kulturni, verski in družbeni pomen.<ref>{{cite journal|last1=Jones|first1=Howard|title=The Varieties of Aesthetic Experience|journal=Journal for Spiritual & Consciousness Studies|date=October 2014|volume=37|issue=4|pages=541–252}}{{page needed|date=January 2018}}</ref> Leta 1890 je pariški slikar Maurice Denis slavno zatrdil: »Ne pozabite, da je slika - preden je vojaški konj, gola ženska ali kakšna zgodba ali druga - v bistvu ravna površina, prekrita z barvami, sestavljenimi v določenem vrstnem redu.«<ref>[http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/abstract_art.html Encyclopedia Encarta] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704155609/http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/Abstract_Art.html |date=4 July 2008 }}</ref> Tako je bilo veliko slikarskega razvoja 20. stoletja, kot je [[kubizem]], razmišljanje o '' sredstvih '' slikarstva in ne o zunanjem svetu - naravi -, ki je bila prej njegova glavna tema. == Elementi slikanja == [[File:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|right|Chen Hongshou (1598–1652), ''Leaf album painting'' ([[dinastija Ming]])]] [[File:Georges Seurat 066.jpg|thumb|Georges Seurat, ''Parade de cirque'' (1887–88)|alt=Shows a pointillist painting of a trombone soloist.]] === Intenzivnost === Kar omogoča slikanje, je zaznavanje in prikaz intenzivnosti. Vsaka točka v prostoru ima različno intenzivnost, ki jo lahko na sliki predstavimo s črno-belo in vsemi sivimi odtenki med njimi. Slikarji lahko v praksi artikulirajo oblike tako, da si nalagajo površine različnih intenzivnosti; z uporabo samo barve (enake intenzivnosti) lahko predstavljamo samo simbolične oblike. Tako se osnovna slikarska sredstva razlikujejo od ideoloških, kot so geometrijske figure, različna stališča in organizacija (perspektiva) ter simboli. Slikar na primer zazna, da ima določena bela stena na vsaki točki različno intenzivnost zaradi odtenkov in odsevov bližnjih predmetov, v idealnem primeru pa je bela stena še vedno bela stena v mrki temi. Pri tehničnem risanju je idealna tudi debelina črte, ki razmejuje idealne obrise predmeta znotraj zaznavnega okvira, drugačnega od tistega, ki ga uporabljajo slikarji. === Barva in ton === Barva, sestavljena iz odtenka, nasičenosti in vrednosti, razpršena po površini, je bistvo slikarstva, tako kot višina in ritem bistvo glasbe. Barva je sicer zelo subjektivna, vendar ima opazne psihološke učinke, čeprav se ti lahko razlikujejo od kulture do kulture. Črna je na Zahodu povezana z žalovanjem, na vzhodu je to bela. Nekateri slikarji, teoretiki, pisatelji in znanstveniki, med njimi [[Johann Wolfgang Goethe|Goethe]]<ref>[https://archive.org/details/goethestheoryco01goetgoog Johann Wolfgang von Goethe, Goethe's theory of colours], John Murray, London 1840</ref>, Kandinski<ref>Wassily Kandinsky Concerning The Spiritual in Art, [Translated By Michael T. H. Sadler, [http://www.semantikon.com/art/kandinskyspiritualinart.pdf pdf].</ref>, in [[Isaac Newton|Newton]]<ref>A letter to the Royal Society presenting A new theory of light and colours Isaac Newton, 1671 [http://www.earlymoderntexts.com/assets/pdfs/newton1671.pdf pdf]</ref>, so napisali svojo barvno teorijo. Poleg tega je uporaba jezika le abstrakcija za barvni ekvivalent. Beseda 'rdeča' na primer lahko zajema široko paleto variacij od čiste rdeče vidnega spektra svetlobe. Ni formaliziranega registra različnih barv na način, da bi se dogovorili o različnih notah v glasbi, kot sta F ali C♯. Za slikarja barva ni preprosto razdeljena na osnovne (primarne) in izpeljane (komplementarne ali mešane) barve (na primer rdeča, modra, zelena, rjava itd.). Slikarji se praktično ukvarjajo s pigmenti<ref>[http://colourlex.com/pigments/pigments-colour/ Pigments] at ColourLex</ref>, zato je 'modra' za slikarja lahko kateri koli modra: ftalocianinsko modra, prusko modra, indigo, kobaltovo modra, ultramarin itd. Psihološki in simbolni pomeni barve, strogo rečeno, niso slikarsko sredstvo. Barve samo dodajajo potencialni, izpeljani kontekst pomenov, zato je zaznavanje slike zelo subjektivno. Analogija z glasbo je povsem jasna - zvok v glasbi (kot nota C) je analogen 'svetlobi' v slikarstvu, 'odtenki' dinamiki, 'obarvanost' pa slikanju, kot je poseben ton glasbil glasbi. Ti elementi nujno ne tvorijo melodije (v glasbi); lahko mu dodajo različne kontekste. === Netradicionalni elementi=== Sodobni umetniki so zelo razširili slikarsko prakso, da bi kot primer vključili [[kolaž]], ki se je začel s kubizmom in ni slikanje v strogem smislu. Nekateri sodobni slikarji za svojo teksturo vključujejo različne materiale, kot so kovina, plastika, pesek, cement, slama, listi ali les. Primeri tega so dela Jeana Dubuffeta in Anselma Kieferja. Vse več je skupnosti umetnikov, ki uporabljajo računalnike za 'barvanje' barve na digitalno 'platno' s pomočjo programov, kot so Adobe Photoshop, Corel Painter in mnogi drugi. Te slike lahko po potrebi natisnejo na tradicionalno platno. === Ritem === [[File:Piet Mondriaan, 1921 - Composition en rouge, jaune, bleu et noir.jpg|thumb|[[Piet Mondrian]], ''Composition en rouge, jaune, bleu et noir'' (1921), Gemeentemuseum Den Haag]] Ritem je za umetnike pomemben tako pri slikanju kot pri glasbi. Če nekdo definira ritem kot »premor, vključen v zaporedje«, potem lahko na slikah obstaja ritem. Ti premori omogočajo ustvarjalno silo, da posreduje in doda nove stvaritve - obliko, melodijo, obarvanost. Razširjanje oblike ali kakršnih koli informacij je pri danem umetniškem delu ključnega pomena in neposredno vpliva na estetsko vrednost tega dela. To je zato, ker je estetska vrednost odvisna od funkcionalnosti, torej svoboda (gibanje) zaznavanja se dojema kot lepota. Prosti pretok energije tako v umetnosti kot tudi v drugih oblikah ''techne'' neposredno prispeva k estetski vrednosti.<ref name="Tosaki">[https://books.google.com/books?isbn=9402411984 Eiichi Tosaki, ''Mondrian's Philosophy of Visual Rhythm: Phenomenology, Wittgenstein, and Eastern thought''], Volume 23 of Sophia ''Studies in Cross-cultural Philosophy of Traditions and Cultures'', Springer, 15 Nov 2017, pp. 108–109, 130, 139, 158, {{ISBN|9402411984}}</ref> Glasba je bila pomembna za rojstvo abstraktne umetnosti, saj je glasba po naravi abstraktna - ne poskuša predstavljati zunanjega sveta, ampak na neposreden način izraža notranje občutke duše. Vasilij Kandinski je pogosto uporabljal glasbene izraze za prepoznavanje svojih del; svoje najbolj spontane slike je imenoval ''improvizacije'', bolj dodelana dela pa označil za ''kompozicije''. Kandinski je teoretiziral, da je ''glasba končni učitelj''<ref>{{Cite web|url=http://www.wassilykandinsky.net/quotes.php|title=Wassily Kandinsky – Quotes|website=www.wassilykandinsky.net|access-date=2016-09-17}}</ref>, nato pa se je lotil prvih sedmih od desetih skladb. Ko je slišal tone in akorde, ko je slikal, je Kandinski teoretiziral, da je (na primer) rumena barva sredina C na medeninasti trobenti; črna je barva zaprtja in konca stvari; in da kombinacije barv ustvarjajo vibracijske frekvence, podobne akordom, ki se igrajo na klavirju. Leta 1871 se je mladi Kandinski naučil igrati klavir in violončelo. Scenska zasnova Kandinskega za uprizoritev [[Modest Petrovič Musorgski|Mussorgskyjevih]] ''[[Slike z razstave|Slik z razstave]]'' ponazarja njegov 'sinestetični' koncept univerzalnega ujemanja oblik, barv in glasbenih zvokov.<ref>{{Cite book|title=Bauhaus|last=Fiedler|first=Jeannine|publisher=h.f.ullmann publishing GmbH|year=2013|isbn=978-3-8480-0275-7|location=Germany|pages=262}}</ref> Glasba definira večino modernističnega abstraktnega slikarstva. [[Jackson Pollock]] to poudarja s svojo sliko iz leta 1950 ''Jesenski ritem'' (številka 30). == Slikarski mediji == Različne vrste barv običajno prepoznamo po mediju, v katerem je [[pigment]] suspendiran ali vgrajen, kar določa splošne delovne značilnosti barve, kot so [[viskoznost]], [[mešljivost]], [[topnost]], čas sušenja itd. === Olje === [[File:Honoré Daumier 008.jpg|thumb|[[Honoré Daumier]], ''Slikar'' (1808–1879), olje na les z vidnimi potezami čopiča]] [[Oljna slika]] je postopek barvanja z pigmenti, ki so vezani na medij olje, kot je [[laneno olje]], ki se je pogosto uporabljalo v zgodnji moderni Evropi. Pogosto so olje kuhali s smolo, kot je borova smola ali celo [[kadilo]]; imenovali so se 'laki' in so bili cenjeni zaradi telesa in sijaja. Oljna barva je sčasoma postala glavni medij za ustvarjanje umetniških del, saj so njene prednosti postale splošno znane. Prehod se je začel z [[zgodnje nizozemsko slikarstvo|zgodnjim nizozemskim slikarstvom]] v severni Evropi in je z [[visoka renesansa|visoko renesanso]] tehnika oljnega slikarstva v večini Evrope skoraj popolnoma nadomestila [[tempera]] barve. === Pastel=== [[File:Louis15-1.jpg|thumb|left|[[Maurice Quentin de La Tour]], ''Portret Ludvika XV. Francoskega'' (1748), pastel]] [[Pastel]] je slikarski medij v obliki paličice (sticka), sestavljen iz čistega praškastega pigmenta in veziva. <ref> Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik za materiale in tehnike '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 312.</ref> Pigmenti, ki se uporabljajo v pastelih, so enaki pigmentom, ki se uporabljajo za izdelavo vseh barvnih umetniških medijev, vključno z oljno barvo; vezivo je nevtralnega odtenka in nizko nasičenostjo. Barvni učinek pastelov je bolj podoben naravnim suhim pigmentom kot kateri koli drug postopek.<ref> Mayer, Ralph. Umetnikov priročnik za materiale in tehnike. Viking Adult; 5. popravljena in posodobljena izdaja, 1991. {{ISBN | 0-670-83701-6}} </ref> Ker je površina pastelne slike krhka in se zlahka razmaže, je za njeno ohranitev potreben zaščitni ukrep, kot je kadriranje pod steklom; lahko ga tudi poškropimo z fiksirjem. Kljub temu lahko pastelna slika, izdelana s trajnimi pigmenti in pravilno negovana, ostane stoletja nespremenjena. Pasteli niso dovzetni, tako kot slike, izdelane s tekočim medijem, na razpoke in razbarvanje, ki so posledica sprememb v barvi, motnosti ali dimenzijah medija, ko se suši. === Akrilna barva === [[File:Jungle Arc.jpg|thumb|Ray Burggraf, ''Jungle Arc'' (1998), akril na les]] [[Akrilna barva]] je hitro sušeča barva, ki vsebuje pigmentno suspenzijo v [[akrilna smola | akril]] polimerno [[emulzija|emulzijo]]. Akrilne barve lahko razredčimo z vodo, in postanejo vodoodporne, ko se posušijo. Odvisno od tega, koliko barve je razredčene (z vodo) ali spremenjena z akrilnimi geli, mediji ali pastami, je lahko končna akrilna slika podobna [[akvarel]]u ali [[oljna slika|oljni sliki]] ali pa ima lastnih edinstvenih lastnosti, ki jih ni mogoče doseči z drugimi mediji. Glavna praktična razlika med večino akrila in oljnimi barvami je čas sušenja. Olja omogočajo več časa za mešanje barv in nanašanje enakomernih glazur na podbarvo. Ta počasi sušilni vidik olja lahko obravnavamo kot prednost nekaterih tehnik, lahko pa tudi ovira umetnikovo sposobnost hitrega dela. === Vodene barve === [[File:John Martin - Manfred on the Jungfrau (1837).jpg|thumb|left|John Martin, ''Manfred na Jungfrau'' (1837), akvarel]] [[Akvarel]] je metoda barvanja, pri kateri so barve izdelane iz pigmentov, raztopljenih v vodotopnem nosilcu. Tradicionalna in najpogostejša podpora za akvarelne slike je papir; drugi nosilci vključujejo [[papirus]], papir iz lubja, plastiko, [[velum]] ali [[usnje]], tkanine, les in [[platno]]. V vzhodni Aziji se akvarelno slikanje s črnili imenuje [[slikanje s črnilom]] ali slikanje z drsi. V [[kitajsko slikarstvo | kitajskem]], [[korejsko slikarstvo | korejskem]] in [[japonsko slikarstvo|japonskem]] slikarstvu je prevladoval medij, pogosto v enobarvni črni ali rjavi barvi. Indija, Etiopija in druge države imajo tudi dolgo tradicijo. Slikanje s prsti z akvarelnimi barvami izvira iz Kitajske. Akvarelne svinčnike (vodotopne barvne svinčnike) se lahko uporablja mokre ali suhe. === Črnilo === [[File:Landscapes of the Four Seasons.jpg|thumb|Sesšū Tōjō, ''Pokrajine štirih letnih časov'' (1486), črnilo in svetla barva na papirju ]] Slike s črnilom so narejene s tekočino, ki vsebuje pigmente in / ali [[barvilo]] in se uporablja za barvanje površine, da se ustvari slika, [[pisanje|besedilo]] ali oblikovanje. Črnilo se uporablja za risanje s [[pero (pisalo)|peresom]], [[slikarski čopič|čopičem]] ali [[pero|perjem]]. Črnilo je lahko kompleksen medij, ki ga sestavljajo [[topilo]], pigmenti, barvila, [[smola]], [[mazivo]], [[površinsko aktivna snov]], suspendirane trdne snovi, fluorescent in drugi materiali. Sestavni deli črnil služijo za številne namene; nosilec črnila, barvila in drugi dodatki nadzorujejo pretok in debelino črnila ter njegov videz, ko je suh. === Vroči vosek in enkavstika === [[File:Petersinai.jpg|thumb|Enkvustika - ikona iz samostana sv. Katarine, [[Egipt]] (6. st.)]] [[Enkavstika|Enkavstično slikarstvo]], znano tudi kot barvanje z vročim voskom, vključuje uporabo ogrevanega [[čebelji vosek|čebeljega voska]], ki mu dodajo barvne pigmente. Nato se tekočina / pasta nanese na površino - običajno pripravljen les, čeprav se pogosto uporablja [[platno]] in drugi materiali. Najpreprostejšo enkavstično mešanico lahko naredimo iz dodajanja pigmentov čebeljemu vosku, vendar je mogoče uporabiti več drugih receptov - nekateri vsebujejo druge vrste [[vosek|voskov]], damar smolo, [[laneno olje]] ali druge sestavine. Čiste pigmente v prahu se lahko kupi in uporabi, čeprav nekatere mešanice uporabljajo oljne barve ali druge oblike pigmenta. S kovinskim orodjem in posebnimi ščetkami lahko barvo oblikujemo, preden se ohladi, ali z ogrevanimi kovinskimi orodji za manipulacijo z voskom, ko se ohladi na površini. Drugi materiali se lahko zaprejo ali [[kolaž]]irajo na površino ali nanesejo na plast z uporabo enkavstičnega medija, da ga pritrdijo na površino. Ta tehnika je bila običajna za starogrške in rimske plošče ter je ostala v uporabi v vzhodno-pravoslavni tradiciji [[ikona|ikon]]. === Freska === [[File:Meister von Mileseva 001.jpg|thumb|left|''Beli angel'' (freska), samostan Mileševa, Srbija]] [[Freska]] je katera koli izmed sorodnih vrst [[stensko slikarstvo|muralov]], narejenih na svežem apnenem [[ometu]] na stenah ali stropih. Beseda freska izhaja iz [[italijanščina|italijanske]] besede ''affresco''' {{IPA | [afˈfresːko]}}, ki izhaja iz latinske besede za 'svež'. Freske so pogosto izdelovali v času renesanse in drugih zgodnjih obdobij. Tehnika ''Buon fresco''' sestoji iz barvanja v pigment, pomešan z vodo, na tanko plast mokre, sveže malte ali [[mavec|mavca]], za katero se uporablja italijanska beseda za omet ''intonaco''. Nasprotno pa se slikanje ''[[Al secco]]'' izvaja na suhem ometu (v italijanščini ''secco'' je 'suho'). Pigmenti potrebujejo vezni medij, kot je [[jajce]] ([[tempera]]), lepilo ali olje, da pigment pritrdi na steno. === Gvaš === [[Gvaš]] je barva na vodni osnovi, sestavljena iz pigmenta in drugih materialov, zasnovana za uporabo v neprozorni metodi barvanja. Gvaš se od akvarela razlikuje po tem, da so delci večji, je razmerje pigmenta in vode veliko večje, prisoten pa je tudi dodaten, inerten, bel pigment, kot je [[kreda]]. Zaradi tega je gvaš težji in bolj neprozoren, z večjimi odsevnimi lastnostmi. Kot vsa vodna sredstva se tudi ta razredči z vodo.<ref name = "Wash_gou"> Cohn, Marjorie B., '' Wash and Gouache '', Muzej Fogg, 1977.</ref> === Lošč === [[File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 05.JPG|thumb|300px|Jean de Court (pripisano), podrobno poslikana posoda iz emajla Limoges (sredina 16. stoletja), Waddesdon Bequest, Britanski muzej]] [[Lošč | Emajli]] so izdelani z barvanjem podlage, običajno kovine, s steklom v prahu; minerali, imenovani barvni oksidi, zagotavljajo obarvanost. Po žganju pri temperaturi 750–850 stopinj Celzija je rezultat taljeno laminiranje stekla in kovine. Za razliko od večine poslikanih tehnik je s površino mogoče rokovati in jo zmočiti. Emajli se tradicionalno uporabljajo za dekoracijo dragocenih predmetov<ref> Mayer, Ralph, '' The Art's Handbook of Materials and Techniques '', Tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 375. </ref>, vendar so bili uporabljeni tudi za druge namene. [[Limoges]] je bil vodilno središče renesančnega slikanja z emajlom, z majhnimi verskimi in mitološkimi prizori v okrašenem okolju, na ploščah ali predmetih, kot je solnice ali skrinje. V 18. stoletju je bilo slikanje z emajlom v Evropi v modi, zlasti kot medij za portretno miniaturo.<ref> McNally, Rika Smith, "Enamel", '' Oxford Art Online '' </ref> In konec 20. stoletja se je tehnika porcelanskega emajla na kovini uporabljala kot trajen medij za zunanje freske.<ref> Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik materialov in tehnik '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 371. </ref> === Sprej === Aerosolna barva (imenovana tudi sprej barva) je vrsta barve, ki je v zaprti posodi pod pritiskom in se sprosti v fini pršilni meglici, ko pritisnete gumb (ventil)]. Oblika sprej barve, aerosol barve pušča gladko, enakomerno prevlečeno površino. Standardne pločevinke so prenosne, poceni in jih je enostavno shraniti. Osnovna barva oziroma temeljni premaz se lahko nanaša neposredno na golo kovino in številne umetne snovi. Zaradi hitrosti, prenosljivosti in trajnosti so aerosolne barve pogost medij za [[Grafit (umetnost)|grafit]]e. Konec 1970-ih so podpisi in freske piscev grafitov postajali bolj dodelani in razvil se je edinstven slog kot dejavnik aerosolnega medija in hitrosti, potrebne za nedovoljeno delo. Mnogi grafite in ulično umetnost zdaj prepoznajo kot edinstveno umetniško obliko, posebej izdelane aerosolne barve pa so narejene za grafitarje. [[Šablona]] ščiti površino, razen posebne oblike, ki jo je treba barvati. Šablone lahko kupite kot premične črke, jih naročite kot profesionalno izrezani [[logotip]] ali jih umetniki ročno izrežejo. === Tempera === {{glavni|Tempera}} Tempera, znana tudi kot jajčna tempera, je trajni, hitro sušeči slikarski medij, sestavljen iz barvnega pigmenta, pomešanega z vodotopnim medijem [[Vezivo (material) | vezivo]] (običajno lepljiv material, kot je jajčni rumenjak ali kakšen drug. [[Tempera]] se imenuje tudi tehnika slikanja v tem mediju. Slike s tempero so zelo dolgotrajne in primeri iz prvih stoletij našega štetja še vedno obstajajo. Jajčna tempera je bila primarna metoda barvanja do leta 1500, ko jo je nadomestil izum oljne barve. === Oljna barva, ki se meša z vodo === Oljna barva, ki se meša z vodo (imenovana tudi 'vodotopna') je sodobna vrsta oljne barve, izdelane za redčenje in čiščenje z vodo, namesto da bi uporabljali kemikalije kot je [[terpentin]]. Lahko jo mešamo in nanašamo z enakimi tehnikami kot tradicionalne barve na oljni osnovi, medtem ko je še vedno mokra, lahko jo z navadnim milom in vodo učinkovito odstranimo s čopičev, palet in krp. Njena topnost v vodi izhaja iz uporabe [[olja]] medija, v katerem je bil spremenjen en konec [[molekula|molekule]], da se ohlapno veže na molekule vode, kot v raztopini. === Digitalno slikanje === [[Digitalno slikanje]] je metoda digitalnega ustvarjanja umetniškega predmeta (slikanja) in / ali tehnika izdelave digitalne umetnosti z računalnikom. Kot način ustvarjanja umetniškega predmeta prilagodi tradicionalni slikarski medij, kot so akrilna barva, oljna barva, črnilo, akvarel itd., in nanese pigment tradicionalnim nosilcem, kot so tkanine iz platna, papir, poliester itd., s pomočjo [[programska oprema|programske opreme]], risanja z industrijskim robotom ali tiskalniki. Nanaša se v program za računalniško grafiko, ki uporablja navidezno platno in navidezno slikarsko škatlo s čopiči, barvami in drugimi potrebščinami. Navidezna škatla vsebuje veliko instrumentov, ki ne obstajajo zunaj računalnika in dajejo delu drugačen videz in občutek kot umetniško delo, ki je narejeno na tradicionalen način. Poleg tega digitalno slikanje ni 'računalniško ustvarjena' umetnost, saj računalnik ne ustvarja samodejno slik na zaslonu z uporabo nekaterih matematičnih izračunov. Po drugi strani pa umetnik s svojo slikarsko tehniko ustvari določeno delo na računalniku.<ref>Turning Point Arts [http: //www.turningpointarts.com/what-is-digital-painting / | title = Kaj je digitalno slikanje?</ref> == Slikarske tehnike == {{glavni|Slikarska tehnika}} O slikarstvu lahko govorimo z mnogih zornih kotov, med njimi tudi z vidika [[slikarska tehnika|slikarske tehnike]]. Pri slikarjevem odločanju, kaj bo s sliko sporočil in kako bo to storil, je izbira tehnike pomembna. Vsaka tehnika ima svoje zakonitosti, med drugim zahteva, kako je treba graditi delo, in ko je slika dokončana, je tudi tehnika z izbranimi materiali vred tista, ki vpliva na estetsko doživljanje stvaritve, na intenziteto barv, na lastnosti slikarske površine. Slikarske tehnike lahko ločimo po različnih aspektih: * po namenu in uporabi: [[ikona]], [[Miniatura (umetnost)|miniatura]], oltarna slika, [[Iluminirani rokopis]], ...; * po materialu, ki služi kot podlaga: [[platno]], [[les]], [[usnje]], [[kamen]], [[steklo]], [[pergament]], [[papir]], kovina, plastika,...; * po vezivu in barvi, ki se uporablja pri določeni tehniki: [[oglje]], [[kreda]], [[tuš]], [[akvarel]], [[pastel]], [[gvaš]], [[tempera]], [[enkavstika]], [[akril]],...; * po priboru, ki se uporablja pri posamezni tehniki: [[pero]], [[slikarski čopič|čopič]], trska, dleto,... * po delovnem postopku: [[freska]], [[Al secco]], [[mozaik]], [[sgraffito]], [[chiaroscúro]], [[sfumato]], [[gesso]], [[grizaj]], [[impasto]], [[Srebrenka (slikarska tehnika)|srebrenka]], [[pastel (tehnika slikanja)|pastel]], [[vitraj]], ... === Risba === Risba je pogosto temeljno likovno delo, je izhodišče za slikarske, [[kiparstvo|kiparske]] in [[arhitektura|arhitekturne]] stvaritve. Njena bistvena značilnost je izražanje s črto, linijo, barva je drugotnega pomena. Ker je risba skopa, zahteva od risarja, da se omeji na bistveno. V nasprotju s slikarstvom risba ne skriva postopka, kako gradi podobo. Povezava s slikarstvom je tesna, saj pri risbi in sliki umetnik pogosto uporabi enake nosilce (npr. [[karton]], [[papir]]), enake pripomočke (npr. [[svinčnik]], pero, čopič, palica), risarske oz. slikarske medije (npr. svinčnik, barvnik, suha igla, [[Kreda (mineral)|kreda]], pastelna kreda, oglje, tinta, tuš), gre pa tudi za podoben pristop k delu. Risba je lahko v slikarskem delu prekrita (bodisi, ker je izginila pod nanosi barve ali zato, ker je risba nastala ločeno), lahko pa je vidna in je bistvena in sestavina izraza (npr. v srednjeveških slikanih oknih). Risba je lahko skica, osnutek, likovni zapis ideje, detajla iz resničnega sveta, lahko je študija, predrisba, vmesna postaja med zamislijo in dokončanim delom, lahko pa je samostojna in v sebi zaključeno delo. === Grafika === Grafika nastane z odtisom upodobitve z matrice ali skozi matrico. To je plošča (npr. lesena, kovinska ali steklena), na kateri je z rezanjem, vpraskanjem, jedkanjem in drugimi postopki nastala upodobitev. Na pripravljeno matrico se nanese barvo ali barve in upodobitev odtisne. Grafične tehnike so številne in mnogovrstne. Najstarejši grafični tehniki sta [[lesorez]] in [[bakrorez]] (nastali sta v 15.stol.) Lesorez je tehnika visokega, bakrorez pa tehnika globokega tiska. Starejšim tehnikam (npr. [[lesorez]], [[linorez]], [[bakrorez]], [[suha igla]], [[akvatinta]], [[monotipija]] ) se pridružujejo moderne (serigrafija oz. [[sitotisk]]), kjer se barvo nanaša skozi matrico, pogosto iz blaga. V 20. stoletju so bile modne mešane tehnike in montaže. Vsebine grafičnih del se od slikarskih ne razlikujejo, pa tudi velikih slogovnih razlik ni. Razvoj grafične dejavnosti in tiskarstva (kot industrije) je grafične upodobitve razširil med široke kroge občinstva. Razlikujemo med umetniško oz. avtorsko grafiko na eni strani (ustvarjalec naj bi kontroliral vsak odtis in ga potrdil s podpisom) ter reproduktivno (industrijsko), ki je tiskana v velikih nakladah. == Vrste slik glede na motiv == === Alegorija === [[Alegorija]] je figurativni način predstavitve, ki ne pomeni dobesednega pomena. Alegorija sporoča svoje sporočilo s pomočjo simbolnih figur, dejanj ali simbolnih predstav. Alegorija se na splošno obravnava kot retorična figura, vendar alegorija ni nujno izražena v jeziku: lahko je naslovljena na oko in jo pogosto najdemo v realističnem slikarstvu. Primer preproste vizualne alegorije je podoba [[Smrt (poosebitev)|okostnjaka s koso]]. Gledalci razumejo, da je ta podoba simbolična predstavitev smrti. === Figuralno slikarstvo === Figuralika je likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij v katerem koli od slikarskih medijev, pri čemer je glavni predmet človeška figura, bodisi oblečena ali gola. Figuralno slikarstvo se lahko nanaša tudi na dejavnost ustvarjanja takega dela. Človeška figura je ena od kontrastnih tem umetnosti že od prvih jamskih poslikav iz kamene dobe in je bila skozi zgodovino interpretirana v različnih slogih.<ref>{{cite journal|last1=Droste|first1=Flip|title=Cave Paintings of the Early Stone Age|journal=Semiotica|date=October 2014|volume=2014|issue=202|pages=155–165|doi=10.1515/sem-2014-0035|s2cid=170631343}}</ref> Nekateri umetniki, dobro znani po figuralnem slikarstvu, so [[Peter Paul Rubens]], [[Edgar Degas]] in [[Édouard Manet]]. Figuralnost pa lahko razumemo tudi kot pojem, v katerega je zajeto vse, kar je predmetno. [[File:Reza Abbasi - Two Lovers (1630).jpg|thumb|Reza Abbasi, ''Dva ljubimca'' (1630)]] === Ilustracija === {{glavni|Ilustracija}} [[Ilustracija]] je tista slika, ki se uporablja kot ilustracija v [[knjiga]]h, revijah, gledaliških ali filmskih [[plakat]]ih in [[strip]]ih. Danes narašča zanimanje za zbiranje in občudovanje izvirnih umetniških del. Različne muzejske razstave, revije in umetniške galerije so posvetile prostor ilustratorjem preteklosti. V svetu vizualne umetnosti ilustratorji včasih veljajo za manj pomembne v primerjavi z likovnimi umetniki in [[grafični oblikovalci|grafičnimi oblikovalci]]. Toda kot rezultat rasti [[Računalniška igra |računalniških iger]] in industrije stripov postajajo ilustracije cenjene kot priljubljena in donosna umetniška dela, ki lahko pridobijo širši trg kot drugi dve, zlasti v Koreji, na Japonskem, v Hongkongu in ZDA. === Krajina === {{glavni| Krajinsko slikarstvo}} [[File:Andreas Achenbach - Clearing Up—Coast of Sicily - Walters 37116.jpg|left|thumb|Andreas Achenbach, ''Čiščenje, Siciljska obala'' (1847), The Walters Art Museum<ref>Achenbach specialized in the "sublime" mode of landscape painting in which man is dwarfed by nature's might and fury.</ref><ref>{{cite web |publisher= The Walters Art Museum |url= http://art.thewalters.org/detail/19760 |title=Clearing Up—Coast of Sicily}}</ref>]] [[Krajinsko slikarstvo]] je izraz, ki zajema upodabljanje naravnih pokrajin, kot so gore, doline, drevesa, reke in gozdovi in zlasti umetnost, kjer je glavni predmet širok pogled, s svojimi elementi, razporejenimi v skladno kompozicijo. V drugih delih so lahko pokrajinska ozadja za figure še vedno pomemben del slike. Nebo je skoraj vedno vključeno v pogled, vreme pa je pogosto sestavni del. Podrobne pokrajine kot ločene teme pa ne najdemo v vseh umetniških tradicijah in se razvijejo, ko že obstaja prefinjena tradicija zastopanja drugih tem. Dve glavni tradiciji izvirata iz zahodnega slikarstva in [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], v obeh primerih pa segata že več kot tisoč let v preteklost. ==== Veduta ==== {{glavni|Veduta (slikarstvo)}} [[Veduta (slikarstvo)|Veduta]] je zelo podrobna, običajno obsežna slika mestne pokrajine ali kakšnega drugega razgleda. Ta zvrst krajine izvira iz [[Flandrija|Flandrije]], kjer so umetniki, kot je Paul Bril, že v 16. stoletju slikali vedute. Ko se je pot [[Grand Tour]] nekoliko standardizirala, je ''veduta'' znanih prizorov, kot sta [[Rimski forum]] ali Veliki kanal v Benetkah, ponovno priklicala zgodnje podvige na celino za plemiške Angleže. V poznejšem 19. stoletju so bolj osebni vtisi o mestnih krajinah nadomeščali željo po topografski natančnosti, ki so jo namesto tega zadovoljevale poslikane [[panografija|panorame]]. === Portret === {{glavni|Portretno slikarstvo}} [[Portretno slikarstvo|Portretne slike]] so upodobitve osebe, pri kateri prevladuje obraz in njegov izraz. Namen je prikazati podobnost, osebnost in celo razpoloženje osebe. Umetnost [[portret]]a se je razcvetela v starogrški in zlasti rimski skulpturi, kjer so varuhi zahtevali individualizirane in realistične portrete, tudi nelaskave. Eden najbolj znanih portretov zahodnega sveta je slika [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] z naslovom ''[[Mona Lisa]]'', ki naj bi bila portret Lise Gherardini, žene Francesca del Gioconda.<ref>{{cite web|url=http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |title=Mona Lisa – Portrait of Lisa Gherardini, wife of Francesco del Giocondo |publisher=Louvre Museum |date= c. 1503–19|accessdate=2014-03-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140730003620/http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |archivedate=30 July 2014 }}</ref> === Tihožitje === {{glavni|Tihožitje}} [[File:Otto Marseus van Schrieck - A Forest Floor Still-Life - WGA21061.jpg|thumb|Otto Marseus van Schrieck, ''Tihožitje gozdnih tal'' (1666)]] [[Tihožitje]] je umetniško delo, ki prikazuje večinoma nežive predmete, običajne predmete - ki so lahko naravni (hrana, cvetje, rastline, kamenje ali školjke) ali umetni (kozarci za pijačo, knjige, vaze, nakit, kovanci, itd.). Tihožitja, ki izvirajo iz srednjega veka in starogrške / rimske umetnosti, umetniku dajejo več prostora pri razporeditvi oblikovalskih elementov znotraj kompozicije kot slike drugih vrst tem, kot sta krajina ali portret. Slike tihožitja, zlasti pred letom 1700, so pogosto vsebovale religiozno in alegorično simboliko v zvezi z upodobljenimi predmeti. Nekatera sodobna tihožitja lomijo dvodimenzionalno pregrado in uporabljajo tridimenzionalne mešane medije ter uporabljajo najdene predmete, fotografijo, računalniško grafiko ter video in zvok. ==== Bodegón ==== [[File:Bodegón de recipientes (Zurbarán).jpg|thumb|[[Francisco de Zurbarán]], ''Tihožitje lončenimi kozarci'' ({{lang-es|Bodegón de recipientes}}) (1636), olje na platnu, 46 x 84&nbsp;cm, [[muzej Prado]], [[Madrid]]]] V [[Španska umetnost|španski umetnosti]] je bodegón slika [[tihožitje|tihožitja]], ki prikazuje predmete iz shrambe, kot so jedi, divjačina in pijača, pogosto razporejena na preprosti kamniti plošči, in tudi slika z eno ali več figurami, vendar pomembnimi elementi tihožitja, ki so običajno postavljeni v kuhinji ali gostilni. V obdobju [[barok]]a so takšne slike postale priljubljene v Španiji v drugi četrtini 17. stoletja. Zdi se, da se je tradicija slikanja tihožitij začela in je bila v današnjih Nizozemskih deželah, danes v Belgiji in na Nizozemskem (takrat flamskih in nizozemskih umetnikov) veliko bolj priljubljena kot kdaj koli prej v južni Evropi. Severna tihožitja so imela veliko podzvrsti: kos zajtrka so dopolnili [[trompe l'oeil]], cvetni šopek in ''[[vanitas]]''. V Španiji je bilo veliko manj pokroviteljev za tovrstne stvari, vendar je postala priljubljena vrsta zajtrk, na katerem je bilo na mizo položenih nekaj predmetov hrane in namiznega pribora. == Glej tudi == * [[Seznam slikarjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]] * [[Stensko slikarstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|slikarstvo|Slikarstvo}} [[Kategorija:Slikarstvo|*]] {{normativna kontrola}} t7xnh3c4tpw78rxg57je8bj6aixzxea 5737615 5737613 2022-08-20T13:05:24Z Ljuba brank 92351 /* Freska */ tp wikitext text/x-wiki '''Slikárstvo''' je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago ([[platno]], [[papir]], [[omet]]) nanašamo [[barva|barve]]. Slikarstvo je ena izmed temeljnih strok likovne umetnosti, ki ima za osnovno ploskev in upodobitve gradi z uporabo barve in črt. Razločujemo med slikarstvom v ožjem pomenu besede, za katero je pomembnejša barva, in slikarstvom v širšem pomenu, kamor sodita tudi [[risba]] in [[grafika]], kjer je barva po navadi lahko odsotna, ali pa je prisotna v barvi risal. Glede na nosilce (so neprenosni ali prenosni) govorimo o vrstah slikarstva: o stenskem slikarstvu, tabelnem slikarstvu, slikarstvu na platno, knjižnem slikarstvu, slikarstvu na steklo itd. Z nosilci so povezane različne tehnike (npr. [[freska]], [[mozaik]], [[akvarel]]no in oljno slikarstvo, [[kolaž]], vazno slikarstvo), pri čemer se tradicionalnim tehnikam in tradicionalnim materialom pridružujejo novi. S slikarstvom so najtesneje povezani tudi drugi načini izražanja, ki so po značaju slikarski, npr. [[fotografija]], [[film]], [[instalacija]]. [[Slika:Mona Lisa, by Leonardo da Vinci, from C2RMF retouched.jpg|thumb|right|200px|[[Da Vinci]]jeva [[Mona Lisa]]]] [[File:Rhinos Chauvet Cave.jpg|thumb|upright=1.8|Umetniška upodobitev skupine nosorogov je bila narejena v jami Chauvet 30.000 do 32.000 let pred sedanjostjo.]] == Zgodovina slikarstva == {{glavni|Jamske poslikave}} Slikarstvo se je pojavilo v obdobju [[paleolitik]]a, ko je človek z naravnimi barvami naslikal prve jamske [[slika|slike]]. Do leta 2018 naj bi bile najstarejše znane slike stare približno 32.000 let, v jami Chauvet v [[Francija|Franciji]]. Vgravirane so in pobarvane z rdečo oker in črno pigmentno barvo, na njih pa so prikazani konji, nosorogi, levi, bivoli, mamuti, abstraktni vzorci in možne delne človeške figure. Jamske slike so nato našli v [[Indonezija|Indoneziji]] v jami Lubang Jeriji Saléh, za katero menijo, da je stara 40.000 let. Vendar so bili najzgodnejši dokazi o slikarskem delu odkriti v dveh kamnitih zavetjih v deželi Arnhem na severu [[Avstralija|Avstralije]]. V najnižji plasti materiala na teh lokacijah so uporabljeni kosi oker, stari približno 60.000 let. Arheologi so našli tudi del kamnite poslikave, ohranjene v skalnjaku iz apnenca v regiji Kimberley v severozahodni Avstraliji, ki je stara 40.000 let.<ref>{{cite web|url=http://www.aboriginalartonline.com/art/rockage.php |title=How Old is Australia's Rock Art? |publisher=Aboriginalartonline.com |accessdate=2014-03-13}}</ref> Primeri jamskih slik so po vsem svetu - v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Avstraliji, Mehiki,<ref>{{Cite web | url=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2013/05/130523_pinturas_caverna_mexico_an | title=Milhares de pinturas rupestres são descobertas em cavernas no México|work = BBC News Brasil|language = pt|date = 23 May 2013}}</ref> itd. V prvih [[civilizacija]]h je prevladovala stenska poslikava, ki so jo uporabljali predvsem za [[tempelj|templje]], [[grobnica|grobnice]], [[palača|palače]] in [[svetišče|svetišča]]. V [[stara Grčija|stari]] [[Grčija|Grčiji]] se je ta zvrst umetnosti že dodobra razvila, a se je na žalost iz tistega časa zelo malo ohranilo. Na srečo pa je veliko ostalo od stenskih poslikav v [[Stari Rim|starem]] [[Rim]]u, predvsem [[mesto|mestu]] [[Pompeji]], ko so bile poslikane tudi nekatere zasebne hiše. Iz tistega časa so raziskovalci našli tudi ohranjene mozaike. V zahodnih kulturah imata [[oljno slikarstvo]] in [[akvarel]]no slikarstvo bogato in zapleteno tradicijo v slogu in vsebini. Na vzhodu so črnilo in barvno črnilo v preteklosti prevladovali pri izbiri medijev z enako bogato in zapleteno tradicijo. [[zgodovina|Zgodovino]] slikarstva preučuje [[umetnostna zgodovina]]. == Estetika in teorija == [[File:Formella 18, apelle o la pittura, nino pisano, 1334-1336 dettaglio 01.JPG|thumb|[[Nino Pisano]], ''Apel ali Umetnost slikanja'' v detajlu (1334–1336); relief [[Giotto]]vega zvonika v [[Firence|Firencah]], Italija|alt=Relief ob steni prikazuje bradatega moškega, ki sega z rokami, oblečena po telesu.]] Estetika je preučevanje umetnosti in lepote; to je bilo pomembno vprašanje za filozofe 18. in 19. stoletja, kot sta [[Immanuel Kant]] in [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]]. Klasični filozofi, kot sta [[Platon]] in [[Aristotel]], so teoretizirali tudi o umetnosti in slikarstvu. Platon v svojem filozofskem sistemu ni zanemarjal slikarjev (pa tudi kiparjev); trdil je, da slika ne more prikazati resnice - je kopija resničnosti (senca sveta idej) in ni nič drugega kot obrt, podobna čevljarstvu ali litju železa.<ref>{{cite web|title=Plato's Aesthetics|url=http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|website=www.rowan.edu|accessdate=1 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001041449/http://www.rowan.edu/open/philosop/clowney/Aesthetics/philos_artists_onart/plato.htm|archive-date=1 October 2017|url-status=dead}}</ref> V času Leonarda je slikarstvo postalo tesnejši prikaz resnice kot slikanje v stari Grčiji. [[Leonardo da Vinci]] je nasprotno dejal, da je ''La Pittura è cosa mentale'' ('slikanje je stvar uma').<ref>Rollason, C., & Mittapalli, R. (2002). ''Modern criticism''. New Delhi: Atlantic Publishers and Distributors. p. 196. {{ISBN|81-269-0187-X}}</ref> Kant je razlikoval med [[Lepota|Lepoto]] in [[sublimno|Sublimnim]], in sicer z vidiki, ki so očitno dajali prednost prvemu. Čeprav se ni posebej skliceval na slikarstvo, so ta koncept prevzeli slikarji, kot je [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] in [[Caspar David Friedrich]]. Hegel je prepoznal neuspeh pri doseganju univerzalnega koncepta lepote in v svojem estetskem eseju zapisal, da je slikarstvo, skupaj s [[poezija|poezijo]] in [[glasba|glasbo]], ena od treh 'romantičnih' umetnosti zaradi svojega simboličnega, visoko intelektualnega namena.<ref>"Painting and music are the specially romantic arts. Lastly, as a union of painting and music comes poetry, where the sensuous element is more than ever subordinate to the spirit." [http://www.hegel.net/en/eb1911.htm#331 Excerpted from Encyclopædia Britannica 1911]</ref> Med slikarji, ki so napisali teoretska dela o slikarstvu, sta [[Vasilij Vasiljevič Kandinski|Kandinski]] in [[Paul Klee]].<ref name="Franciscono">Franciscono, Marcel, ''Paul Klee: His Work and Thought'', part 6 'The Bauhaus and Düsseldorf', chap. 'Klee's theory courses', p. 246 and under 'notes to pp. 245–54' p. 365</ref><ref name="Barasch">Barasch, Moshe (2000) ''[https://books.google.com/books?id=R_2wIujisH4C Theories of art – from impressionism to Kandinsky]'', part IV 'Abstract art', chap. 'Color' pp. 332–33</ref> Kandinski v svojem eseju trdi, da ima slikarstvo duhovno vrednost in daje osnovne barve bistvenim občutkom ali konceptom, kar so že poskušali narediti Goethe in drugi pisatelji. [[Ikonografija]] je preučevanje vsebine slik in ne njihovega sloga. [[Erwin Panofsky]] in drugi umetnostni zgodovinarji skušajo najprej razumeti upodobljene stvari, preden se ozrejo na njihov pomen za gledalca v tistem času in na koncu analizirajo njihov širši kulturni, verski in družbeni pomen.<ref>{{cite journal|last1=Jones|first1=Howard|title=The Varieties of Aesthetic Experience|journal=Journal for Spiritual & Consciousness Studies|date=October 2014|volume=37|issue=4|pages=541–252}}{{page needed|date=January 2018}}</ref> Leta 1890 je pariški slikar Maurice Denis slavno zatrdil: »Ne pozabite, da je slika - preden je vojaški konj, gola ženska ali kakšna zgodba ali druga - v bistvu ravna površina, prekrita z barvami, sestavljenimi v določenem vrstnem redu.«<ref>[http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/abstract_art.html Encyclopedia Encarta] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704155609/http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761563353/Abstract_Art.html |date=4 July 2008 }}</ref> Tako je bilo veliko slikarskega razvoja 20. stoletja, kot je [[kubizem]], razmišljanje o '' sredstvih '' slikarstva in ne o zunanjem svetu - naravi -, ki je bila prej njegova glavna tema. == Elementi slikanja == [[File:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|right|Chen Hongshou (1598–1652), ''Leaf album painting'' ([[dinastija Ming]])]] [[File:Georges Seurat 066.jpg|thumb|Georges Seurat, ''Parade de cirque'' (1887–88)|alt=Shows a pointillist painting of a trombone soloist.]] === Intenzivnost === Kar omogoča slikanje, je zaznavanje in prikaz intenzivnosti. Vsaka točka v prostoru ima različno intenzivnost, ki jo lahko na sliki predstavimo s črno-belo in vsemi sivimi odtenki med njimi. Slikarji lahko v praksi artikulirajo oblike tako, da si nalagajo površine različnih intenzivnosti; z uporabo samo barve (enake intenzivnosti) lahko predstavljamo samo simbolične oblike. Tako se osnovna slikarska sredstva razlikujejo od ideoloških, kot so geometrijske figure, različna stališča in organizacija (perspektiva) ter simboli. Slikar na primer zazna, da ima določena bela stena na vsaki točki različno intenzivnost zaradi odtenkov in odsevov bližnjih predmetov, v idealnem primeru pa je bela stena še vedno bela stena v mrki temi. Pri tehničnem risanju je idealna tudi debelina črte, ki razmejuje idealne obrise predmeta znotraj zaznavnega okvira, drugačnega od tistega, ki ga uporabljajo slikarji. === Barva in ton === Barva, sestavljena iz odtenka, nasičenosti in vrednosti, razpršena po površini, je bistvo slikarstva, tako kot višina in ritem bistvo glasbe. Barva je sicer zelo subjektivna, vendar ima opazne psihološke učinke, čeprav se ti lahko razlikujejo od kulture do kulture. Črna je na Zahodu povezana z žalovanjem, na vzhodu je to bela. Nekateri slikarji, teoretiki, pisatelji in znanstveniki, med njimi [[Johann Wolfgang Goethe|Goethe]]<ref>[https://archive.org/details/goethestheoryco01goetgoog Johann Wolfgang von Goethe, Goethe's theory of colours], John Murray, London 1840</ref>, Kandinski<ref>Wassily Kandinsky Concerning The Spiritual in Art, [Translated By Michael T. H. Sadler, [http://www.semantikon.com/art/kandinskyspiritualinart.pdf pdf].</ref>, in [[Isaac Newton|Newton]]<ref>A letter to the Royal Society presenting A new theory of light and colours Isaac Newton, 1671 [http://www.earlymoderntexts.com/assets/pdfs/newton1671.pdf pdf]</ref>, so napisali svojo barvno teorijo. Poleg tega je uporaba jezika le abstrakcija za barvni ekvivalent. Beseda 'rdeča' na primer lahko zajema široko paleto variacij od čiste rdeče vidnega spektra svetlobe. Ni formaliziranega registra različnih barv na način, da bi se dogovorili o različnih notah v glasbi, kot sta F ali C♯. Za slikarja barva ni preprosto razdeljena na osnovne (primarne) in izpeljane (komplementarne ali mešane) barve (na primer rdeča, modra, zelena, rjava itd.). Slikarji se praktično ukvarjajo s pigmenti<ref>[http://colourlex.com/pigments/pigments-colour/ Pigments] at ColourLex</ref>, zato je 'modra' za slikarja lahko kateri koli modra: ftalocianinsko modra, prusko modra, indigo, kobaltovo modra, ultramarin itd. Psihološki in simbolni pomeni barve, strogo rečeno, niso slikarsko sredstvo. Barve samo dodajajo potencialni, izpeljani kontekst pomenov, zato je zaznavanje slike zelo subjektivno. Analogija z glasbo je povsem jasna - zvok v glasbi (kot nota C) je analogen 'svetlobi' v slikarstvu, 'odtenki' dinamiki, 'obarvanost' pa slikanju, kot je poseben ton glasbil glasbi. Ti elementi nujno ne tvorijo melodije (v glasbi); lahko mu dodajo različne kontekste. === Netradicionalni elementi=== Sodobni umetniki so zelo razširili slikarsko prakso, da bi kot primer vključili [[kolaž]], ki se je začel s kubizmom in ni slikanje v strogem smislu. Nekateri sodobni slikarji za svojo teksturo vključujejo različne materiale, kot so kovina, plastika, pesek, cement, slama, listi ali les. Primeri tega so dela Jeana Dubuffeta in Anselma Kieferja. Vse več je skupnosti umetnikov, ki uporabljajo računalnike za 'barvanje' barve na digitalno 'platno' s pomočjo programov, kot so Adobe Photoshop, Corel Painter in mnogi drugi. Te slike lahko po potrebi natisnejo na tradicionalno platno. === Ritem === [[File:Piet Mondriaan, 1921 - Composition en rouge, jaune, bleu et noir.jpg|thumb|[[Piet Mondrian]], ''Composition en rouge, jaune, bleu et noir'' (1921), Gemeentemuseum Den Haag]] Ritem je za umetnike pomemben tako pri slikanju kot pri glasbi. Če nekdo definira ritem kot »premor, vključen v zaporedje«, potem lahko na slikah obstaja ritem. Ti premori omogočajo ustvarjalno silo, da posreduje in doda nove stvaritve - obliko, melodijo, obarvanost. Razširjanje oblike ali kakršnih koli informacij je pri danem umetniškem delu ključnega pomena in neposredno vpliva na estetsko vrednost tega dela. To je zato, ker je estetska vrednost odvisna od funkcionalnosti, torej svoboda (gibanje) zaznavanja se dojema kot lepota. Prosti pretok energije tako v umetnosti kot tudi v drugih oblikah ''techne'' neposredno prispeva k estetski vrednosti.<ref name="Tosaki">[https://books.google.com/books?isbn=9402411984 Eiichi Tosaki, ''Mondrian's Philosophy of Visual Rhythm: Phenomenology, Wittgenstein, and Eastern thought''], Volume 23 of Sophia ''Studies in Cross-cultural Philosophy of Traditions and Cultures'', Springer, 15 Nov 2017, pp. 108–109, 130, 139, 158, {{ISBN|9402411984}}</ref> Glasba je bila pomembna za rojstvo abstraktne umetnosti, saj je glasba po naravi abstraktna - ne poskuša predstavljati zunanjega sveta, ampak na neposreden način izraža notranje občutke duše. Vasilij Kandinski je pogosto uporabljal glasbene izraze za prepoznavanje svojih del; svoje najbolj spontane slike je imenoval ''improvizacije'', bolj dodelana dela pa označil za ''kompozicije''. Kandinski je teoretiziral, da je ''glasba končni učitelj''<ref>{{Cite web|url=http://www.wassilykandinsky.net/quotes.php|title=Wassily Kandinsky – Quotes|website=www.wassilykandinsky.net|access-date=2016-09-17}}</ref>, nato pa se je lotil prvih sedmih od desetih skladb. Ko je slišal tone in akorde, ko je slikal, je Kandinski teoretiziral, da je (na primer) rumena barva sredina C na medeninasti trobenti; črna je barva zaprtja in konca stvari; in da kombinacije barv ustvarjajo vibracijske frekvence, podobne akordom, ki se igrajo na klavirju. Leta 1871 se je mladi Kandinski naučil igrati klavir in violončelo. Scenska zasnova Kandinskega za uprizoritev [[Modest Petrovič Musorgski|Mussorgskyjevih]] ''[[Slike z razstave|Slik z razstave]]'' ponazarja njegov 'sinestetični' koncept univerzalnega ujemanja oblik, barv in glasbenih zvokov.<ref>{{Cite book|title=Bauhaus|last=Fiedler|first=Jeannine|publisher=h.f.ullmann publishing GmbH|year=2013|isbn=978-3-8480-0275-7|location=Germany|pages=262}}</ref> Glasba definira večino modernističnega abstraktnega slikarstva. [[Jackson Pollock]] to poudarja s svojo sliko iz leta 1950 ''Jesenski ritem'' (številka 30). == Slikarski mediji == Različne vrste barv običajno prepoznamo po mediju, v katerem je [[pigment]] suspendiran ali vgrajen, kar določa splošne delovne značilnosti barve, kot so [[viskoznost]], [[mešljivost]], [[topnost]], čas sušenja itd. === Olje === [[File:Honoré Daumier 008.jpg|thumb|[[Honoré Daumier]], ''Slikar'' (1808–1879), olje na les z vidnimi potezami čopiča]] [[Oljna slika]] je postopek barvanja z pigmenti, ki so vezani na medij olje, kot je [[laneno olje]], ki se je pogosto uporabljalo v zgodnji moderni Evropi. Pogosto so olje kuhali s smolo, kot je borova smola ali celo [[kadilo]]; imenovali so se 'laki' in so bili cenjeni zaradi telesa in sijaja. Oljna barva je sčasoma postala glavni medij za ustvarjanje umetniških del, saj so njene prednosti postale splošno znane. Prehod se je začel z [[zgodnje nizozemsko slikarstvo|zgodnjim nizozemskim slikarstvom]] v severni Evropi in je z [[visoka renesansa|visoko renesanso]] tehnika oljnega slikarstva v večini Evrope skoraj popolnoma nadomestila [[tempera]] barve. === Pastel=== [[File:Louis15-1.jpg|thumb|left|[[Maurice Quentin de La Tour]], ''Portret Ludvika XV. Francoskega'' (1748), pastel]] [[Pastel]] je slikarski medij v obliki paličice (sticka), sestavljen iz čistega praškastega pigmenta in veziva. <ref> Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik za materiale in tehnike '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 312.</ref> Pigmenti, ki se uporabljajo v pastelih, so enaki pigmentom, ki se uporabljajo za izdelavo vseh barvnih umetniških medijev, vključno z oljno barvo; vezivo je nevtralnega odtenka in nizko nasičenostjo. Barvni učinek pastelov je bolj podoben naravnim suhim pigmentom kot kateri koli drug postopek.<ref> Mayer, Ralph. Umetnikov priročnik za materiale in tehnike. Viking Adult; 5. popravljena in posodobljena izdaja, 1991. {{ISBN | 0-670-83701-6}} </ref> Ker je površina pastelne slike krhka in se zlahka razmaže, je za njeno ohranitev potreben zaščitni ukrep, kot je kadriranje pod steklom; lahko ga tudi poškropimo z fiksirjem. Kljub temu lahko pastelna slika, izdelana s trajnimi pigmenti in pravilno negovana, ostane stoletja nespremenjena. Pasteli niso dovzetni, tako kot slike, izdelane s tekočim medijem, na razpoke in razbarvanje, ki so posledica sprememb v barvi, motnosti ali dimenzijah medija, ko se suši. === Akrilna barva === [[File:Jungle Arc.jpg|thumb|Ray Burggraf, ''Jungle Arc'' (1998), akril na les]] [[Akrilna barva]] je hitro sušeča barva, ki vsebuje pigmentno suspenzijo v [[akrilna smola | akril]] polimerno [[emulzija|emulzijo]]. Akrilne barve lahko razredčimo z vodo, in postanejo vodoodporne, ko se posušijo. Odvisno od tega, koliko barve je razredčene (z vodo) ali spremenjena z akrilnimi geli, mediji ali pastami, je lahko končna akrilna slika podobna [[akvarel]]u ali [[oljna slika|oljni sliki]] ali pa ima lastnih edinstvenih lastnosti, ki jih ni mogoče doseči z drugimi mediji. Glavna praktična razlika med večino akrila in oljnimi barvami je čas sušenja. Olja omogočajo več časa za mešanje barv in nanašanje enakomernih glazur na podbarvo. Ta počasi sušilni vidik olja lahko obravnavamo kot prednost nekaterih tehnik, lahko pa tudi ovira umetnikovo sposobnost hitrega dela. === Vodene barve === [[File:John Martin - Manfred on the Jungfrau (1837).jpg|thumb|left|John Martin, ''Manfred na Jungfrau'' (1837), akvarel]] [[Akvarel]] je metoda barvanja, pri kateri so barve izdelane iz pigmentov, raztopljenih v vodotopnem nosilcu. Tradicionalna in najpogostejša podpora za akvarelne slike je papir; drugi nosilci vključujejo [[papirus]], papir iz lubja, plastiko, [[velum]] ali [[usnje]], tkanine, les in [[platno]]. V vzhodni Aziji se akvarelno slikanje s črnili imenuje [[slikanje s črnilom]] ali slikanje z drsi. V [[kitajsko slikarstvo | kitajskem]], [[korejsko slikarstvo | korejskem]] in [[japonsko slikarstvo|japonskem]] slikarstvu je prevladoval medij, pogosto v enobarvni črni ali rjavi barvi. Indija, Etiopija in druge države imajo tudi dolgo tradicijo. Slikanje s prsti z akvarelnimi barvami izvira iz Kitajske. Akvarelne svinčnike (vodotopne barvne svinčnike) se lahko uporablja mokre ali suhe. === Črnilo === [[File:Landscapes of the Four Seasons.jpg|thumb|Sesšū Tōjō, ''Pokrajine štirih letnih časov'' (1486), črnilo in svetla barva na papirju ]] Slike s črnilom so narejene s tekočino, ki vsebuje pigmente in / ali [[barvilo]] in se uporablja za barvanje površine, da se ustvari slika, [[pisanje|besedilo]] ali oblikovanje. Črnilo se uporablja za risanje s [[pero (pisalo)|peresom]], [[slikarski čopič|čopičem]] ali [[pero|perjem]]. Črnilo je lahko kompleksen medij, ki ga sestavljajo [[topilo]], pigmenti, barvila, [[smola]], [[mazivo]], [[površinsko aktivna snov]], suspendirane trdne snovi, fluorescent in drugi materiali. Sestavni deli črnil služijo za številne namene; nosilec črnila, barvila in drugi dodatki nadzorujejo pretok in debelino črnila ter njegov videz, ko je suh. === Vroči vosek in enkavstika === [[File:Petersinai.jpg|thumb|Enkvustika - ikona iz samostana sv. Katarine, [[Egipt]] (6. st.)]] [[Enkavstika|Enkavstično slikarstvo]], znano tudi kot barvanje z vročim voskom, vključuje uporabo ogrevanega [[čebelji vosek|čebeljega voska]], ki mu dodajo barvne pigmente. Nato se tekočina / pasta nanese na površino - običajno pripravljen les, čeprav se pogosto uporablja [[platno]] in drugi materiali. Najpreprostejšo enkavstično mešanico lahko naredimo iz dodajanja pigmentov čebeljemu vosku, vendar je mogoče uporabiti več drugih receptov - nekateri vsebujejo druge vrste [[vosek|voskov]], damar smolo, [[laneno olje]] ali druge sestavine. Čiste pigmente v prahu se lahko kupi in uporabi, čeprav nekatere mešanice uporabljajo oljne barve ali druge oblike pigmenta. S kovinskim orodjem in posebnimi ščetkami lahko barvo oblikujemo, preden se ohladi, ali z ogrevanimi kovinskimi orodji za manipulacijo z voskom, ko se ohladi na površini. Drugi materiali se lahko zaprejo ali [[kolaž]]irajo na površino ali nanesejo na plast z uporabo enkavstičnega medija, da ga pritrdijo na površino. Ta tehnika je bila običajna za starogrške in rimske plošče ter je ostala v uporabi v vzhodno-pravoslavni tradiciji [[ikona|ikon]]. === Freska === [[File:Meister von Mileseva 001.jpg|thumb|left|''Beli angel'' (freska), samostan Mileševa, Srbija]] [[Freska]] je katera koli izmed sorodnih vrst [[stensko slikarstvo|muralov]], narejenih na svežem apnenem [[ometu]] na stenah ali stropih. Beseda freska izhaja iz [[italijanščina|italijanske]] besede ''affresco'' {{IPA | [afˈfresːko]}}, ki izhaja iz latinske besede za 'svež'. Freske so pogosto izdelovali v času renesanse in drugih zgodnjih obdobij. Tehnika ''Buon fresco'' sestoji iz barvanja v pigment, pomešan z vodo, na tanko plast mokre, sveže malte ali [[mavec|mavca]], za katero se uporablja italijanska beseda za omet ''intonaco''. Nasprotno pa se slikanje ''[[Al secco]]'' izvaja na suhem ometu (v italijanščini ''secco'' je 'suho'). Pigmenti potrebujejo vezni medij, kot je [[jajce]] ([[tempera]]), lepilo ali olje, da pigment pritrdi na steno. === Gvaš === [[Gvaš]] je barva na vodni osnovi, sestavljena iz pigmenta in drugih materialov, zasnovana za uporabo v neprozorni metodi barvanja. Gvaš se od akvarela razlikuje po tem, da so delci večji, je razmerje pigmenta in vode veliko večje, prisoten pa je tudi dodaten, inerten, bel pigment, kot je [[kreda]]. Zaradi tega je gvaš težji in bolj neprozoren, z večjimi odsevnimi lastnostmi. Kot vsa vodna sredstva se tudi ta razredči z vodo.<ref name = "Wash_gou"> Cohn, Marjorie B., '' Wash and Gouache '', Muzej Fogg, 1977.</ref> === Lošč === [[File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 05.JPG|thumb|300px|Jean de Court (pripisano), podrobno poslikana posoda iz emajla Limoges (sredina 16. stoletja), Waddesdon Bequest, Britanski muzej]] [[Lošč | Emajli]] so izdelani z barvanjem podlage, običajno kovine, s steklom v prahu; minerali, imenovani barvni oksidi, zagotavljajo obarvanost. Po žganju pri temperaturi 750–850 stopinj Celzija je rezultat taljeno laminiranje stekla in kovine. Za razliko od večine poslikanih tehnik je s površino mogoče rokovati in jo zmočiti. Emajli se tradicionalno uporabljajo za dekoracijo dragocenih predmetov<ref> Mayer, Ralph, '' The Art's Handbook of Materials and Techniques '', Tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 375. </ref>, vendar so bili uporabljeni tudi za druge namene. [[Limoges]] je bil vodilno središče renesančnega slikanja z emajlom, z majhnimi verskimi in mitološkimi prizori v okrašenem okolju, na ploščah ali predmetih, kot je solnice ali skrinje. V 18. stoletju je bilo slikanje z emajlom v Evropi v modi, zlasti kot medij za portretno miniaturo.<ref> McNally, Rika Smith, "Enamel", '' Oxford Art Online '' </ref> In konec 20. stoletja se je tehnika porcelanskega emajla na kovini uporabljala kot trajen medij za zunanje freske.<ref> Mayer, Ralph, '' Umetnikov priročnik materialov in tehnik '', tretja izdaja, New York: Viking, 1970, str. 371. </ref> === Sprej === Aerosolna barva (imenovana tudi sprej barva) je vrsta barve, ki je v zaprti posodi pod pritiskom in se sprosti v fini pršilni meglici, ko pritisnete gumb (ventil)]. Oblika sprej barve, aerosol barve pušča gladko, enakomerno prevlečeno površino. Standardne pločevinke so prenosne, poceni in jih je enostavno shraniti. Osnovna barva oziroma temeljni premaz se lahko nanaša neposredno na golo kovino in številne umetne snovi. Zaradi hitrosti, prenosljivosti in trajnosti so aerosolne barve pogost medij za [[Grafit (umetnost)|grafit]]e. Konec 1970-ih so podpisi in freske piscev grafitov postajali bolj dodelani in razvil se je edinstven slog kot dejavnik aerosolnega medija in hitrosti, potrebne za nedovoljeno delo. Mnogi grafite in ulično umetnost zdaj prepoznajo kot edinstveno umetniško obliko, posebej izdelane aerosolne barve pa so narejene za grafitarje. [[Šablona]] ščiti površino, razen posebne oblike, ki jo je treba barvati. Šablone lahko kupite kot premične črke, jih naročite kot profesionalno izrezani [[logotip]] ali jih umetniki ročno izrežejo. === Tempera === {{glavni|Tempera}} Tempera, znana tudi kot jajčna tempera, je trajni, hitro sušeči slikarski medij, sestavljen iz barvnega pigmenta, pomešanega z vodotopnim medijem [[Vezivo (material) | vezivo]] (običajno lepljiv material, kot je jajčni rumenjak ali kakšen drug. [[Tempera]] se imenuje tudi tehnika slikanja v tem mediju. Slike s tempero so zelo dolgotrajne in primeri iz prvih stoletij našega štetja še vedno obstajajo. Jajčna tempera je bila primarna metoda barvanja do leta 1500, ko jo je nadomestil izum oljne barve. === Oljna barva, ki se meša z vodo === Oljna barva, ki se meša z vodo (imenovana tudi 'vodotopna') je sodobna vrsta oljne barve, izdelane za redčenje in čiščenje z vodo, namesto da bi uporabljali kemikalije kot je [[terpentin]]. Lahko jo mešamo in nanašamo z enakimi tehnikami kot tradicionalne barve na oljni osnovi, medtem ko je še vedno mokra, lahko jo z navadnim milom in vodo učinkovito odstranimo s čopičev, palet in krp. Njena topnost v vodi izhaja iz uporabe [[olja]] medija, v katerem je bil spremenjen en konec [[molekula|molekule]], da se ohlapno veže na molekule vode, kot v raztopini. === Digitalno slikanje === [[Digitalno slikanje]] je metoda digitalnega ustvarjanja umetniškega predmeta (slikanja) in / ali tehnika izdelave digitalne umetnosti z računalnikom. Kot način ustvarjanja umetniškega predmeta prilagodi tradicionalni slikarski medij, kot so akrilna barva, oljna barva, črnilo, akvarel itd., in nanese pigment tradicionalnim nosilcem, kot so tkanine iz platna, papir, poliester itd., s pomočjo [[programska oprema|programske opreme]], risanja z industrijskim robotom ali tiskalniki. Nanaša se v program za računalniško grafiko, ki uporablja navidezno platno in navidezno slikarsko škatlo s čopiči, barvami in drugimi potrebščinami. Navidezna škatla vsebuje veliko instrumentov, ki ne obstajajo zunaj računalnika in dajejo delu drugačen videz in občutek kot umetniško delo, ki je narejeno na tradicionalen način. Poleg tega digitalno slikanje ni 'računalniško ustvarjena' umetnost, saj računalnik ne ustvarja samodejno slik na zaslonu z uporabo nekaterih matematičnih izračunov. Po drugi strani pa umetnik s svojo slikarsko tehniko ustvari določeno delo na računalniku.<ref>Turning Point Arts [http: //www.turningpointarts.com/what-is-digital-painting / | title = Kaj je digitalno slikanje?</ref> == Slikarske tehnike == {{glavni|Slikarska tehnika}} O slikarstvu lahko govorimo z mnogih zornih kotov, med njimi tudi z vidika [[slikarska tehnika|slikarske tehnike]]. Pri slikarjevem odločanju, kaj bo s sliko sporočil in kako bo to storil, je izbira tehnike pomembna. Vsaka tehnika ima svoje zakonitosti, med drugim zahteva, kako je treba graditi delo, in ko je slika dokončana, je tudi tehnika z izbranimi materiali vred tista, ki vpliva na estetsko doživljanje stvaritve, na intenziteto barv, na lastnosti slikarske površine. Slikarske tehnike lahko ločimo po različnih aspektih: * po namenu in uporabi: [[ikona]], [[Miniatura (umetnost)|miniatura]], oltarna slika, [[Iluminirani rokopis]], ...; * po materialu, ki služi kot podlaga: [[platno]], [[les]], [[usnje]], [[kamen]], [[steklo]], [[pergament]], [[papir]], kovina, plastika,...; * po vezivu in barvi, ki se uporablja pri določeni tehniki: [[oglje]], [[kreda]], [[tuš]], [[akvarel]], [[pastel]], [[gvaš]], [[tempera]], [[enkavstika]], [[akril]],...; * po priboru, ki se uporablja pri posamezni tehniki: [[pero]], [[slikarski čopič|čopič]], trska, dleto,... * po delovnem postopku: [[freska]], [[Al secco]], [[mozaik]], [[sgraffito]], [[chiaroscúro]], [[sfumato]], [[gesso]], [[grizaj]], [[impasto]], [[Srebrenka (slikarska tehnika)|srebrenka]], [[pastel (tehnika slikanja)|pastel]], [[vitraj]], ... === Risba === Risba je pogosto temeljno likovno delo, je izhodišče za slikarske, [[kiparstvo|kiparske]] in [[arhitektura|arhitekturne]] stvaritve. Njena bistvena značilnost je izražanje s črto, linijo, barva je drugotnega pomena. Ker je risba skopa, zahteva od risarja, da se omeji na bistveno. V nasprotju s slikarstvom risba ne skriva postopka, kako gradi podobo. Povezava s slikarstvom je tesna, saj pri risbi in sliki umetnik pogosto uporabi enake nosilce (npr. [[karton]], [[papir]]), enake pripomočke (npr. [[svinčnik]], pero, čopič, palica), risarske oz. slikarske medije (npr. svinčnik, barvnik, suha igla, [[Kreda (mineral)|kreda]], pastelna kreda, oglje, tinta, tuš), gre pa tudi za podoben pristop k delu. Risba je lahko v slikarskem delu prekrita (bodisi, ker je izginila pod nanosi barve ali zato, ker je risba nastala ločeno), lahko pa je vidna in je bistvena in sestavina izraza (npr. v srednjeveških slikanih oknih). Risba je lahko skica, osnutek, likovni zapis ideje, detajla iz resničnega sveta, lahko je študija, predrisba, vmesna postaja med zamislijo in dokončanim delom, lahko pa je samostojna in v sebi zaključeno delo. === Grafika === Grafika nastane z odtisom upodobitve z matrice ali skozi matrico. To je plošča (npr. lesena, kovinska ali steklena), na kateri je z rezanjem, vpraskanjem, jedkanjem in drugimi postopki nastala upodobitev. Na pripravljeno matrico se nanese barvo ali barve in upodobitev odtisne. Grafične tehnike so številne in mnogovrstne. Najstarejši grafični tehniki sta [[lesorez]] in [[bakrorez]] (nastali sta v 15.stol.) Lesorez je tehnika visokega, bakrorez pa tehnika globokega tiska. Starejšim tehnikam (npr. [[lesorez]], [[linorez]], [[bakrorez]], [[suha igla]], [[akvatinta]], [[monotipija]] ) se pridružujejo moderne (serigrafija oz. [[sitotisk]]), kjer se barvo nanaša skozi matrico, pogosto iz blaga. V 20. stoletju so bile modne mešane tehnike in montaže. Vsebine grafičnih del se od slikarskih ne razlikujejo, pa tudi velikih slogovnih razlik ni. Razvoj grafične dejavnosti in tiskarstva (kot industrije) je grafične upodobitve razširil med široke kroge občinstva. Razlikujemo med umetniško oz. avtorsko grafiko na eni strani (ustvarjalec naj bi kontroliral vsak odtis in ga potrdil s podpisom) ter reproduktivno (industrijsko), ki je tiskana v velikih nakladah. == Vrste slik glede na motiv == === Alegorija === [[Alegorija]] je figurativni način predstavitve, ki ne pomeni dobesednega pomena. Alegorija sporoča svoje sporočilo s pomočjo simbolnih figur, dejanj ali simbolnih predstav. Alegorija se na splošno obravnava kot retorična figura, vendar alegorija ni nujno izražena v jeziku: lahko je naslovljena na oko in jo pogosto najdemo v realističnem slikarstvu. Primer preproste vizualne alegorije je podoba [[Smrt (poosebitev)|okostnjaka s koso]]. Gledalci razumejo, da je ta podoba simbolična predstavitev smrti. === Figuralno slikarstvo === Figuralika je likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij v katerem koli od slikarskih medijev, pri čemer je glavni predmet človeška figura, bodisi oblečena ali gola. Figuralno slikarstvo se lahko nanaša tudi na dejavnost ustvarjanja takega dela. Človeška figura je ena od kontrastnih tem umetnosti že od prvih jamskih poslikav iz kamene dobe in je bila skozi zgodovino interpretirana v različnih slogih.<ref>{{cite journal|last1=Droste|first1=Flip|title=Cave Paintings of the Early Stone Age|journal=Semiotica|date=October 2014|volume=2014|issue=202|pages=155–165|doi=10.1515/sem-2014-0035|s2cid=170631343}}</ref> Nekateri umetniki, dobro znani po figuralnem slikarstvu, so [[Peter Paul Rubens]], [[Edgar Degas]] in [[Édouard Manet]]. Figuralnost pa lahko razumemo tudi kot pojem, v katerega je zajeto vse, kar je predmetno. [[File:Reza Abbasi - Two Lovers (1630).jpg|thumb|Reza Abbasi, ''Dva ljubimca'' (1630)]] === Ilustracija === {{glavni|Ilustracija}} [[Ilustracija]] je tista slika, ki se uporablja kot ilustracija v [[knjiga]]h, revijah, gledaliških ali filmskih [[plakat]]ih in [[strip]]ih. Danes narašča zanimanje za zbiranje in občudovanje izvirnih umetniških del. Različne muzejske razstave, revije in umetniške galerije so posvetile prostor ilustratorjem preteklosti. V svetu vizualne umetnosti ilustratorji včasih veljajo za manj pomembne v primerjavi z likovnimi umetniki in [[grafični oblikovalci|grafičnimi oblikovalci]]. Toda kot rezultat rasti [[Računalniška igra |računalniških iger]] in industrije stripov postajajo ilustracije cenjene kot priljubljena in donosna umetniška dela, ki lahko pridobijo širši trg kot drugi dve, zlasti v Koreji, na Japonskem, v Hongkongu in ZDA. === Krajina === {{glavni| Krajinsko slikarstvo}} [[File:Andreas Achenbach - Clearing Up—Coast of Sicily - Walters 37116.jpg|left|thumb|Andreas Achenbach, ''Čiščenje, Siciljska obala'' (1847), The Walters Art Museum<ref>Achenbach specialized in the "sublime" mode of landscape painting in which man is dwarfed by nature's might and fury.</ref><ref>{{cite web |publisher= The Walters Art Museum |url= http://art.thewalters.org/detail/19760 |title=Clearing Up—Coast of Sicily}}</ref>]] [[Krajinsko slikarstvo]] je izraz, ki zajema upodabljanje naravnih pokrajin, kot so gore, doline, drevesa, reke in gozdovi in zlasti umetnost, kjer je glavni predmet širok pogled, s svojimi elementi, razporejenimi v skladno kompozicijo. V drugih delih so lahko pokrajinska ozadja za figure še vedno pomemben del slike. Nebo je skoraj vedno vključeno v pogled, vreme pa je pogosto sestavni del. Podrobne pokrajine kot ločene teme pa ne najdemo v vseh umetniških tradicijah in se razvijejo, ko že obstaja prefinjena tradicija zastopanja drugih tem. Dve glavni tradiciji izvirata iz zahodnega slikarstva in [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], v obeh primerih pa segata že več kot tisoč let v preteklost. ==== Veduta ==== {{glavni|Veduta (slikarstvo)}} [[Veduta (slikarstvo)|Veduta]] je zelo podrobna, običajno obsežna slika mestne pokrajine ali kakšnega drugega razgleda. Ta zvrst krajine izvira iz [[Flandrija|Flandrije]], kjer so umetniki, kot je Paul Bril, že v 16. stoletju slikali vedute. Ko se je pot [[Grand Tour]] nekoliko standardizirala, je ''veduta'' znanih prizorov, kot sta [[Rimski forum]] ali Veliki kanal v Benetkah, ponovno priklicala zgodnje podvige na celino za plemiške Angleže. V poznejšem 19. stoletju so bolj osebni vtisi o mestnih krajinah nadomeščali željo po topografski natančnosti, ki so jo namesto tega zadovoljevale poslikane [[panografija|panorame]]. === Portret === {{glavni|Portretno slikarstvo}} [[Portretno slikarstvo|Portretne slike]] so upodobitve osebe, pri kateri prevladuje obraz in njegov izraz. Namen je prikazati podobnost, osebnost in celo razpoloženje osebe. Umetnost [[portret]]a se je razcvetela v starogrški in zlasti rimski skulpturi, kjer so varuhi zahtevali individualizirane in realistične portrete, tudi nelaskave. Eden najbolj znanih portretov zahodnega sveta je slika [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] z naslovom ''[[Mona Lisa]]'', ki naj bi bila portret Lise Gherardini, žene Francesca del Gioconda.<ref>{{cite web|url=http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |title=Mona Lisa – Portrait of Lisa Gherardini, wife of Francesco del Giocondo |publisher=Louvre Museum |date= c. 1503–19|accessdate=2014-03-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140730003620/http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-%E2%80%93-portrait-lisa-gherardini-wife-francesco-del-giocondo |archivedate=30 July 2014 }}</ref> === Tihožitje === {{glavni|Tihožitje}} [[File:Otto Marseus van Schrieck - A Forest Floor Still-Life - WGA21061.jpg|thumb|Otto Marseus van Schrieck, ''Tihožitje gozdnih tal'' (1666)]] [[Tihožitje]] je umetniško delo, ki prikazuje večinoma nežive predmete, običajne predmete - ki so lahko naravni (hrana, cvetje, rastline, kamenje ali školjke) ali umetni (kozarci za pijačo, knjige, vaze, nakit, kovanci, itd.). Tihožitja, ki izvirajo iz srednjega veka in starogrške / rimske umetnosti, umetniku dajejo več prostora pri razporeditvi oblikovalskih elementov znotraj kompozicije kot slike drugih vrst tem, kot sta krajina ali portret. Slike tihožitja, zlasti pred letom 1700, so pogosto vsebovale religiozno in alegorično simboliko v zvezi z upodobljenimi predmeti. Nekatera sodobna tihožitja lomijo dvodimenzionalno pregrado in uporabljajo tridimenzionalne mešane medije ter uporabljajo najdene predmete, fotografijo, računalniško grafiko ter video in zvok. ==== Bodegón ==== [[File:Bodegón de recipientes (Zurbarán).jpg|thumb|[[Francisco de Zurbarán]], ''Tihožitje lončenimi kozarci'' ({{lang-es|Bodegón de recipientes}}) (1636), olje na platnu, 46 x 84&nbsp;cm, [[muzej Prado]], [[Madrid]]]] V [[Španska umetnost|španski umetnosti]] je bodegón slika [[tihožitje|tihožitja]], ki prikazuje predmete iz shrambe, kot so jedi, divjačina in pijača, pogosto razporejena na preprosti kamniti plošči, in tudi slika z eno ali več figurami, vendar pomembnimi elementi tihožitja, ki so običajno postavljeni v kuhinji ali gostilni. V obdobju [[barok]]a so takšne slike postale priljubljene v Španiji v drugi četrtini 17. stoletja. Zdi se, da se je tradicija slikanja tihožitij začela in je bila v današnjih Nizozemskih deželah, danes v Belgiji in na Nizozemskem (takrat flamskih in nizozemskih umetnikov) veliko bolj priljubljena kot kdaj koli prej v južni Evropi. Severna tihožitja so imela veliko podzvrsti: kos zajtrka so dopolnili [[trompe l'oeil]], cvetni šopek in ''[[vanitas]]''. V Španiji je bilo veliko manj pokroviteljev za tovrstne stvari, vendar je postala priljubljena vrsta zajtrk, na katerem je bilo na mizo položenih nekaj predmetov hrane in namiznega pribora. == Glej tudi == * [[Seznam slikarjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]] * [[Stensko slikarstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|slikarstvo|Slikarstvo}} [[Kategorija:Slikarstvo|*]] {{normativna kontrola}} s7qcq6zqof3nm6ybfkclpse74hsu3o3 0 17660 5737832 5603540 2022-08-20T18:49:18Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Chess player |playername = Wilhelm Steinitz |birthname = Wilhelm Steinitz |country = [[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|24x20px]] [[Avstrijsko cesarstvo]]<br />{{USA}} |datebirth = {{datum rojstva|1836|5|17}} |placebirth = [[Praga]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] |datedeath = {{datum smrti in starost|1900|8|12|1836|5|7}} |placedeath = [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |title = |worldchampion = 1886-1894 |womensworldchampion = |rating = |peakrating = }} '''Wilhelm Steinitz''', [[avstrijci|avstrijsko]]-[[američani|ameriški]] [[šahist]] [[judje|judovskega]] rodu, * [[17. maj]] [[1836]], [[Praga]], [[Češka]] (tedaj [[Avstrijsko cesarstvo]]), † [[12. avgust]] [[1900]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Steinitz je bil rojen kot trinajsti otrok v številni nemško govoreči družini judovskega rodu v Pragi. Točen datum njegovega rojstva ni znan. Za uraden datum velja 17. maj 1836, vendar Hermann Neustadtl, ki je raziskoval njegovo [[biografija|biografijo]] trdi, da je bil rojen tri dni pred uradno priznanim datumom, torej 14. maja 1836. Steinitz je pričel igrati [[šah]] leta 1848, vendar se je resneje z njim ukvarjal šele kasneje, leta 1865 po prihodu na [[Dunaj]], kjer je moral zaradi skromnega [[finance|finančnega]] stanja in [[zdravje|zdravja]] zapustiti študij [[matematika|matematike]]. Po dunajskih [[kavarna]]h je s svojimi nasprotniki po navadi igral slepe šahovske partije, medtem ko je kartal. Pri 26. letih je bil že dunajski šahovski prvak in profesionalni šahist. Steinitz je bil prvi uradni [[šahovski svetovni prvaki|šahovski svetovni prvak]]. Velja za enega izmed pionirjev [[šahovska strategija in taktika|pozicijske igre]]. Njegove zamisli in teorije so močno vplivale na ostale šahiste, predvsem na pozicijske igralce, kot so bili: [[Siegbert Tarrasch|Tarrasch]], [[Aaron Nimzowitsch|Nimzowitsch]], [[Milan Vidmar|Vidmar]], [[Tigran Petrosjan|Petrosjan]] in drugi. Zanimivo je, da je Steinitz kljub pozicijski igri, ki danes slovi kot igra za remi, statistično največji borec med vsemi šahovskimi svetovnimi prvaki. Tako je daleč pred [[Emanuel Lasker|Laskerjem]], [[Bobby Fischer|Fischerjem]] in [[Aleksander Aljehin|Aljehinom]], prvak z najmanj remiji v svoji šahovski karieri. S svojim sistematičnim in znanstvenim pristopom k šahu je Steinitz strmo napredoval, vendar so bile takrat nagrade takrat zelo skromne zato je živel v večni finančni stiski. Po osvojitvi šahovskega naslova na Dunaju je za nagrado prejel suknjič. Za osvojeno 6. mesto na njegovem prvem mednarodnem turnirju v [[London]]u leta 1862 je prejel skromnih 5 [[Funt šterling|funtov]]. V naslednjih letih je igral na turnirjih, kjer so sodelovali najmočnejši šahisti tistega časa: [[Henry Blackburne|Blackburne]], [[Adolf Anderssen|Anderssen]], [[Louis Paulsen|Paulsen]], [[Henry Bird|Bird]], [[Johannes Zukertort|Zukertort]], [[Szymon Winawer|Winawer]], [[Isidor Gunsberg|Gunsberg]], [[Mihail Čigorin|Čigorin]], ... in le redko zgrešil prva mesta. Leta 1866 je v dvoboju premagal do takrat najmočnejšega šahista Adolfa Anderssena. Za to priložnost so prvič v zgodovini šaha pričeli uporabljati [[šahovska ura|šahovsko uro]]. Uporabljena je bila steklena peščena ura. Časovna kontrola je bila 20 potez v 2. urah. Za zmago je prejel nagrado 100 paundov. Dvojno šahovsko uro so prvič uporabili na turnirju v Londonu leta 1883, kjer je Steinitz zasedel drugo mesto za Zukertortom. V teh letih pa je Steinitz tudi veliko prispeval k šahovski publicistiki in izobraževanju, tako je leta 1876 urejeval šahovski članek v londonskem časopisu »Figaro«. Od septembra 1873 do leta 1882 je bil reden kolumnist angleške publikacije »The Field«. O šahu je predaval na Cambridgeu in eden od njegovih študentov je bil tudi oče [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]. Sodeloval je pri organiziranju šahovskih turnirjev Cambridge-Oxford, ki so se začeli leta 1873 in se prirejajo še danes. Od januarja 1885 do decembra 1891 je urejeval publikacijo »The International Chess Magazine«, pisal je tudi šahovske članke za »The New York Tribune« in »The New York Herald«. Marca 1889 je napisal knjigo »Modern Chess Instructor« in organiziral 6. šahovski kongres v New Yorku. Preostanek leta se je ukvarjal s pisanjem knjige o tem turnirju, kjer je napisal opombe za vsako od 432. iger. 11. januarja 1886 se je v [[New York]]u pričelo prvo uradno šahovsko svetovno prvenstvo med Wilhelmom Steinitzom in Johannesom Zukertortom. Pri tem zgodovinskem dogodku je bilo prisotnih manj kot 40 gledalcev. Steinitzeva hči je pred vhodom delila vabila in prodajala [[fotografija|fotografije]], da bi družina zaslužila kakšen [[Ameriški dolar|dolar]]. Steinitz svoji hčeri ni mogel kupiti niti zimskega plašča. Steinitz in Zukertort sta se dogovorila za dvoboj v New Yorku, [[St. Louis]]u in [[New Orleans]]u. Ob tej priložnosti so bile prvič v zgodovini uporabljene [[šahovsko izrazoslovje|demonstracijske šahovske table]]. Po katastrofalnih začetnih igrah Steinitza je Zukertort povedel s 4:1. V St. Louisu pa je Steinitz izenačil in v New Orleansu z uravnoteženo strateško igro končno gladko zmagal z rezultatom 10:5. Tako je Steinitz postal prvi uradni šahovski svetovni prvak in je naslov svetovnega prvaka obdržal do leta 1894. Newyorška policija je Steinitza leta 1891 zaprla, kot vojaškega vohuna, ker je s Čigorinom po teleprinterju igral [[dopisni šahovski zapis|dopisno šahovsko partijo]]. Kmalu so ugotovili, da je bil nedolžen in ga izpustili. Naslov svetovnega prvaka je obranil trikrat. Prvič leta 1889 proti Čigorinu, drugič leta 1891 proti Gunsbergu in tretjič z veliko šahovske sreče leta 1892 zopet proti Čigorinu. Vendar pa te sreče ni imel v življenju. 56 letnemu Steinitzu sta istega leta umrli njegova žena in 18 letna hči. Naslov je izgubil proti [[Emanuel Lasker|Laskerju]] leta 1894 z rezultatom +10 -5 =4. Dve leti kasneje mu naslova svetovnega šahovskega prvaka ni več uspelo povrniti v povratnem dvoboju z Laskerjem ... Njegovo duševno stanje se je bilo vse slabše. Tudi uspehi na turnirjih so bili vedno bolj redki. Doživljal je živčne zlome in blodnje o njegovem oddajanju električne energije, s katero naj bi premikal šahovske figure, so bile vse pogostejše. Prepričan je bil, da je tako v šahu premagal samega boga. V zadnjem obdobju njegovega življenja je bil zaprt v različnih umobolnicah. Zadnja tri leta je Steinitz prebil v hudi revščini in duševni stiski. 12. avgusta leta 1900 je za posledicami kapi popolnoma obubožan umrl. Pokopali so ga v ožjem krogu prijateljev in sorodnikov na pokopališču Evergreen v [[Brooklyn]]u. {{ChessWorldChampions}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steinitz, Wilhelm}} [[Kategorija:Rojeni leta 1836]] [[Kategorija:Umrli leta 1900]] [[Kategorija:Šahovski svetovni prvaki]] [[Kategorija:Češki šahovski velemojstri]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani ZDA]] [[Kategorija:Avstrijski Američani]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]] j7vzalgjxj7wlmbmwj7egs7rjae2kot 0 18215 5737833 4364210 2022-08-20T18:49:32Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Weights and Measures office.jpg|thumb|250px|Nekdanji Urad za uteži in mere v grofiji [[Middlesex]] v [[Anglija|Angliji]].]] '''Imperiálne enôte''' oziroma [[Anglosasi|anglosaški]] merski sistem je sistem [[merska enota|merskih enot]], ki se je uporabljal v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in njegovih [[kolonija (geografija)|kolonija]]h ter v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V ZDA se sistem imenuje [[običajne enote Združenih držav Amerike|običajne mere ZDA]] (''U.S. Customary Units''). Danes so vse dežele sveta, razen ZDA, [[Liberija|Liberije]] in [[Mjanmar]]ja prešle na [[mednarodni sistem enot]]<ref>The World Factbook. (2006). Washington: Central Intelligence Agency. Appendix G. Stanje 8.8.2006 [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html]</ref>. V Združenem kraljestvu je prehod na mednarodni sistem enot ([[metrifikacija]]) večinoma že izvedena, dovoljena je uporaba še nekaterih Imperialnih enot, zlasti za dolžine (razdalje v [[milja]]h). V ZDA je metrifikacija priporočena, ne pa ukazana, torej so stare enote še zakonite. Sistem mer v ZDA se razlikuje od imperialnega sistema zlasti pri enotah za prostornino. == Trenutna uporaba imperialnih enot == Imperialne enote so danes široko uporabne predvsem v ZDA, drugje pa so večinoma nadomeščene z enotami [[mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]]. Združeno kraljestvo je dokončno prešlo na metrični sistem leta [[1995]], čeprav so določene enote še vedno v uradni rabi: točeno [[pivo]] se še vedno prodaja v [[pint]]ah, razdalje so v [[jard]]ih in [[milja]]h. == Merjenje dolžin == * 1 [[palec]] = 2,54 [[centimeter|cm]] * 1 [[Čevelj (dolžinska mera)|čevelj]] = 12 palcev = 3,048 [[decimeter|dm]] * 1 [[jard]] = 3 čevlji = 9,144 dm * 1 [[palica (enota)]] = 5½ jardov = 5,0292 [[meter|m]] * 1 [[veriga]] = 4 palice = 20,11 m * 1 [[furlong]] = 10 verig = 201,1 m * 1 [[milja]] = 8 furlongov = 1,609 [[kilometer|km]] * 1 [[league]] = 3 milje = 4,828&nbsp;km == Merjenje površin == * 1 [[akra]] = 1 [[furlong]] × 1 [[veriga]] = 160 kvadratnih palic = 1/640 kvadratne [[milja|milje]] = 0,40468564224 [[hektar]]a = 4046,8564224 m² == Merjenje prostornine == {{uredi|razlog=decimalne vejice in oznake enot}} * 1 [[tekočinska unča]] = 28,4130625 [[mililiter|mL]] * 1 [[gil]] = 5 tekočinskih unč = 142,0653125 mL * 1 [[pint]] = 4 gile = 568,261 mL * 1 [[quart]] = 2 pinte = 1,136522 [[liter|L]] * 1 [[galona]] = 4 quarts = 4,54609 L * 1 [[peck]] = 2 galone = 9,09218 L * 1 [[kenning]] = 2 pecks = 18,18436 L * 1 [[bušel]] = 8 galon = 36,368 72 L * 1 [[firkin]] = 9 gallons = 40,914 81 L * 1 ''kilderkin'' = 18 gallons = 81,829 62 L * 1 [[sod (prostorninska mera)|sod]] ([[pivo|piva]]) 1 [[barrel]] = 36 galon = 163,659 24 L * 1 [[hogshead]] ([[pivo|piva]]) = 54 galon = 245,488 86 L * 1 ''quarter'' = 8 bushels = 290,949 76 L * 1 hogshead = 2 bushels = 72 galon = 327,318 48 L * 1 [[butt (unit)|butt]] = 126 galon = 572,807 34 L * 1 [[tun]] = 7 barrels = 252 galon = 1145,614 68 L * 1 [[chaldron]] = 32 bushels = 256 gallons = 1163,799 04 L * 1 [[last (enota)|last]] = 80 bushels = 640 galon = 2909,497 6 L * 1 ''[[minim (unit)|minim]]'' = 0,059 193 880 208 mL * 1 ''fluid scruple'' = 20 minims = 1,183 877 604 1 mL * 1 [[Dram (volume)|fluid dram]] or ''fluidram'' = 3 fluid scruples = 60 minims = 3,551 632 812 5 mL * 1 [[fluid ounce]] = 8 fluid drachms = 28,413 062 5 mL * 1 [[pint]] = 20 fluid ounces = 568,261 25 mL * 1 [[gallon]] = 8 pints = 160 fluid ounces = 4,546 09 L * 1 U.S. fluid ounce (≈ 1.041 British fluid ounces) = 29,573 529 562 5 mL * 1 British fluid ounce (≈ 0.961 U.S. fluid ounce) = 28,413 062 5 mL * 1 U.S. gallon (≈ 0.833 British Imperial gallon) = 3,785 411 784 L * 1 British Imperial gallon (≈ 1.201 U.S. gallons) = 4,546 09 L == Merjenje teže in mase == * 1 grain = 64.798 91&nbsp;mg * 1 drachm = 1/16 ounce = 1,771 845 195 312 5 g * 1 [[unča]] = 1/16 pound = 28,349 523 125 g * 1 [[Funt (mera)|funt]] = 7000 grains = 453,592 37 g * 1 stone = 14 pounds = 6,350 293 18&nbsp;kg * 1 quarter = 2 stones = 28 pounds = 12,700 586 36&nbsp;kg * 1 hundredweight = 4 quarters = 112 pounds = 50,802 345 44&nbsp;kg * 1 ton = 20 hundredweight = 2240 pounds = 1016,046 908 8&nbsp;kg == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[pretvorba enot]] * [[stare ruske mere]] * [[stare dunajske mere]] == Zunanje povezave == * [http://www.metric.org.uk/ The UK Metric Association] * [http://www.bwmaonline.com/ British Weights And Measures Association] * [http://www.metric4us.com Metric4us.com] * [http://laws.justice.gc.ca/en/w-6/109089.html Canada - Weights and Measures Act 1970-71-72] * [http://193.120.124.98/gen531996a.html Ireland - Metrology Act 1996] * [http://www.hmso.gov.uk/si/si1995/Uksi_19951804_en_2.htm UK - Units of Measurement Regulations 1995] [[Kategorija:Imperialne enote|*]] [[Kategorija:Sistemi enot]] pb9n51xe210l5oajn8o2tughvn5ycxs 0 19056 5738062 5644747 2022-08-21T07:54:36Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Triglavski narodni park | iucn_category = V | photo = 2021 — Drittte Juli-Reise Mateus2019 — Batch (73).jpg | photo_caption = Označevalna tabla Triglavskega narodnega parka | location = [[Slovenija]] | map_image = Triglavski narodni park.svg | map_caption = Zemljevid Triglavskega narodnega parka | nearest_city = | lat_d = | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | area = 880&nbsp;km²<ref name="TNPUvod">{{cite web |url=http://www.tnp.si/narodni_park/ |title=Triglavski narodni park (TNP) |publisher=Triglav National Park |accessdate=17 December 2011}}</ref><ref>{{cite news |url=http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2011/12/triglavski_narodni_park_se_je_povecal_za_kneske_ravne.aspx |title=Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne |language=slovenščina |trans-title=Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne |publisher=Planet Siol.net |date=17 December 2011}}</ref> | established = 1981<ref name="Snovalci">{{cite book |url=http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf |title=Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom |language=slovenščina |trans-title=Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time |publisher=Triglav National Park Public Institute |year=2006 |author=Banovec Tomaž|display-authors= et al.}}</ref> | visitation_num = 1,6 milijonov | visitation_year = 2006 | governing_body = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Julijske Alpe - Triglavski narodni park <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7593 | občina = Bohinj }} }} '''Tríglavski národni párk''' (kratica '''TNP'''), leži na območju severozahodne [[Slovenija|Slovenije]], natančneje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Je edini [[narodni park]] v Sloveniji in v njem velja poseben [[Zavarovana območja Slovenije|naravovarstveni režim]], ki je strožji kot v [[krajinski park|krajinskih parkih]]. Na območju parka prevladuje [[Kras v Sloveniji|visokogorski kras]]. [[Rastlinstvo]] v parku je značilno [[alpsko rastlinstvo|alpsko]], vendar so zaradi bližine [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vpliva [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] na jugozahodnem delu parka prisotne tudi [[rastline]] s tega območja. Park po [[površina|površini]] meri 83.807 [[hektar|ha]], njegova najvišja točka je [[Triglav]] s 2864 [[meter|m]], najnižja površinska pa [[Tolminka]] s 180 m. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski [[gora|gori]], ki leži skoraj v središču parka. Sedež uprave parka je na [[Bled|Bledu]], kjer je tudi informacijsko središče ''Triglavska roža''.<ref>{{Navedi splet|title=Infocenter Triglavska roža na Bledu » Triglavski narodni park|url=https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/info-mesta/infocenter-triglavska-roza-na-bledu/|website=www.tnp.si|accessdate=2021-04-08}}</ref> Informacijsko središče je tudi v Trenti - ''Dom Trenta'' in v Bohinju v Stari Fužini. == Zgodovina == Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca [[Albin Belar|Albina Belarja]] razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v [[Radovljica|Radovljici]]. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let. Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]], ki je 90. maja v dnevniku ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka. Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne [[26. maj]]a [[1961]] sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07&nbsp;km² oz. 4% površine Slovenije). == Zakonska zaščita parka == Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet [[Ustava Republike Slovenije]] (členi 071, 782 in 738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter [[Alpska konvencija]] z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz [[Program Človek in biosfera (MAB)|Seviljske strategije]] za [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], ker je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.<ref>Svet pod Triglavom, št. 21, 2014</ref> Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so<ref>{{citation|url=http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf‎|title=Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija|year=2010|accessdate=2.5.2013}}</ref>: * manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju, * neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju, * neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet, * problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti), * raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin. == Hidrologija Triglavskega narodnega parka == [[Slika:Krnsko_Jezero.jpg|thumb|250px|Krnsko jezero]] [[Slika:Slika Tolminka.jpg|thumb|250px|Tolminka v gornjem toku]] V Triglavskem narodnem parku sta dve večji [[razvodje|razvodji]]: * reke [[Soča|Soče]], ki izteka v [[Jadransko morje]] * reke [[Sava|Save]], ki izteka proti [[Črno morje|Črnemu morju]] Na pretežno razgibanem terenu gorskega [[kras]]a so omembe vredni tudi številni stalni [[slap]]ovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši. Največje [[jezero]] Triglavskega narodnega parka je [[Bohinjsko jezero]][http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Bohinj/Uvod_Bohinj.htm], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša [[Triglavska jezera]]. Eno izmed njih je tudi [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]], od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi [[Kriška jezera|Kriška]] in [[Krnsko jezero]] [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/KrnskoJezero.html]. ''za podrobnejši opis glej'' [[Hidrologija Triglavskega narodnega parka]] == Živi svet v Triglavskem narodnem parku == Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost [[ekosistem]]ov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja. ''za podrobnejši opis glej'' [[Živi svet v Triglavskem narodnem parku]] == Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku == Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli [[trias|zgornjetriasni]] [[karbonat]]i. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška [[brezno|brezna]], ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s [[pleistocen]]skimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam. ''za podrobnejši opis glej'' [[Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku]] == Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku == V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: [[fužina]]rstvo, [[oglje|oglarstvo]], [[planšarstvo]] in [[gozdarstvo]]. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi [[turizem]]. == Naravne zanimivosti v parku == === Okoli Triglava === [[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|thumb|200px|right|[[Aljažev stolp]] na vrhu Triglava]] * [[Triglav]] - na vrhu stoji [[Aljažev stolp]]. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik [[Jakob Aljaž]] z [[Dovje]]ga leta [[1895]]. * [[Triglavska severna stena]] je široka 3&nbsp;km in visoka več kot 1000 m in je največja v Vzhodnih [[Alpe|Alpah]]. * [[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle [[partizan]]e gornike med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. * [[Peričnik|Slap Peričnik]] v Vratih je zaščiten kot naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m. * [[Kot (dolina)|Dolina Kot]] * [[Krma (dolina)|Dolina Krma]] * [[Triglavski ledenik]] * [[Triglavsko brezno]] je najglobje ledeno brezno na Slovenskem. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika. * [[Velo polje|Velo]] in [[Malo Polje]] ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava. * [[Dolina Triglavskih jezer]] === Proti Bohinju === [[Slika:Burger SlapSavice.jpg|thumb|right|200px|Slap [[Savica]] pod [[Komarča|Komarčo]]]] * [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]] leži v senčni kotanji, obdani s smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno [[Komarča]]. * [[Savica]] izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od [[France Prešeren|Prešernovih]] časov. * [[Bohinjsko jezero]] je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]]. * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] je najbolj znana cerkev ob jezeru. * [[Stara Fužina]] leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in [[Cerkev svetega Pavla|cerkvi sv. Pavla]]. * [[Studor v Bohinju|Studor]] je vas prepoznavna po skupini slovenskih [[kozolec|kozolcev]]. * [[Korita Mostnice]] imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino [[Voje]]. * [[Pršivec]] ima eno najglobjih brezen na Slovenskem ([[Brezno pri gamsovi glavi]]). * [[Govic]] je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda. * Potok [[Ribnica (Bohinj)|Ribnica]] je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita. * [[Fužinske planine]] imajo udoben dostop iz Stare Fužine. * [[Planina Blato]] je dostopna po cesti iz Fužinskih planin. * [[Planina pri Jezeru]] ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero. * [[Črna prst]] leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike. === Pokljuka === * [[Visoko barje|Visoka šotna barja]]: [[Veliko Blejsko barje]], [[Goreljek]], [[Šijec]] so najjužnejša gorska barja v Evropi * [[Medvedova konta]] ima zahteven dostop. Pod njo se skriva [[Brezno pri Medvedovi konti]]. * [[Pokljuška soteska]] leži v severnih pobočjih Pokljuke. ''za podrobnejši opis glej'' [[Pokljuka]] === Nad gorenjsko ravnino === * [[Soteska Vintgar|Vintgar]] je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla [[Radovna]]. * 500 let stara [[lipa]] pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni. * 1030 let star [[navadni macesen|macesen]] na zgornjem koncu [[Mala Pišnica|Male Pišnice]]. * [[Gorjanska jama]] ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju [[Mežakla|Mežakle]] nad vasjo [[Krnica, Pišnica|Krnica]]. === Visokogorje od severa === [[Slika:Julijske alpe vrh spik.jpg|thumb|right|200px|Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so [[Frdamane police]].]] * Iz Krme: [[Debela peč]], [[Tosc]], [[Vernar]], [[Luknja peč]], [[Rž (gora)]], [[Kredarica]] * Iz Kota: [[Macesnovec]], [[Rjavina]], [[Požgana Minarica]], [[Vrbanova špica]] * Iz Vrat: [[Peričnik]], [[Stena]] * Iz Krnice: [[Rigljica]], [[Frdamane police]], [[Špik]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Škrlatica]], [[Rakova špica]], [[Dovški Gamsovec]], [[Kriška stena]], [[Prisank]], [[Razor]] * Martuljkova skupina iz ceste pri [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljku]]: [[Kukova špica]], [[Široka peč]], [[Visoki oltar]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Špik]], [[Frdamane police]], krnica [[Za Akom]], [[Martuljek (potok)|Martuljkovi slapovi]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], * [[Prisank]] s stolpi, okni in [[Ajdovska deklica|Ajdovsko deklico]] * Iz Tamarja: [[Tamar, Julijske Alpe|Tamar]] v zgornjem delu [[Planica|Planice]], [[Ponce]], kraški izvir [[Nadiža|Nadiže]] * [[Jalovec]], [[Šit]], [[Travnik (gora)|Travnik]], [[Mojstrovka]], [[Slemenova špica]], [[Ciprnik]], [[Vršič]] === Visokogorje od juga === [[Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|thumb|200px|Južna pobočja Triglava]] * [[Kriški podi]], pod [[Križ (gora)|Križem]] leži naše najvišje gorsko jezero [[Kriško jezero]] * [[Soča]] * Iz [[Trenta|Trente]]: [[Velika Dnina]], [[Trentski Pelc]], [[Srebrnjak]], [[Bavški Grintavec]] === V dolini Soče === [[Slika:soca.jpg|thumb|right|200px|reka Soča]] [[Slika:Dolina Male pisence.JPG|thumb|200px|Dolina Mala Pišnica]] * Korita Soče: [[Mala korita]] pri odcepu za [[Vrsnik]], [[Velika korita]] pri odcepu za [[Lepena|Lepeno]], [[korita pri Kršovcu]] pri vasi [[Kal-Koritnica]], levi pritok [[Mlinarica]] * [[botanični vrt Alpinum Juliana]] * Povirni del soške doline: [[Trenta]], [[Planina za skalo]] je avtentičen primerek trentarske ovčje planine === Ob zahodni meji === * Pod [[Mangart]]om: potoka [[Koritnica, Bovec|Koritnica]] in [[Predelica]], [[Mangart|Mangartsko sedlo]], [[Loška stena]] * [[Mala Korita|Mala]] in [[Velika Korita]], [[Možnica]], [[Kluže]] * Prelaz [[Predel]] * Najzahodnejši predel parka so [[Rombonski podi]] z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini [[Črnelska špica|Črnelske špice]] so jamarji odkrili tri brezna, globlja od 1000 m. Med temi je brezno [[Čehi II.]] z globino 1373 m na 13. mestu na svetu. * Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče * Planina [[Golobar]] na katero je vozila krožna [[žičnica]] za transport lesa, imenovana [[tolminka]]. === S Triglava proti najnižji točki parka === * [[Krn]] ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad [[Kobarid]]om ena naših največjih gora. * [[Krnsko jezero]] je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – [[pisanec|pisancev]]. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojnama, ko so jih skupaj z [[zlatovčica|zlatovčico]] vložili v jezero. * [[Dupeljsko jezero]] v bližini Krnskega jezera * [[Jezero v Lužnici]] ob poti s Krna proti [[Tolmin]]u * [[Peske]] * [[Rdeči rob]] je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega [[apnenec|apnenca]]. * [[Pološka jama]] * Izvir [[Tolminka|Tolminke]], levi pritok Soče, ki skupaj z [[Zadlaščica|Zadlaščico]] tvori, do 60 m globoka korita. * [[Medvedova glava]] ob Zadlaščici * [[Razor]] == Naselja v Triglavskem narodnem parku== {{razširi razdelek}} === Koče in zavetišča === * [[Dom v Tamarju]] * [[Koča v Krnici]] * [[Mihov dom na Vršiču]] * [[Koča na Gozdu]] pod Vršičem * [[Tičarjev dom na Vršiču]] * [[Erjavčeva koča na Vršiču]] * [[Poštarski dom na Vršiču]] * [[Aljažev dom v Vratih]] * [[Dom Valentina Staniča]] * [[Triglavski dom na Kredarici]] * [[Tržaška koča na Doliču]] * [[Zasavska koča na Prehodavcih]] * [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] * [[Koča pri Peričniku]] v dolini Vrat * [[Blejska koča na Lipanci]] * [[Kovinarska koča v Krmi]] * [[Vodnikov dom na Velem polju]] * [[Planinska koča na Vojah]] * [[Koča pri Triglavskih jezerih]] * [[Koča na Planini pri Jezeru]] * [[Pogačnikov dom na Kriških podih]] * [[Koča pri izviru Soče]] * [[Zavetišče pod Špičkom]] == Muzeji == * [[Dom Trenta]] * [[Planšarski muzej v Stari Fužini]] * [[Oplenova hiša]] v [[Studor v Bohinju|Studorju]] * [[Pocarjeva domačija]] v dolini [[Radovna|Radovne]] == Cerkve == * [[Cerkev sv. Duha na Javorci]] je spomenik iz 1. svetovne vojne * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru]] * [[Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini]] * [[Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti]], Na Logu * [[Cerkev sv. Jožefa v Trenti]] == Spomeniki == * spomenik [[Julius Kugy|dr. Juliusu Kugyu]] v Trenti * spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik) == Botanični vrtovi == * [[Botanični vrtec B.Haqueta Velo polje]] * [[botanični vrt Alpinum Juliana]] == Sklici in opombe == {{sklici|1}} == Viri == * Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001 * Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Triglav National Park}} {{Wikipotovanje|Triglav National Park}} * [http://www.tnp.si/ Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka] * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680 Zakon o Triglavskem narodnem parku], Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010 * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka ] * [http://www.kam.si/parki/triglavski_narodni_park.html Triglavski narodni park] {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Triglavski narodni park|*]] [[Kategorija:Zavarovana območja Slovenije]] [[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]] fhv0kaurkxuf9jfzpclhupqibf5kz4r 5738063 5738062 2022-08-21T08:00:15Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Triglavski narodni park | iucn_category = V | photo = 2021 — Drittte Juli-Reise Mateus2019 — Batch (73).jpg | photo_caption = Označevalna tabla Triglavskega narodnega parka | location = [[Slovenija]] | map_image = Triglavski narodni park.svg | map_caption = Zemljevid Triglavskega narodnega parka | nearest_city = | lat_d = | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | area = 880&nbsp;km²<ref name="TNPUvod">{{cite web |url=http://www.tnp.si/narodni_park/ |title=Triglavski narodni park (TNP) |publisher=Triglav National Park |accessdate=17 December 2011}}</ref><ref>{{cite news |url=http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2011/12/triglavski_narodni_park_se_je_povecal_za_kneske_ravne.aspx |title=Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne |language=slovenščina |trans-title=Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne |publisher=Planet Siol.net |date=17 December 2011}}</ref> | established = 1981<ref name="Snovalci">{{cite book |url=http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf |title=Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom |language=slovenščina |trans-title=Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time |publisher=Triglav National Park Public Institute |year=2006 |author=Banovec Tomaž|display-authors= et al.}}</ref> | visitation_num = 1,6 milijonov | visitation_year = 2006 | governing_body = | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Julijske Alpe - Triglavski narodni park <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7593 | občina = Bohinj }} }} '''Tríglavski národni párk''' (kratica '''TNP'''), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz. [[narodni park]], v katerem velja poseben [[Zavarovana območja Slovenije|naravovarstveni režim]], ki je strožji kot v [[krajinski park|krajinskih parkih]]. Triglavski narodni park se nahaja na območju severozahodne [[Slovenija|Slovenije]], natančneje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in je edini [[narodni park]] v Sloveniji. Na območju parka prevladuje [[Kras v Sloveniji|visokogorski kras]]. [[Rastlinstvo]] v parku je značilno [[alpsko rastlinstvo|alpsko]], vendar so zaradi bližine [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vpliva [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] na jugozahodnem delu parka prisotne tudi [[rastline]] s tega območja. Park po [[površina|površini]] meri 83.807 [[hektar|ha]], njegova najvišja točka je [[Triglav]] s 2864 [[meter|m]], najnižja površinska pa [[Tolminka]] s 180 m. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski [[gora|gori]], ki leži skoraj v središču parka. Sedež uprave parka je na [[Bled|Bledu]], kjer je tudi informacijsko središče ''Triglavska roža''.<ref>{{Navedi splet|title=Infocenter Triglavska roža na Bledu » Triglavski narodni park|url=https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/info-mesta/infocenter-triglavska-roza-na-bledu/|website=www.tnp.si|accessdate=2021-04-08}}</ref> Informacijsko središče je tudi v Trenti - ''Dom Trenta'' in v Bohinju v Stari Fužini. == Zgodovina == Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca [[Albin Belar|Albina Belarja]] razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v [[Radovljica|Radovljici]]. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let. Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]], ki je 90. maja v dnevniku ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka. Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne [[26. maj]]a [[1961]] sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07&nbsp;km² oz. 4% površine Slovenije). == Zakonska zaščita parka == Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet [[Ustava Republike Slovenije]] (členi 071, 782 in 738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter [[Alpska konvencija]] z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz [[Program Človek in biosfera (MAB)|Seviljske strategije]] za [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], ker je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.<ref>Svet pod Triglavom, št. 21, 2014</ref> Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so<ref>{{citation|url=http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf‎|title=Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija|year=2010|accessdate=2.5.2013}}</ref>: * manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju, * neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju, * neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet, * problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti), * raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin. == Hidrologija Triglavskega narodnega parka == [[Slika:Krnsko_Jezero.jpg|thumb|250px|Krnsko jezero]] [[Slika:Slika Tolminka.jpg|thumb|250px|Tolminka v gornjem toku]] V Triglavskem narodnem parku sta dve večji [[razvodje|razvodji]]: * reke [[Soča|Soče]], ki izteka v [[Jadransko morje]] * reke [[Sava|Save]], ki izteka proti [[Črno morje|Črnemu morju]] Na pretežno razgibanem terenu gorskega [[kras]]a so omembe vredni tudi številni stalni [[slap]]ovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši. Največje [[jezero]] Triglavskega narodnega parka je [[Bohinjsko jezero]][http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Bohinj/Uvod_Bohinj.htm], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša [[Triglavska jezera]]. Eno izmed njih je tudi [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]], od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi [[Kriška jezera|Kriška]] in [[Krnsko jezero]] [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/KrnskoJezero.html]. ''za podrobnejši opis glej'' [[Hidrologija Triglavskega narodnega parka]] == Živi svet v Triglavskem narodnem parku == Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost [[ekosistem]]ov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja. ''za podrobnejši opis glej'' [[Živi svet v Triglavskem narodnem parku]] == Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku == Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli [[trias|zgornjetriasni]] [[karbonat]]i. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška [[brezno|brezna]], ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s [[pleistocen]]skimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam. ''za podrobnejši opis glej'' [[Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku]] == Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku == V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: [[fužina]]rstvo, [[oglje|oglarstvo]], [[planšarstvo]] in [[gozdarstvo]]. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi [[turizem]]. == Naravne zanimivosti v parku == === Okoli Triglava === [[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|thumb|200px|right|[[Aljažev stolp]] na vrhu Triglava]] * [[Triglav]] - na vrhu stoji [[Aljažev stolp]]. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik [[Jakob Aljaž]] z [[Dovje]]ga leta [[1895]]. * [[Triglavska severna stena]] je široka 3&nbsp;km in visoka več kot 1000 m in je največja v Vzhodnih [[Alpe|Alpah]]. * [[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle [[partizan]]e gornike med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. * [[Peričnik|Slap Peričnik]] v Vratih je zaščiten kot naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m. * [[Kot (dolina)|Dolina Kot]] * [[Krma (dolina)|Dolina Krma]] * [[Triglavski ledenik]] * [[Triglavsko brezno]] je najglobje ledeno brezno na Slovenskem. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika. * [[Velo polje|Velo]] in [[Malo Polje]] ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava. * [[Dolina Triglavskih jezer]] === Proti Bohinju === [[Slika:Burger SlapSavice.jpg|thumb|right|200px|Slap [[Savica]] pod [[Komarča|Komarčo]]]] * [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]] leži v senčni kotanji, obdani s smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno [[Komarča]]. * [[Savica]] izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od [[France Prešeren|Prešernovih]] časov. * [[Bohinjsko jezero]] je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]]. * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] je najbolj znana cerkev ob jezeru. * [[Stara Fužina]] leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in [[Cerkev svetega Pavla|cerkvi sv. Pavla]]. * [[Studor v Bohinju|Studor]] je vas prepoznavna po skupini slovenskih [[kozolec|kozolcev]]. * [[Korita Mostnice]] imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino [[Voje]]. * [[Pršivec]] ima eno najglobjih brezen na Slovenskem ([[Brezno pri gamsovi glavi]]). * [[Govic]] je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda. * Potok [[Ribnica (Bohinj)|Ribnica]] je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita. * [[Fužinske planine]] imajo udoben dostop iz Stare Fužine. * [[Planina Blato]] je dostopna po cesti iz Fužinskih planin. * [[Planina pri Jezeru]] ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero. * [[Črna prst]] leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike. === Pokljuka === * [[Visoko barje|Visoka šotna barja]]: [[Veliko Blejsko barje]], [[Goreljek]], [[Šijec]] so najjužnejša gorska barja v Evropi * [[Medvedova konta]] ima zahteven dostop. Pod njo se skriva [[Brezno pri Medvedovi konti]]. * [[Pokljuška soteska]] leži v severnih pobočjih Pokljuke. ''za podrobnejši opis glej'' [[Pokljuka]] === Nad gorenjsko ravnino === * [[Soteska Vintgar|Vintgar]] je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla [[Radovna]]. * 500 let stara [[lipa]] pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni. * 1030 let star [[navadni macesen|macesen]] na zgornjem koncu [[Mala Pišnica|Male Pišnice]]. * [[Gorjanska jama]] ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju [[Mežakla|Mežakle]] nad vasjo [[Krnica, Pišnica|Krnica]]. === Visokogorje od severa === [[Slika:Julijske alpe vrh spik.jpg|thumb|right|200px|Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so [[Frdamane police]].]] * Iz Krme: [[Debela peč]], [[Tosc]], [[Vernar]], [[Luknja peč]], [[Rž (gora)]], [[Kredarica]] * Iz Kota: [[Macesnovec]], [[Rjavina]], [[Požgana Minarica]], [[Vrbanova špica]] * Iz Vrat: [[Peričnik]], [[Stena]] * Iz Krnice: [[Rigljica]], [[Frdamane police]], [[Špik]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Škrlatica]], [[Rakova špica]], [[Dovški Gamsovec]], [[Kriška stena]], [[Prisank]], [[Razor]] * Martuljkova skupina iz ceste pri [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljku]]: [[Kukova špica]], [[Široka peč]], [[Visoki oltar]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Špik]], [[Frdamane police]], krnica [[Za Akom]], [[Martuljek (potok)|Martuljkovi slapovi]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], * [[Prisank]] s stolpi, okni in [[Ajdovska deklica|Ajdovsko deklico]] * Iz Tamarja: [[Tamar, Julijske Alpe|Tamar]] v zgornjem delu [[Planica|Planice]], [[Ponce]], kraški izvir [[Nadiža|Nadiže]] * [[Jalovec]], [[Šit]], [[Travnik (gora)|Travnik]], [[Mojstrovka]], [[Slemenova špica]], [[Ciprnik]], [[Vršič]] === Visokogorje od juga === [[Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|thumb|200px|Južna pobočja Triglava]] * [[Kriški podi]], pod [[Križ (gora)|Križem]] leži naše najvišje gorsko jezero [[Kriško jezero]] * [[Soča]] * Iz [[Trenta|Trente]]: [[Velika Dnina]], [[Trentski Pelc]], [[Srebrnjak]], [[Bavški Grintavec]] === V dolini Soče === [[Slika:soca.jpg|thumb|right|200px|reka Soča]] [[Slika:Dolina Male pisence.JPG|thumb|200px|Dolina Mala Pišnica]] * Korita Soče: [[Mala korita]] pri odcepu za [[Vrsnik]], [[Velika korita]] pri odcepu za [[Lepena|Lepeno]], [[korita pri Kršovcu]] pri vasi [[Kal-Koritnica]], levi pritok [[Mlinarica]] * [[botanični vrt Alpinum Juliana]] * Povirni del soške doline: [[Trenta]], [[Planina za skalo]] je avtentičen primerek trentarske ovčje planine === Ob zahodni meji === * Pod [[Mangart]]om: potoka [[Koritnica, Bovec|Koritnica]] in [[Predelica]], [[Mangart|Mangartsko sedlo]], [[Loška stena]] * [[Mala Korita|Mala]] in [[Velika Korita]], [[Možnica]], [[Kluže]] * Prelaz [[Predel]] * Najzahodnejši predel parka so [[Rombonski podi]] z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini [[Črnelska špica|Črnelske špice]] so jamarji odkrili tri brezna, globlja od 1000 m. Med temi je brezno [[Čehi II.]] z globino 1373 m na 13. mestu na svetu. * Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče * Planina [[Golobar]] na katero je vozila krožna [[žičnica]] za transport lesa, imenovana [[tolminka]]. === S Triglava proti najnižji točki parka === * [[Krn]] ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad [[Kobarid]]om ena naših največjih gora. * [[Krnsko jezero]] je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – [[pisanec|pisancev]]. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojnama, ko so jih skupaj z [[zlatovčica|zlatovčico]] vložili v jezero. * [[Dupeljsko jezero]] v bližini Krnskega jezera * [[Jezero v Lužnici]] ob poti s Krna proti [[Tolmin]]u * [[Peske]] * [[Rdeči rob]] je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega [[apnenec|apnenca]]. * [[Pološka jama]] * Izvir [[Tolminka|Tolminke]], levi pritok Soče, ki skupaj z [[Zadlaščica|Zadlaščico]] tvori, do 60 m globoka korita. * [[Medvedova glava]] ob Zadlaščici * [[Razor]] == Naselja v Triglavskem narodnem parku== {{razširi razdelek}} === Koče in zavetišča === * [[Dom v Tamarju]] * [[Koča v Krnici]] * [[Mihov dom na Vršiču]] * [[Koča na Gozdu]] pod Vršičem * [[Tičarjev dom na Vršiču]] * [[Erjavčeva koča na Vršiču]] * [[Poštarski dom na Vršiču]] * [[Aljažev dom v Vratih]] * [[Dom Valentina Staniča]] * [[Triglavski dom na Kredarici]] * [[Tržaška koča na Doliču]] * [[Zasavska koča na Prehodavcih]] * [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] * [[Koča pri Peričniku]] v dolini Vrat * [[Blejska koča na Lipanci]] * [[Kovinarska koča v Krmi]] * [[Vodnikov dom na Velem polju]] * [[Planinska koča na Vojah]] * [[Koča pri Triglavskih jezerih]] * [[Koča na Planini pri Jezeru]] * [[Pogačnikov dom na Kriških podih]] * [[Koča pri izviru Soče]] * [[Zavetišče pod Špičkom]] == Muzeji == * [[Dom Trenta]] * [[Planšarski muzej v Stari Fužini]] * [[Oplenova hiša]] v [[Studor v Bohinju|Studorju]] * [[Pocarjeva domačija]] v dolini [[Radovna|Radovne]] == Cerkve == * [[Cerkev sv. Duha na Javorci]] je spomenik iz 1. svetovne vojne * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru]] * [[Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini]] * [[Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti]], Na Logu * [[Cerkev sv. Jožefa v Trenti]] == Spomeniki == * spomenik [[Julius Kugy|dr. Juliusu Kugyu]] v Trenti * spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik) == Botanični vrtovi == * [[Botanični vrtec B.Haqueta Velo polje]] * [[botanični vrt Alpinum Juliana]] == Sklici in opombe == {{sklici|1}} == Viri == * Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001 * Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Triglav National Park}} {{Wikipotovanje|Triglav National Park}} * [http://www.tnp.si/ Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka] * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680 Zakon o Triglavskem narodnem parku], Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010 * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka ] * [http://www.kam.si/parki/triglavski_narodni_park.html Triglavski narodni park] {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Triglavski narodni park|*]] [[Kategorija:Zavarovana območja Slovenije]] [[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]] gvm4gcvdw07n5bvxdkblzy9afab6keq 0 19064 5738039 5726526 2022-08-21T07:21:59Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Krnsko jezero panorama.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery> Slika:Krnsko jezero_2.JPG </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Slika:Krnsko Jezero.jpg|thumb|262x262px]] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 7jhctul7vt2jmkrpzq5c6ie58s5adoy 5738041 5738039 2022-08-21T07:23:05Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Krnsko jezero panorama.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] [[Slika:Krnsko Jezero.jpg|thumb|262x262px]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery> Slika:Krnsko jezero_2.JPG </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 07hseqc8r05zbif6ps8j11vlm4uohzq 5738042 5738041 2022-08-21T07:24:07Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Krnsko jezero panorama.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] mkq6je5e9c1rg4xbd6yjzd1kwgiltsr 5738043 5738042 2022-08-21T07:24:49Z Shabicht 3554 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Krnsko jezero panorama.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 9nqiddxh76cgxgsavfs403v39id2e0w 5738044 5738043 2022-08-21T07:26:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 6yleytshdy6spzsziv5s4lrad9o2p5b 5738045 5738044 2022-08-21T07:27:45Z Shabicht 3554 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake =Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] ml7of6bt9bht59657fas6s8ufjiq5lr 5738046 5738045 2022-08-21T07:29:15Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] ttx4a2h6yyjwp1ay6j611vykfjahxp7 5738047 5738046 2022-08-21T07:33:34Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 0e8ilcty2thqtdxmlbda1i135y3sqef 5738048 5738047 2022-08-21T07:34:15Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|levo|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. [[Jezero]] je [[dolžina|dolgo]] 390 [[meter|m]], široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku [[poletje|poletja]]. Je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|kraškega sveta]] ([[kraško jezero]]) pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] hysa20cw06azb754np402xoan1bvdgx 5738050 5738048 2022-08-21T07:40:50Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|levo|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] fjedqanrwtxaisvse0gdz5nj3frhw8q 5738051 5738050 2022-08-21T07:41:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] cq44lst73053ad22cap02i8nxztn8z5 5738052 5738051 2022-08-21T07:42:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|250px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 96rx7sbyjviskjafgqpj4avo1n2mwa8 5738053 5738052 2022-08-21T07:43:09Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|280px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] fi4dr87ugpqsvkjmzrff32loq5gpdks 5738054 5738053 2022-08-21T07:43:22Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|270px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] t5hifx7bk02wj6vivymxg1d8ohzyn7f 5738055 5738054 2022-08-21T07:43:33Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 4in8y4wd4kvpw7ixxw89kzryay3nlsy 5738056 5738055 2022-08-21T07:45:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 0ddn2kht3nn1ej3w5cb2cf3pez3fczx 5738057 5738056 2022-08-21T07:45:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] f3li94bntyl06nu9rp0k7cokdo667wl 5738058 5738057 2022-08-21T07:48:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m).Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 3d5ct18ncb6b8gc74mvxvkpwoxvfzr9 5738059 5738058 2022-08-21T07:49:36Z Shabicht 3554 /* Lokacija in opis */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 [[mnm]]) in [[Batognica|Batognico]] (2164 mnm), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 mnm), in [[Mali Šmohor]] (1939 mnm). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med ([[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] d4y9r01gk46bdwfgxe67wud4g56k9oo 5738060 5738059 2022-08-21T07:50:10Z Shabicht 3554 /* Lokacija in opis */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglavski narodni park.svg|thumb|260px|desno|Zemljevid Triglavskega narodnega parka]] {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 [[mnm]]) in [[Batognica|Batognico]] (2164 mnm), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 mnm), in [[Mali Šmohor]] (1939 mnm). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med [[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] pcij1iwvlmp4cx0sx5o74ym6tz035c4 5738070 5738060 2022-08-21T08:33:00Z A09 188929 -img wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 [[mnm]]) in [[Batognica|Batognico]] (2164 mnm), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 mnm), in [[Mali Šmohor]] (1939 mnm). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med [[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] iq7dfoidez1a8rqtks70apholr39em5 5738072 5738070 2022-08-21T08:34:20Z A09 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija|image_map=Slika:Triglavski narodni park.svg}} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]]. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero se nahaja pod [[Krn]]om (2244 [[mnm]]) in [[Batognica|Batognico]] (2164 mnm), na najožjem delu pa je vkleščeno med [[Lemež]] (2042 mnm), in [[Mali Šmohor]] (1939 mnm). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med [[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} ==Zunanje povezave== * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] 5078n4gyjlejdnt6iqtq7pfmmsgckwp 5738099 5738072 2022-08-21T09:09:16Z Ljuba brank 92351 dodano wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]/[[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija|image_map=Slika:Triglavski narodni park.svg}} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]] in je na nadmorski višini 1394 metrov. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero leži v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], na severni strani [[Krn|Krna]] (2244 m) po katerem je dobilo ime in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med [[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. Dolgo je 300 m, široko 150 m in skoraj 18 m globoko. Ima površino Velikost: 5,9 ha. Od jezera je lep pogled proti Krnu in njegovim sosednjim vrhovom. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi vnosa tujerodnih rib in velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. V okolici se pojavlja [[planika]], [[dlakavi sleč]], [[kernerjev mak]] (''Papaver alpinum kerneri'') in [[sternbergov klinček]] (''Dianthus sternbergii'') in druge. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] *[https://www.lepote-slovenije.si/krnsko-jezero/ Krnsko jezero] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] ijfsc4r9xzg5bq54v0d1bc101zj755f 5738100 5738099 2022-08-21T09:09:53Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Krnsko jezero | image_lake = Krnsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Julijske Alpe]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{koord|46|17|02|N|13|41|05|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero|ledeniško]] / [[kraško jezero|kraško]] [[visokogorsko jezero]] | group = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 390 m | width = 150 m | area = 5.9 ha | depth = 17,5 m | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1394 | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija|image_map=Slika:Triglavski narodni park.svg}} '''Krnsko jezero''' (tudi '''Veliko jezero''' ali '''Jezero na Polju''') je največje [[Slovenija|slovensko]] [[visokogorsko jezero]] in je na nadmorski višini 1394 metrov. ==Lokacija in opis== Krnsko jezero leži v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], na severni strani [[Krn|Krna]] (2244 m) po katerem je dobilo ime in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). Jezero je [[ledeniško jezero|ledeniškega]] nastanka in leži sredi [[kras|zakrasnelega]] terena, zato ga uvrščajo tudi med [[kraško jezero|kraška jezera]]. Nedaleč stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]. Dolgo je 300 m, široko 150 m in skoraj 18 m globoko. Ima površino Velikost: 5,9 ha. Od jezera je lep pogled proti Krnu in njegovim sosednjim vrhovom. ==Favna in flora== V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi vnosa tujerodnih rib in velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih mesecih. V okolici se pojavlja [[planika]], [[dlakavi sleč]], [[kernerjev mak]] (''Papaver alpinum kerneri'') in [[sternbergov klinček]] (''Dianthus sternbergii'') in druge. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Krnsko jezero_2.JPG Slika:Krnsko Jezero.jpg Krnsko jezero z zahodne smeri.jpg Girl and her dog walking by the Krnsko Jezero (49680621117).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki|Lake Krn|Krnsko jezero}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=163 Krnsko jezero na Hribi.net] *[https://www.mountainsgeek.com/destinacije/krnsko-jezero/ Krnsko jezero na Mountainsgeek.com] *[https://www.lepote-slovenije.si/krnsko-jezero/ Krnsko jezero] {{Škrbina-biologija}} [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] ta66uo46l3nnaweyxbrlalbo23uzj82 0 19879 5737834 5494088 2022-08-20T18:49:37Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Britanski muzej | image = British Museum from NE 2 (cropped).JPG | caption = Glavni vhod v Britanski muzej | established = 1753 | collection = približno 8 milijonov predmetov<ref>{{cite web| url= https://www.britishmuseum.org/about_us/management/about_us.aspx| title= Collection size| work=British Museum}}</ref> | location = Great Russell Street,<br />[[London]], {{UK}} | map_type = | map_caption = | leader_type = Predsednik | leader = Richard Lambert | director = Hartwig Fischer | coordinates = {{koord novi|51.5195|-0.1269|type:landmark_region:GB-LND|display=inline,title}} | visitors = 5.906.716 (2017)<ref name=ALVA>{{cite web |url=http://www.alva.org.uk/details.cfm?p=608 |title=2017 Visitor Figures |publisher=Association of Leading Visitor Attractions |accessdate=22 March 2018}}</ref><br /> | publictransit = postaje metroja Goodge Street, Holborn, Tottenham Court Road, Russell Square | website = [https://www.britishmuseum.org/ britishmuseum.org] | embedded = {{infobox |child=yes | label1 = Površina | data1 = 75.000 m² v 94 galerijah}} }} '''Británski muzéj''' ({{jezik-en|British Museum}}, kratica '''BM''') je eden največjih in najslavnejših svetovnih [[muzej]]ev. Leta 1753 ga je ustanovil sir [[Hans Sloane]], zdravnik in znanstvenik, ki je v ''Montague House'' v [[London]]u zbral številna književna in umetniška dela. Kasneje je muzej za 20.000 [[Funt šterling|funtov]] kupila britanska vlada, javnosti pa je bil odprt 15. januarja 1759. V njem je shranjenih približno osem milijonov predmetov, ki pričajo o človeški [[kultura|kulturi]] od začetka do danes. Zaradi pomanjkanja prostora se veliko teh predmetov nahaja v podzemeljskih [[depo]]jih. Razen za nekaj mesecev v letu 1972 Britanski muzej obiskovalcem nikdar ni zaračunaval vstopnine (razen za nekatere posebne razstave) V letu 2002 je sicer imel resnejše denarne težave. Več stoletij je imela muzejska knjižnica vlogo britanske [[narodna knjižnica|narodne knjižnice]], leta 1973 pa je zbirko in vlogo prevzela novoustanovljena [[Britanska knjižnica]]. == Nekaj znanih eksponatov == [[Slika:Rosetta stone.jpg|thumb|200px|levo|[[Kamen iz Rosette]], ki je omogočil razvozlavo [[hieroglif]]ov. Repliko hrani [[Egipčanski muzej, Kairo]]]] * marmornate [[gravura|gravure]] iz [[Atene|atenskega]] [[Partenon]]a (Grki jih želijo nazaj) * [[portlandska vaza]] * [[kamen iz Rosette]] * soba ur * dela [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] * [[Stari Egipt|egipčanske]] [[mumija|mumije]] * kraljevska igra iz [[Ur]]a == Glej tudi == * [[seznam muzejev v Združenem kraljestvu]] * [[muzej]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|British Museum}} * {{official|http://www.thebritishmuseum.ac.uk}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1753]] [[Kategorija:Britanski muzej| ]] d1hs5im295kxil3z0o1lva73l53dn7q 0 22551 5737950 5736600 2022-08-20T20:14:00Z 2A01:261:25D:8600:25D1:3C90:2FAD:5563 Popravek navedbe, da je "imela" hčer, v moški spol. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cveto Močnik |nickname=»Florijan« |nationality=[[slovenci|slovenska]] |alma-mater= |allegiance=[[Slika:Flag of the Yugoslav Partisans.svg|25px]] [[NOV in POJ]] |branch=[[NOV in POS]] |service= |serviceyears=1941 - 1943 |rank= |servicenumber= |unit=[[Rakovška četa]]<br>[[Kočevski odred]]<br>[[Gradnikova brigada]] |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cveto Močnik''' (partizansko ime '''Florijan'''), [[pravnik]], [[slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politični komisar]] in [[narodni heroj]], * [[1. maj]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[26. april]] [[1943]], [[Golobar]]. Pred vojno se je ukvarjal s športom; tako je bil državni reprezentant v smučanju (med drugim je bil tudi mednarodni študentski prvak<ref>[http://www.kajak-zveza.si/Revija_kajak_kanu/Kajak&kanu03-3,79MB.pdf Revija Kajak kanu]</ref>) in kajakaštvu, ukvarjal pa se je tudi s športnim novinarstvom.<ref>[http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/zora-konjajev/?searchstring=so%20borcih RTVSLO.si - Intervju: Zora Konjajev]</ref> Močnik se je pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]u septembra 1941. Marca 1942 je postal [[politični komisar]] [[Rakovška četa|Rakovške čete]], junija istega leta pa [[Kočevski odred|Kočevskega odreda]]. Nato je odšel na [[Primorska|Primorsko]], kjer je postal prvi politični komisar [[Gradnikova brigada|Gradnikove brigade]]. Padel je med [[bitka na Golobarju|bitko na Golobarju]]. Bil je poročen s [[pediater|pediatrinjo]] [[Zora Konjajev|Zoro Konjajevo]] in z njo je imel hčerko Cvetko.<ref name="Zora Konjajev, 1. del">[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 1. del, 10. april 2018]</ref> Po njem so poimenovali leta 1949 ustanovljeno ''Pomorsko brodarsko društvo Cveto Močnik'', današnji [[Jadralni klub Ljubljana]].<ref>[http://www.jadranje.com/jadranje_2009/navigator/jadralni_klubi/jk_ljubljana/jadralni_klub_ljubljana.htm Jadranje.com]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] *[[seznam slovenskih kajakašev]] *[[seznam slovenskih smučarjev]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Močnik-Florijan, Cveto}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Slovenski smučarji]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Slovenski športni novinarji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Padli v boju]] jfko9t54nvsrbs7i6q1jx3ixulnpjy3 0 24859 5737675 4836999 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{Pasma psov |name = Srbski obrambni pes |image = |image_caption = |altname = S.O.P |nickname = |country = [[Srbija]] <!-----Izgled-----> |maleweight = |femaleweight = |maleheight = |femaleheight = |coat = |color = |litter_size = |life_span = <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> |fcigroup = |fcisection = |fcinum = |fcistd = |akcgroup = |akcstd = |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = |ankcstd = |ckcgroup = |ckcstd = |ckcmisc = |kcukgroup = |kcukstd = |nzkcgroup = |nzkcstd = |ukcgroup = |ukcstd = |notrecognized = yes |extinct = <!-----Opombe-----> |note = }} '''Srbski obrambni pes''' ([[srbščina|srbsko]] ''srpski odbrambeni pas'') ali '''SOP''' je [[pes]] novejše [[pasma|pasme]], ki je bil vzgojen za namene osebnega [[varovanje|varovanja]] oziroma varovanja premičnega in nepremičnega premoženja. Pasma je nastala z [[leto|večletnimi]] [[križanje|križanji]] poznanih [[čuvaj]]skih pasem in [[volk]]a na prostoru bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pes nima značilnega duha (kot [[volk]]), zato se ga druge pasme psov izogibajo. Pes je primeren za [[šolanje psov|šolanje]] za varovanje. == Zunanje povezave == * [http://www.carski-cuvar.in.rs/ Srpski Odbrambeni Pas, Odgajivačnica "Carski čuvar", Sremska Mitrovica] {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] [[Kategorija:Jugoslavija]] 3gh25vkadmnpgx0i3wv2zaipkvxgwrl 0 25200 5737835 5642038 2022-08-20T18:49:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kava}} [[Slika:Roasted coffee beans.jpg|thumb|250px|right|Zrna kave]] [[Slika:A small cup of coffee.JPG|thumb|250px|right|Skodelica kave]] '''Káva''' je [[napitek]] iz prevretih zmletih zrn [[rastlina|rastline]] [[kavovec|kavovca]]. Je tradicionalno [[poživilo]], katerega pitje je za pivce [[obred]]. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z [[mleko]]m ali kave s [[smetana|smetano]], lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. == Etimologija imena == Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo ''qahwa''. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za [[vino]], na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po [[hrana|hrani]], odpravlja potrebo po [[spanje|spanju]]. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v [[islam]]skem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski [[sufi]]ji besedo spremenili v ''qihwa''. Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom [[provinca|province]] [[Kaffa]] v južni [[Etiopija|Etiopiji]], od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede ''quwwa'', ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače<ref>Jezernik, Božidar; Kava; Rokus, 1999 ISBN 961-209-115-3; str. 10</ref>. == Zgodovina == Po [[legenda|legendi]], ki jo je prvi zapisal [[Faustus Banesius Naironus]], naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek [[pastir]], ki je pasel [[kamele]] ali po drugih virih [[koze]], naj bi se v [[kraljestvo|kraljestvu]] [[Jemen]] potožil tamkajšnjim [[menih]]om, da njegove [[čreda|črede]] večkrat prebedijo [[noč]], hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega<ref>Naironus, Faustus Banesius (1710). A Discourse on Coffee: Its description and Vertues, London: Abel Roper.</ref>. Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal [[Nemci|nemški]] [[zdravnik]] [[Leonhard Rauwolf]] po vrnitvi z desetletnega potovanja po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]<ref>{{cite book | author=Léonard Rauwolf | title=Reise in die Morgenländer |language= de}}</ref>. V [[Evropa|Evropo]] so kavo prvi prinesli beneški trgovci v [[17. stoletje|17. stoletju]], na ozemlju današnje [[Italija|Italije]] pa so bile prve [[kavarna|kavarne]] odprte okoli leta 1645<ref name="Meyers">{{cite web | last =Meyers | first =Hannah | authorlink = | title ="Suave Molecules of Mocha" -- Coffee, Chemistry, and Civilization | work = | publisher = | date= 7. marec 2005 | url =http://www.newpartisan.com/home/suave-molecules-of-mocha-coffee-chemistry-and-civilization.html | format = | doi = | accessdate =3. februar 2007}}</ref>. [[Rimskokatoliška cerkev]] je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili ''Žensko peticijo proti kavi'', v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] najbrž prvič uporabljen [[sladkor]] kot dodatek h kavi. Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili [[Nizozemci]]; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec [[Pieter van den Broeck]], ki je leta 1616 iz [[Aden, Jemen|Aden]]a v Evropo pretihotapil potaknjence<ref>[http://books.google.com/books?id=Y5tXt7aoLNoC&pg=PA43&lpg=PA43&dq=1616+dutch+coffee+aden&source=web&ots=Lm8gmDzn2B&sig=xcLB0g6HGCw8aSSjk_4Cj43IXSE ''All About Coffee'']</ref>. Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na [[Java|Javi]] in [[Cejlon]]u<ref name="plant" />. Kmalu se je kava razširila tudi v [[Anglija|Anglijo]], leta 1657 pa še v [[Francija|Francijo]]. Po [[Bitka pri Dunaju|bitki pri Dunaju]] leta 1683 so poražene osmanske [[vojaška enota|enote]] za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po [[habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] in [[Poljska|Poljski]]<ref name="Pendergrast">{{cite book | last =Pendergrast | first =Mark | title =Uncommon Grounds: The History of Coffee and How It Transformed Our World | publisher =Basic Books | date= 1999 | isbn =0-465-05467-6}}</ref>. Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel [[Poljaki|Poljak]] [[Franciszek Jerzy Kulczycki]] in kmalu zatem odprl prvo [[kavarna|kavarno]] na Dunaju<ref name="GEA">{{cite journal | last =Bončina | first =Iztok | authorlink = | publisher = Gea | title =Črna kot vrag, vroča kot pekel, čista kot angel, sladka kot ljubezen | work = | year =2008 | issue=7 | issn=0353-782X | url =http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1159&Poglavje=6 | pp = 31-34 | doi =}}</ref>. == Sestava == Sestavina, ki deluje poživilno, je [[kofein]], ki ga najdemo tudi v [[kola|koli]], pravem [[čaj]]u, [[kakav]]u ali protibolečinskih [[tableta]]h. Poleg tega vsebuje kavno [[zrnje]] tudi [[maščoba|maščobe]] in [[sladkor]]je. [[Slika:Caffeine.svg|180px|thumb|right|Molekula kofeina]] Količina kofeina v skodelici kave (okoli 207 [[mililiter|ml]]) je odvisna od tipa kave in načina priprave.<ref>Coffee and Caffeine's Frequently Asked Questions from the alt.drugs.caffeine, alt.coffee, rec.food.drink.coffee Newsgroups, January 7, 1998</ref><ref name="Bunker">{{cite journal |last=Bunker |first=M. L. |author2=McWilliams, M. |date=januar 1979 |journal=J. Am. Diet. Assoc. |volume=74 |pages=28–32|title=Caffeine content of common beverages }}</ref><ref>{{cite web | last =Mayo Clinic Staff | title =Caffeine content of common beverages | publisher =Mayo Clinic | url =http://www.mayoclinic.com/health/caffeine/AN01211 | accessdate = 2007-07-22 }}</ref> * filter kava: 115–175&nbsp;mg * espresso: 30&nbsp;mg * kolumbijski espresso: 40&nbsp;mg * turška kava: 80–135&nbsp;mg * Instant kava: 65–100&nbsp;mg * turška nekofeinska kava: 3–4&nbsp;mg * nekofeinska instant kava: 2–3&nbsp;mg == Vrste in okusi kave == Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža tudi v okusu kave. Na razlike v okusu poleg vrste vplivajo tudi [[klima]]tske razmere ter podlaga, na kateri rastejo rastline. Poleg teh dejavnikov na okus kave vplivajo tudi način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in [[transport]]a. Trgovci s kavo najbolj cenijo kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Zaželeni so tudi t. i. mehki, žametni in vinski okusi, nezaželeni pa so t. i. divji, travnat in blatni okus. Slednji so dobili ime po tleh, na katera so padla kavna zrna pri obiranju. Pojaviljajo se tudi okusi, imenovani nevtralni in okus po divjadi. Manj cenjena kavna zrna po navadi odkupijo izdelovalci [[instant]] kave. Med vsemi vrstami kavovcev, ki jih je okoli šestdeset, so najpomembnejše tri vrste s svojimi podvrstami. * [[Coffea arabica]], ki izvira iz Etiopije, je najpomembnejša gospodarska vrsta, ki predstavlja kar okoli 90% vse pridelane kave na svetu. Ta vrsta daje najkvalitetnješa zrna, danes pa so najbolj cenjena zrna, pridelana v [[Kenija|Keniji]] in [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>Jezernik, str. 12</ref> * [[Coffea canephora]] ali robusta izvira iz [[Kongo|Konga]] in je že po imenu očitno najbolj odporna in najmanj očutljiva vrsta. Robusta vsebuje od 40–50 odstotkov več kofeina od arabice, je pa zaradi svojega bolj grenkega okusa in manj izrazite arome, manj cenjena in cenejša od arabice. Zaradi nižje cene je odstotek teh kavnih zrn bolj prisoten v mešanicah za espresso.<ref name="Reynolds">{{cite web | title =Robusta's Rehab | author=Reynolds, Richard | publisher = Coffee Geek | url =http://www.coffeegeek.com/opinions/cafestage/02-01-2006 | accessdate = 2007-07-31 }}</ref> * [[Coffea liberica]] izvira iz [[Liberija|Liberije]] in je kava, ki zavzema najmanjši delež med tremi vrstami kave. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih. == Lastnosti kave == [[Slika:Zrna kave v skodelici.JPG|thumb|right|Zrna kave v skodelici.]] Že ob koncu 16. stoletja so botaniki začeli analizirati lastnosti napitkov. Po Rauwolfu, leta 1713, je francoski botanik Antoine de Jusseieu ustvaril eno najpomembnejših znanstvenih publikacij o anatomiji kave.{{navedi vir}} Za tiste, ki jih zaužitje kave preveč razburi (pri dovzetnih lahko povzroči sinusno tahikardijo in palpitacije ali nespečnost), svetujemo, de se je vzdržijo ali jo uporabljajo v zmernih količinah. Učinek se lahko popravi tudi tako, da se kavi primeša malo cikorije ali praženega ječmena. Stalno zaužitje bi lahko izničilo negativne učinke kave pri veliko ljudeh, vendar je lahko tudi škodljiva, saj razdražljivih karakterjev ni mogoče korigirati. Pellegrino Artusi je trdil, da bi morala biti uporaba kave prepovedana za otroke. Glede na govorice 19. stoletja je bila kava manj zanimiva v vlažnih in močvirnatih krajih. Verjetno to drži, saj sta državi, v katerih se je porabilo največ kave v Evropi Belgija in Nizozemska. Na Bližnjem vzhodu, kjer se uporablja v finem prahu in pripravlja na starodaven način, se še vedno pije motna, v kotličku, ki je v zasebnih hišah vedno pristavljen na ognju. Po mnenju zdravnika Paola Mantegazza, patologa in higienika, kava, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni ugodna za prebavo na kakršen koli način, vendar obstajajo razlike: merilo se lahko nanaša na tiste, ki jim kava ne povzroča posebnega razburjenja, medtem ko občutljivi na napitek lahko prenašajo svojo reakcijo tudi na pneumogastrični živec; nesporno je dejstvo, da lahko prebavljajo bolje (dobro uveljavljena navada, da se pripravi kava po obilnem kosilu, je pričevanje, čeprav ne preveč posredno). Četudi večina kuhinjskih šefov pravi, da kava po kosilu pomaga pri prebavi, to še ni bilo preverjeno. Pitje kave zjutraj na prazen želodec daje občutek, da kava izprazni želodec zaradi nepravilne prebave in pripomore k večjemu apetitu pri zajtrku. Izpostaviti je potrebno, da skodelica kave oziroma 10 cl kave in čajna žlička sladkorja vnese le 45 kalorij v telo, v primerjavi s približno 400 priporočenimi od dietologov za uravnoteženi zajtrk. Tisti, ki zagotavlja porabo 29 % kalorij v 24 urah, se močno moti. Nadomestitev zajtrka s skodelico kave ni pametna in zanemarjanje zajtrka razkriva resno nagnjenost posameznikov k pridobivanju teže. Poleg tega ameriški urad za hrano in zdravila priporoča izogibanje hrani, pijači in zdravilom, ki vsebujejo kofein oziroma čim redkejše uživanje. Mnogi raziskovalci ne priporočajo brezkofeinske kave, ki vsebuje manj kot 0,1 % kofeina, zaradi uporabe strupenega topila za odstranjevanje kofeina, čigar sledi ostanejo, kljub temu, da po zakonu ne bi smel biti nad minimumom, ki pa je po mnenju nekaterih nasprotnikov previsok (npr. metil etil keton: 20&nbsp;mg/kg, če se opravi postopek kondenzacije, ki ustvari strup). Dejansko mnogo podjetij uporablja metode odstranjevanja kofeina, ki ne zahtevajo uporabe topil in se zato lahko štejejo za varne. Pitje kave pred začetkom poti ni priporočljivo, če predhodno niste obedovali. V resnici je kava poživilo in spodbuja pozornost, vendar tudi draži želodčno hipersekrecijo, še posebej na prazen želodec. Kava z vročim mlekom (znani kapučino) lahko zaustavi apetit in na splošno velja za nadomestek kosila, čeprav je to neprimerno. To je zaradi tega, ker se s temperaturo taninska kislina v kavi kombinira z mlečnim kazeinom, kar povzroča porast taničnega kazeina, ki je težko prebavljiv. Klorogenske kisline, ki so prisotne v kavi, so posledica vpliva na presnovo glukoze, kar se opazi v sekrecijskem vodu, da so zaviralci prekomerne proizvodnje glukoznih encimov in glukoze 6 fosfatov, ki aktivirajo pretvorbo ne-ogljikovih hidratov in glikogena v glukozo, kar pomeni, da se lahko spremeni vpijanje glukoze v tankem črevesju. Glukozo se vbrizga v kri, vodi se jo do mišic, za presežek se nakopičijo maščobne molekule. Nekatere študije kažejo na zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.<ref>''Decaffeinated Coffee and Glucose Metabolism in Young Men'', James A. Greenberg, David R. Owen, Allan Geliebter, ''Diabetes Care'' 05 Aprile 2010 (2010;33(2):278-280), American Diabetes Association, Inc</ref> Opaženo je, da so klorogenske kisline derivati, ki so antioksidanti in antidiabetiki. Te antioksidante, preventivne za sladkorne bolezni in izgubo teže, se povezuje zlasti z zeleno kavo, ki vsebuje večje koncentracije teh kislin, in za razliko od tradicionalne kave, ne izgubi hranilne vrednosti. Načini priprave kave: Kava espresso v kozarcu Vrste kave: * Kava espresso, “normalna kava v Italiji”. * Brezkofeinska kava. * Kava v kozarcu, servirana je v steklenem kozarcu, namesto v porcelanu. * Kratka kava – espresso je zelo majhen, včasih le nekaj kapljic. Kava, pripravljena na ta način, izrazi največjo aromo in ima zelo nizko vsebnost kofeina. To je tradicionalni napitek v Italiji (skoraj nemogoče je dobiti pravo močno kavo v tujini). * Dolga kava se naredi z espresso strojem, pri čemer se natoči več vode kot običajno. Dolga kava, čeprav je manj gosta, vsebuje več kofeina kot običajno in več kot ga je v kratki kavi, ker se enaka količina kave uporabi v večji meri. Dolga kava se šteje normalno kavo v Združenih državah Amerike ter v srednji in severni Evropi. * Macchiato ali bela kava se pripravi z dodajanjem malo mleka. * Kava s peno je vrsta kave z mlekom, v katero se doda toplo in puhasto mleko. * Prava kava se pripravi z dodajanjem žganja ali druge vrste alkohola oziroma žganja. * Moretta Fano * Neapeljska kava je pripravljena z neapeljsko “caffettiero”. * Ameriška ali angleška kava je normalni espresso ali dolga kava, kateri se doda še 60 % vode in postreže v visoki skodelici. * Moldavska kava * Lešnikova kava * Kava z ginsengom * Cappuccino ali kapučino * Mocaccino je klasični kapučino, kateremu se doda majhen odmerek vroče čokolade. * Babyccino ali kapučino za otroke je manjša in umetniško okrašena kava s peno, marshmallowi, kakavom itd. * Mehiška kava * Ledena kava * Kava z ledom iz mandljevega mleka * Kavni shake je kava z ledom, pripravljena v mikserju. * Ječmenova kava je "kava" v širšem pomenu, saj se za pripravo ne uporabijo kavna zrna. * Marocchino se pripravi v steklu. Najprej se natoči mlečna pena, nato se doda kava, pogosto pa tudi čokolada ali kakav. * Dunajski Melange * Turška kava * Dvojna dolga kava * Dvojna kratka kava * Kratka kava z rezino pomaranče * Kavni frappe je grška iznajdba. Njene osnovne sestavine so instant kava, sladkor in voda. Irska kava * Jamajška kava je podobna irski kavi. Namesto ruma se doda viski. * Študentska kava je močna kava. * Valdostanska kava * Café du campagnard * Brazilska kava se pripravi tako, da se kavi doda še stepena smetana in sladka čokolada v prahu. * Bela kava - vroča ali hladna se pripravi z 20 % več mleka. Razlikuje se lahko od vroče do hladne in se pogosto najde že hladna na baru. * Francoska kava * Carajillo Drugi napitki s kavo: * Caffelatte +Caffè cortado == Kava in gospodarstvo == Kava predstavlja zelo pomembno [[izvoz]]no surovino za mnoge države. Leta 2004 je v 12 državah predstavljala glavni izvozni prihodek<ref>{{cite web | title = FAO Statistical Yearbook 2004 Vol. 1/1 Table C.10: Most important imports and exports of agricultural products (in value terms)(2004) | publisher = FAO Statistics Division | date= 2006 | url = http://www.fao.org/statistics/yearbook/vol_1_1/pdf/c10.pdf | accessdate = 13. septembra 2007}}</ref>, leta 2005 pa je predstavljala sedmo največjo legalno izvozno poljščino<ref>{{cite web | title = FAOSTAT Core Trade Data (commodities/years) | publisher = FAO Statistics Division | date= 2007 | url = http://faostat.fao.org/site/343/DesktopDefault.aspx?PageID=343 | accessdate = 24. oktobra 2007}} Za ogled tržne izvozne vrednosti izberi zavihek "commodities/years" in pod kategorijo "subject" izberi "Export value of primary commodity." Pod "country," izberi "World." Pod "commodity" pritisni tipko ''shift'' in v kategoriji "single commodity" izberi vse objekte. Po izboru pritisni "show data." Izpisal se bo seznam dobrin in njihova vrednost</ref>. S kavo Arabica trguje izključno New Yorški Board of Trade (NYBOT) v [[cent]]ih [[ameriški dolar|dolarja]] na ameriški [[Funt (mera)|funt]], pri čemer en kontrakt vsebuje 37.500 funtov. Ta številka ustreza približno 260 vrečam po 60 [[kg]]. S sorto Robusta se od leta 2000 trguje na Londonskem International Financial Futures Exchange (LIFFE) in vsebuje 5 ton (80 vreč), pri čemer se trguje z ameriškimi dolarji na [[tona|tono]]<ref>{{cite web | title = surovine.si | publisher = www.surovine.si | date= 2008 | url = http://www.surovine.si/kava.php | accessdate = 18. avgusta 2008}}</ref>. == Aparat za "hitro"kavo, instant kavo == Instant kava je proizvod procesa ekstrakcije, ko iz kave izlužijo kavni koncentrat. Pridobljeni koncentrat z različnimi postopki posušijo, s katerim se odstrani topilo z razlogom pridobiti izdelek v prahu ali v zrncah, ki jih je mogoče raztopiti v vodi in je napitek možno hitro uporabiti. Leta 1881 je ameriški kemik Satori Kato predstavil prvo instant kavo na razstavi v Pan American. Instant kava se pridobiva na dva različna načina(postopka): atomizacija in [[liofilizacija]]. V obeh primerih se praži kavo (pri temperaturah med 190 in 210&nbsp;°C), nato se topne suhe snovi ekstrahirajo z vročo vodo, v operaciji, ki jo imenujmo trdno - [[ekstrakcija|tekoča ekstrakcija]]. Pridobljena tekočina je ekstrakt, ki se ji je s centrifugo po fazah odstranila voda. Atomizacija se izvaja s sušilno komoro, kjer se snov na hitro izsuši s stikom z vročim zrakom. Liofilizacija se opravi pri nizkih temperaturah in s posledično [[Sublimacija|sublimacijo]] na ekstraktu vode pri nizkih tlakih. Teža pridobljene kave je približno 40% teže zelene kave. Zahvaljujoč Nestlé, ki je razvila svoj Nescafe instant kavo leta 1938, so jo lahko uporabljali ameriški vojaki med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. '''Kava v kozarcih ali v pločevinkah''' Kava v kozarcih je pijača, ki je bila priljubljena v azijskih državah, predvsem na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Prodajni avtomati običajno prodajajo več vrst kave in je možna izbira med toplim in hladnim napitkom. Zaradi napetega življenjskega sloga korejskih prebivalcev v velikih mestih, so podjetja ponujala večinoma kavo v [[pločevinka]]h s široko paleto okusov. V japonskih trgovinah imajo tudi široko dostopnost ustekleničene kavne napitke, kot tudi v [[Plastika|plastiki]], po navadi rahlo sladkane in zmešane z mlekom. V [[ZDA]] je Starbucks (glavni uvoznik [[Gvatemala|Gvatemale]] z več kot 70%), ki prodaja svojo priljubljeno Frappuccino v steklenicah, katerih glavna sestavina so [[mleko]], kava, [[sladkor]] in arome (kot [[Vanilija|vanilije]] ali [[Karamela|karamele]]). Prodajajo tudi v pločevinkah [[espresso]] pijačo, rahlo sladkano in zmešano s smetano. Obstajajo tudi druge mešanice kavnih napitkov, vendar so nekoliko manj priljubljene. V [[Avstralija|Avstraliji]] je ledena kava pogosto v majhnih škatlah. V [[Kolumbija|Kolumbiji]] Juan Valdez aparat za kavo proizvaja milkshake (koncentrat kave in mleka). '''Koncentrat tekoče kave''' Druga vrsta kave je pripravljena iz koncentrata tekoče kave. Aparat za kavo Koncentrat je [[celuloza]], pridobljen iz kave infuzijo, ki ima veliko količino vode odstranijo. Glede na stopnjo [[Koncentracija|koncentracije]] izdelka lahko aparat koncentrat je stabilna pri sobni temperaturi ali zahtevajo zamrznitev za shranjevanje. Lastnosti končnega izdelka bo rezultat uporabljenih surovin. Uporablja se predvsem v velikih institucionalnih razmerah, ko aparat mora izdelati kavo za več [[tisoč]] ljudi naenkrat, in preprosto z redčenjem paste lahko dobite veliko kav. == Nihanje cen kave na svetovnem trgu == [[Slika:Coffee Beans Photographed in Macro.jpg|thumb|right|Pražena zrna kave]] Kavni trg je endemično nestabilen in to pomanjkanje stabilnosti se izraža predvsem z nihanjem cen. Merilo nestanovitnosti cen kave temelji na dnevni spremembi cen v odstotkih. Cene kave se ne spreminjajo le iz leta v leto, temveč tudi znotraj posameznega kavnega leta. Pritisk na cene kave je največji v zgodnjih mesecih koledarskega leta, ker pretežni del svetovnega pridelka kave oberejo približno v istem času (poletje in zgodnja jesen). Z zgodovinskega vidika povečanja nihanja cen kave, imajo svoje korenine v glavnem v neugodnih vremenskih razmerah, ki imajo takojšen učinek na stanje ponudbe in ustvarja močno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Kava je na trgu do leta 1989 ostala relativno stabilna, kljub vremenu in njenem vplivu na nasade, kar je predvsem posledica različnih mednarodnih sporazumov o kavi, ki so zagotavljale nekakšno stabilnost trga prek sistema delnic. Ta sistem ureja maksimalno kvoto, da v času, ko cene na svetovnih trgih padajo pod določeno raven, lahko vsaka država proizvajalcem omogoči vstop na trg. Na tak način se je zagotavljala neka vrsta zaščite. Od 4. julija 1989, te pogodbe ni več in od takrat govorimo o liberalizaciji trga kave. Začetek deregulacije po 27 letih sporazumov med proizvajalci je obsežno vplivala na trg kave in je bila prvič pod nadzorom ponudbe in povpraševanja. V tem primeru bi države proizvajalke celotno zalogo plasirale na svetovni trg, zaradi česar bi privedlo do padanja cen. V bistvu mehanizem postane naslednji: nihanja kot smo že omenili so bistvenega pomena za trg kave, visoke cene so postale spodbuda za proizvajalce kave, bolje skrbeti za rastline ali nove zasaditve, kar je posledica in to pa pogosto pomeni, v poznejši fazi novi nasadi, večjo in boljšo proizvodnjo, ki vključuje znižanje cen. Nizke cene posledično pomenijo manjšo pozornost za nasade, iz katerih sledi nižja proizvodnja in višje cene, tako da se postopek ponovi. Posledica nihanja cen na kavnem trgu ni samo z vidika ponudbe in povpraševanja. Vpliv velikih finančnih investitorjev je imel večjo vlogo od liberalizacije trga v letu 1989. Države izvoznice imajo slabe skadiščne kapacitete z izjemo Brazilije in Kolumbije, zato si prizadevajo, da odprodajo ves pridelek takoj, ko je obran. Padanje cen kave je še dodaten pritisk na pridelovalce, ker jih omejuje kapital. Hitijo s prodajo kave ne glede na višino cene, edini cilj je, da bi pridobili nujno potrebna finančna sredstva. Špekulacije povzročajo nihanja cene kave na svetovnem trgu in s tem povzročajo višje cene, kot bi bile sicer glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem. === Pridelava === [[Brazilija]] je vodilna država v pridelavi kave, sledijo pa ji [[Vietnam]], [[Indonezija]], [[Kolumbija]] in [[Mehika]]. {| border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" width="100%" class="wikitable" align=left style="clear:left" ! colspan=5|Deset vodilnih držav v pridelavi kave — 2005 |- ! bgcolor="#DDDDFF" width="30%" | Država ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (Int $1000) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (v [[tona]]h) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba |- | {{BRA}} || 1.781.684 || C || 2.179.270 || |- | {{VNM}} || 809.384 || C || 990.000 || * |- | {{IDN}} || 622.986 || C || 762.006 || |- | {{COL}} || 558.050 || C || 682.580 || |- | {{MEX}} || 254.148 || C || 310.861 || F |- | {{IND}} || 224.829 || C || 275.000 || |- | {{ETH}} || 212.566 || C || 260.000 || F |- | {{GUA}} || 177.084 || C || 216.600 || F |- | {{HON}} || 155.860 || C || 190.640 || |- | {{UGA}} || 152.066 || C || 186.000 || F |- |colspan=5 style="font-size:.7em"|Brez opombe = uradna statistika,F = FAO predvidevanje, * = neuradna ocena, C = preračunana vrednost;<br /> Prpridelava v Int $1000 je bila preračunana gleda ne cene v letih 1999−2001<br /> Vir: [http://www.fao.org/es/ess/top/commodity.html?lang=en&item=656&year=2005 Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Devision] |} {{-}} == Priprava == Za pripravo napitka iz kavovega zrnja je le-to potrebno ustrezno pripraviti. Zrnje se obere in sortira, nato pa sledi vrsta procesov, ki vodijo do grenke in aromatične pijače. === Moker postopek === Kave višje kakovosti so po navadi pridelane z mokrim postopkom. Oluščena zrna v posebnih [[zbiralnik]]ih namočijo v mrzlo [[voda|vodo]], kjer se med namakanjem prične rahla [[fermentacija]], ki traja približno 24 ur. Proces fermentacije je zelo pomemben, ker vpliva na aromo in okus, saj ta postane mehkejši in manj grenak. Po tem postopku zrna postavijo na [[sonce]], kjer se začne proces sušenja. Ko so zrna posušena, jih ročno ali elektronsko preberejo glede na velikost in razred [[kakovost]]i. === Suh postopek === Suh postopek uporabljajo v Braziliji in Zahodni Afriki. Rdeče neoluščene plodove zložijo na velike odprte [[terasa|terase]], imenovane terreiros. Na soncu jih sušijo dva do tri tedne, pri čemer odstopi zunanji ovoj semena. Med sušenjem zrnje večkrat premešajo. Ko je rdeči ovoj popolnoma suh, ga ločijo od zrnja in nato ročno ali elektronsko sortirajo. Suh postopek lahko izvajajo tudi v [[sušilnica]]h, kjer postopek sušenja traja le dva do štiri dni. === Praženje === Večina kave se proda pražene. Manjši delež se proda v nepraženem stanju kot zelena kava, pred pripravo pa jo je treba obvezno določen čas pražiti. Prav praženje najbolj vpliva na okus in aromo napitka, zrno pa se spremeni tako fizično kot kemično. S praženjem zrna izgubijo na teži, saj iz njih s procesom praženja izpari voda, s čimer se spremeni tudi gostota zrnja. Praženje se začne, ko [[temperatura]] v zrnu naraste na 200 °[[Celzij|C]], trajanje in končna temperatura pa sta odvisni od vrste kavnih zrn, ki jih pražimo<ref name="trent"/>. Med praženjem se v zrnu začne postopek karamelizacije, temperatura pa povzroči razpad [[škrob]]a v zrnju na [[enostavni sladkorji|enostavne sladkorje]], ki začnejo karamelizirati in posledično spremenijo barvo zrna.<ref>Kummer, Corby. ''[http://www.amazon.com/gp/reader/0618302409/ The Joy of Coffee: The Essential Guide to Buying, Brewing, and Enjoying]'', Houghton Mifflin, 261. 19. avgusta, 2003. ISBN 978-0-618-30240-6.</ref>. Količina [[Saharoza|saharoze]] med praženjem hitro upada in lahko pri bolj praženih zrnih povsem izgine. Med praženjem se znižuje tudi stopnja aromatičnih [[olje|olj]], [[kislina|kislin]] in kofeina, kar tudi vpliva na okus kave. Pri 205&nbsp;°C se v zrnih začnejo razvijati drugačna olja<ref name="trent"/>, med katerimi je najpomembnejši ''caffeol'', ki začne nastajati pri temperaturi okoli 200&nbsp;°C. To olje je v prvi vrsti zaslužno za kavni okus in aromo<ref name="plant">Dobelis, Inge N., Ed.: Magic and Medicine of Plants. Pleasantville: The Reader’s Digest Association, Inc., 1986. str 370–371.</ref> [[Slika:Coffee roasting grades.png|thumb|right|180px|Stopnje praženja od leve: nepražena ali zelena kava, lahko praženje, cimetasto, srednje, močno, city, full city, francosko in italijansko praženje<ref name="roaststyle"/>]] Glede na barvo praženega zrnja se kava prodaja pod imeni light, cinnamon, medium, high, city, full city, francosko ali italijansko praženje.<ref name="roaststyle">{{cite book |title=Home Coffee Roasting: Romance & Revival |first=Kenneth |last=Davids |year=1996 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |url=http://www.lucidcafe.com/homeroast3.html |format=excerpt |accessdate=2007-08-03}}</ref> Močneje pražene kave so praviloma bolj fino mlete, saj vsebujejo manj vlaken, vsebujejo pa tudi več sladkorja. Manj pražene kave imajo višjo vsebnost kofeina in posledično bolj grenak okus, so pa bolj aromatične in imajo višjo vsebnost kislin, ki z dolgotrajnejšim praženjem izginejo.<ref name="Mauro">{{cite web | last =Cipolla | first =Mauro | title =Educational Primer: Degrees of Roast | publisher =Bellissimo Info Group | url =http://www.virtualcoffee.com/may/educate.html | accessdate = 2007-07-19}}</ref> Med praženjem na zrnih nastane tudi nekaj luskastih tvorb, ki so ostanki kožice, ki je ostala na zrnju po lupljenju<ref name="Bay">{{cite web | last = | first = | title =Coffee Roasting Operations | date= 15. maj 1998 | publisher =Bay Area Air Quality Management District | url =http://www.baaqmd.gov/pmt/handbook/s11c03pd.htm | accessdate = 2007-07-27 }}</ref>. Te luske običajno z zrnja odpihnejo po procesu praženja, nekaj pa jih pustijo v kavi, predvsem pri bolj praženih vrstah, da vpijejo nastala olja<ref name="trent">{{cite web | last =Ball | first =Trent | author2=Sara Guenther| author3= Ken Labrousse| author4= Nikki Wilson | title =Coffee Roasting | publisher =Washington State University | url =http://www.wsu.edu:8080/~gmhyde/433_web_pages/coffee/student-pages/6roasting/roasting.htm | accessdate = 2007-07-18 }}</ref> [[Dekofeinizacija]] je lahko tudi eden od procesov pri pripravi kave za tržišče. Postopek se začne pri zelenih zrnih, poznamo pa več načinov dekofeinizacije. Vsi postopki se začnejo z namakanjem kavnih zrn v vroči vodi ali z obdelovanjem z [[vodna para|vodno paro]]. Kasneje se uporabijo različna topila, ki razgradijo olja, v katerih je kofein<ref name="plant" />. Odstranjen kofein podjetja po navadi prodajo farmacevtski industriji<ref name="plant" />. === Skladiščenje in pakiranje === Praženo kavo je potrebno pravilno skladiščiti, da se v zrnju ohrani vse aromatične snovi. Idealni pogoji za skladiščenje so neprodušne posode, ki jih je potrebno hraniti v suhem in temnem prostoru<ref name="foodnetwork-truebrew">{{cite web |url= http://www.foodnetwork.com/food/recipes/recipe/0,,FOOD_9936_10020,00.html |title= True Brew |author= [[Alton Brown]] |publisher= [[Food Network]] |accessdate= 2008-02-18 }}</ref>. Pakiranje kave poteka danes avtomatsko. Sodobne pakirnice pakirajo kavo v [[vakuum]]u, v [[atmosfera (enota)|atmosferi]] z dodatkom [[inertni plin|inertnega plina]] ali z vgraditvijo enosmernega [[ventil]]a. Kavo danes pakirajo v vrečke ali v hermetično zaprte posode. Po tem, ko je bila vrečka s kavo odprta je najbolje vsebino pretresti v posodo, ki omogoča izsesavanje zraka, da bi se teko preprečil vdor [[zrak]]a v posodo, saj kavni prah ob stiku z zrakom hitreje izgublja [[aroma|aromo]]<ref name="foodnetwork-truebrew"/>. === Mletje in priprava === [[Slika:Mlynek.jpg|thumb|Ročni mlinček za kavo]] Pred pripravo je potrebno kavna zrna zmleti ali streti. Za to se lahko uporabljajo ročni mlinčki, ki zrnje strejo med zobci posebej oblikovanih zobatih kolesc. Druga metoda je mletje kave v električnih kavnih mlinčkih, ki s pomočjo hitro vrtečega [[rezilo|rezila]] kavno zrnje nareže v fin [[prah]]<ref>{{cite book | last =Perry | first =Sara | title =The New Complete Coffee Book: A Gourmet Guide to Buying, Brewing, and Cooking | publisher =Diane Publishing Co. | date= April 2003 | pages =27 | url =http://books.google.com/books?id=ixOUUoLWwEsC&pg=PA27&dq=Coffee+%2B+ground+%2B+burr+mill+%2B+mortar+and+pestle.&sig=1Pqog7y_wtPRG1jCPDdG-PrBxOM | isbn = 978-0756777418}}</ref>. Tretja metoda je uporaba [[terilnica|terilnice]], v kateri kavna zrna stolčemo v prah. Finost kavnega prahu je odvisna od načina priprave kave. Najbolj fin prah se uporablja za kuhano kavo, najbolj grob pa za pripravo filter kave. Po mnenju nekaterih je edini pravi način [[turška kava]], s [[kuhanje]]m v [[džezva|džezvi]], pravzaprav prevretjem mlete kave. Ta način ima lastnost, da se prostor napolni s prijetnim vonjem kave. Bolj pogost in hitrejši način priprave v gostinskih lokalih je ''espresso'', kjer vrela voda pod [[pritisk]]om steče skozi kavo v skodelico. Podoben napitek sta tudi ''makijato'', ali ''kapučino'', kjer espressu dodamo toplo ali mrzlo in spenjeno mleko. Kava je lahko tudi brez kofeina, pa ima kljub temu zaradi učinka [[placebo|placeba]] poživilen učinek. Podoben način priprave je priprava kave s filtriranjem. Pri tem načinu se uporabljajo posebni [[aparat]]i, pri katerih mleto kavo stresemo v posebne filtrirne vrečke, v poseben prostor v aparatu pa nalijemo vodo. Voda nato na principu [[gravitacija|gravitacije]] steče preko grelnika, kjer zavre in steče v prostor s filtrirno vrečko. Tam teče preko kavnega prahu in na spodnjem delu vrečke odteče v posodo na spodnjem delu aparata<ref name="Levy">{{cite book | last =Levy | first =Joel | title =Really Useful: The Origins of Everyday Things | publisher =Firefly Books | date= November 2002 | pages =1948 | url =http://books.google.com/books?id=fyBb_Xh5hqIC&pg=PA1948&dq=Coffee+%2B+percolator+%2B+filter&sig=ItgZl7dugXO0nOCRit70b4-06RQ | isbn = 978-1552976227}}</ref> . == Glej tudi == * [[Poparek]] * [[Čaj]] * [[Mate (napitek)]] == Reference in viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kava|Kava}} {{Zbirka|Coffee|Kava}} * [http://www.sigov.si/uvp/nasveti/prehrana/kava.htm Urad za varstvo potrošnikov] * [http://www.droga.si/default.asp?id=748 Droga Kolinska] * [http://www.equalexchange.com/interfaith-program Delo na plantažah kavovca povzroča suženjsko delo otrok. (v angleščini)] * [http://www.food.info.net/uk/qa/coffee.htm Več informacij o kavi. (v angleščini)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Brezalkoholne pijače]] [[Kategorija:Kava|*]] 5m8u4t2rjbdsacbmb6hr7mi87xswvgh 0 26827 5737836 5606722 2022-08-20T18:49:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Črni poper | image = Piper nigrum drawing 1832.jpg | image_width = 210px | image_caption = Poper | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Piperales]] (poprovci) | familia = [[Piperaceae]] (poprovke) | genus = ''[[Piper]]'' | species = '''''P. nigrum''''' | binomial = ''Piper nigrum'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} [[Slika:Pfeffer-Gewürz.jpg|thumb|300px|Zeleni, beli in črni poper]] '''Črni poper''' ali '''poprovec''' (pogosto samo ''poper'', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Piper nigrum''''') je [[rastlina]], katere [[sadež]] je [[začimba]] z ostrim [[okus]]om. == Videz in razširjenost rastline == Rastlina je [[ovijalka]], ki se vzpenja ob [[drevo|drevesih]] do 10 [[meter|metrov]] visoko. Do 30. leta lahko z vsake rastline dvakrat letno nabirajo sadeže. [[Domovina]] popra je [[Indija]], predvsem [[provinca]] [[Malabar]]. Danes so največje pridelovalke popra [[Vietnam]], [[Indija]], [[Brazilija]], [[Indonezija]] in [[Malezija]]. == Uporaba == ''Beli poper'' so zrela [[seme]]na, s katerih odstranijo meso sadeža. ''Črni poper'' so posušena nezrela semena. ''Zeleni poper'' so prav tako nezrela semena. Od črnega se razlikuje po tem, da semena takoj po nabiranju vložijo v slano vodo ali hitro posušijo na visoki [[temperatura|temperaturi]]. Zaradi takega sušenja ohranijo originalno zeleno barvo. Poper vsebuje [[alkaloid]] [[piperin]], ki mu da oster [[okus]]. ''Rdeči poper'' pridobivajo iz zrelih semen rastline ''Schinus terebinthifolius''. Pogosto imenujejo rdeči poper tudi posušene in zmlete sadeže [[čili]]ja. [[Sečuanski poper]] in nobena od prej omenjenih rastlin ni v sorodu s pravim poprom. == Zgodovina == Poper je bil v preteklosti zaradi dragega in nevarnega [[transport]]a zelo drag in se je občasno plačeval tudi s svojo težo v [[zlato|zlatu]]. Poper je znan več kot štiri [[tisočletje|tisočletja]] in ves ta čas velja za zelo priljubljeno začimbo. [[Rim]]ljani so [[poper]] prvi pripeljali v [[Evropa|Evropo]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], kjer so ga natovarjali, naprej pa so ga prodajali trgovci imenovani [[piperarii]]. Znan je zapis, da je [[Zahodni Goti|zahodnogotski]] [[kralj]] [[Alarih]] ([[370]]-[[401]]), zahteval od obleganih Rimljanov med ostalim za odkupnino tudi 3000 [[Funt (mera)|funtov]] [[poper|popra]], kar kaže na visoko [[cena|ceno]] te [[začimba|začimbe]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so imeli [[monopol]] nad [[trgovina|trgovino]] s poprom [[Turki]] in [[Arabci]], kasneje pa [[Benečani]]. Ti so monopol skrbno varovali. Dragocene [[začimba|začimbe]] (ne samo poper) so bile vzrok, da so [[Krištof Kolumb]] in drugi [[pomorščak]]i iskali drugo pot v Indijo. Leta [[1499]] je [[Vasco da Gama]] pripeljal prvi [[tovor]] popra iz Indije v [[Evropa|Evropo]]. Leta 1798 je pripeljal kapitan Jonathan Carnes v New York 75 ton popra. To je bilo za [[Amerika|Ameriko]], ki je postala svobodna šele leta 1792. zelo pomembno, saj je začela trgovati s poprom in to je mladi državi pomagalo iz gospodarskih težav. Poper ni bil samo luksuzni artikel, ampak tudi [[zdravilo]]. Na [[ladja]]h je ob uporabi popra zaradi njegovih [[mikrobi|protimikrobnih]] sestavin postalo skoraj pokvarjeno [[meso]] zopet užitno. == Uporaba == Poper uporabljamo v zrnih in zmlet. Lahko se doda v vsako slano jed. ''Črni poper'' uporabljamo predvsem pri pripravi: * [[pečenje|pečene]] in [[Dušenje (kulinarika)|dušene]] [[govedina|govedine]] * temnih [[omaka|omak]] * jedi iz [[stročnica|stročnic]] ''Beli poper'' uporabljamo zaradi njegovega okusa predvsem pri pripravi: * svetlega mesa, predvsem [[perutnina|perutnine]] * svetlih omak * [[krompir]]jevih jedi * [[majoneza|majoneze]] * [[sir]]ovih jedi, kot npr. [[fondi]] == Viri: == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Začimbe]] [[Kategorija:Poprovke]] ot4c2gnv3azj7u2d2c58bhehtdxbnj1 0 27174 5737645 5659236 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name= Lipicanec |status = {{StatusDomesticated}} |image=Lipicanec_PRMO.jpg |image_caption= |altname= |country= [[Lipica]], [[Slovenija]] |features = Telo daljšega, pravokotnega okvira z veliko mišično maso, glava suha in je v razmerju s telesom in vratom relativno velika, vrat usločen, visoka akcija nog |group1= Lipizzaner Society of Great Britain |group2=Lipizzan International Federation |group3=Lipizzan Association of North America |std1= http://www.lipizzaner.co.uk/ |std2= http://www.lif.eu.com/ |std3= http://www.lipizzan.org/ |}} {{Infopolje RKD | ime = Tradicionalna reja in vzreja lipicancev v Kobilarni Lipica | rkd_tip = žkd | image = Lipizzaner 2.jpg | alt = | caption = | površina = | vpisano = 24. avgust 2016 | razglasitev_rkd_tip = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = [[koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine]] (Slovenski etnografski muzej) | lokacija = [[Lipica]] | refšt=2-00054 }} '''Lipicánec''' ([[Hrvaščina|hrvaško]]: ''Lipicanac'', [[Češčina|češko]]: ''Lipicán'', [[Madžarščina|madžarsko]]: ''Lipicai'', [[Italijanščina|italjansko]]: ''Lipizzano'', [[Nemščina|nemško]]:''Lipizzaner'') je [[slovenska avtohtona pasma]], vzrejena v [[Lipica|Lipici]]. Pasma je bila osnovana v letu [[1580]], na [[Slovenija|slovenskem]] [[Kras (območje)|Krasu]], v takratni [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]], kar Lipico uvršča v najstarejšo še vedno operativno konjušnico. Konjušnica je tesno povezana s [[Španska šola jahanja|špansko šolo jahanja]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija|Avstriji]], kjer izvajajo ''[[Klasično jahanje|haute école]]'' in razne druge jahalne tehnike. Konji v španski šoli jahanja so trenirani s tradicionalnimi metodami, ki segajo stoletja v preteklost. Lipicanec je eden od slovenskih simbolov, upodobljen je na [[slovenski evro kovanci|slovenskem evro kovancu]] za 20 centov. == Značilnosti pasme == Žrebci so visoki (viher) 155-158 cm, kobile 153-158 cm, glava je srednje velika, suha, zmerno konveksnega profila. Oči so velike, temne, živahnega pogleda, ušesa srednje velika, nozdrvi velike. Vrat je srednje dolg, visoko nasajen, usločen in dobro omišičen. Telo je dolgo, široko in globoko, noge so čvrste in suhe. Lipicanec ima živahen temperament, je dobro učljiv, primeren za izvajanje klasičnih dresurnih elementov in tudi za vse oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Pasma je dobro plodna, dolgoživa, dobro izkorišča krmo. === Barva lipicancev === [[Slika:Horses-1871327.jpg|thumb|left|250px|Čreda lipicancev v Lipici]] Lipicanci niso pravi beli konji, s starostjo osivijo do skoraj povsem bele barve. Do pred 200 leti so bili lahko tudi črni, rjavi, z belimi lisami, nakar so začeli odbirati živali, ki so se rodile temne (najpogosteje črne barve) in ki so s staranjem osivele. To sivenje ali depigmentacija je tako močno, da so v starosti med pet in sedem let konji beli. Povzročanje sivenja s starostjo je avtosomalno dominantna lastnost, ki jo povzroča delovanje [[gen]]a sintaksin-17 (STX17) na 25. [[kromosom]]u. Osivelost povzroča 4,6 [[Bazni par|kb]] dolga duplikacija v 6. intronu tega gena. Duplikacija deluje cis-regulatorno (pomeni da vpliva na sosednje gene) in je povezana z visokim deležem pojavljanja [[melanom]]ov, vpliva na hitro izgubo pigmentacije v [[melanocit]]ih. Konji, ki jih ne uvrščamo med sivce, so homozigotno recesivni, torej gg. Sivci imajo vsaj en dominantni alel G.<ref>{{navedi revijo |author1=Pielberg GR |author2=Golovko A |author3=Sundstrom E |author4=Curik I |author5=Lennartsson J |author6=Seltenhammer MH |author7=Druml T |author8=Binns M |author9=Fitzsimmons C |author10=Lindgren G|display-authors= et al. |title=A cis-acting regulatory mutation causes premature hair graying and susceptibility to melanoma in the horse |journal=Nature Genetics |year=2008 |volume=40(8) |pages=1004-1009 |doi=10.1038/ng.185}}</ref> Tradicionalno ima čreda v Lipici vedno enega črnega lipicanca (gg). [[Slika:Young lipizzaner.jpg|thumb|Bele kobile s črnimi žrebeti (kobilarna Piber)]] == Zgodovina Lipice == [[Kobilarna|Kobilarno]] je ustanovil avstrijski [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjske]], [[Istra|Istre]] in [[Trst]]a. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica|konjušnice]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec [[Škofija Trst|tržaškega škofa]] v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za [[golf]]. V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem [[Kras (področje)|Krasu]]«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu 1581. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu 1701 kupljeni žrebec ''Cordova''. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec ''Lipp'', pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni [[Frederiksborg]]. Leta 1816 se je čredi priključil [[Arabski konj|arabski žrebec]] ''Siglavy''. Po ukazu cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj. Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v [[Madžarska|madžarski]] [[Székesfehérvar]] (22. marec 1797 – 17. oktober 1797) in v Peczko blizu [[Mezőhegyes]]a (27. julij 1809 – 1815). Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so čredo preselili v [[Laxenburg]] pri [[Dunaj]]u, žrebeta pa v [[Češka|češki]] Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29. maja 1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj [[Italija|italijansko]] Lipico. Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh|Nemci]] in 12. oktobra 1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz nekdanje [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz nekdanje jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje|Skopju]] in [[Poljska|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je ameriški general [[George Smith Patton mlajši|Patton]] sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo [[Rdeča armada|rdečo armado]] (po dogodkih je posnet [[Walt Disney|Disneyjev]] film ''[[Čudež belih žrebcev]]'' iz leta 1963). Američani so del konj in ves arhiv predali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], pa je šele v letu 1947 dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih izvirnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu). Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu. == Linije žrebcev == [[Slika:Lipicanec.JPG|thumb|Lipicanska kobila]] Danes je zastopanih šest originalnih krvnih linij lipicanca, ki so bile oblikovane v Lipici. Začetniki današnjih linij žrebcev so: * Pluto - originalni danski žrebec, sivec, rojen leta [[1765]] v kobilarni [[Frederiksborg]] * Neapolitano - originalni napolitanski žrebec, rjavec, rojen leta [[1790]] * Conversano - originalni napolitanski žrebec, vranec, rojen leta [[1767]] * Maestoso - sivec, rojen leta [[1773]] v kobilarni [[Kladruby]] * Favory - plavkasti rjavec, rojen leta [[1779]] v kobilarni Kladruby * Siglavy - sivec, originalni arabec, rojen leta [[1810]] Poleg šestih klasičnih linij lipicanca, oblikovanih v Lipici, poznamo še dve, in sicer [[Hrvaška|hrvaško]] linijo Tulipan in madžarsko Incitato. V Lipici ti dve liniji nista zastopani. == Rodovi kobil == Enak pomen kot oblikovanju linij žrebcev so v Lipici dali tudi oblikovanju rodov kobil. Oblikovanih je bilo 18 rodov kobil, od katerih je v Lipici zastopanih 16. * Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica) * Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica) * Argentina (Argentina 1767, Lipica) * Africa (Africa, leta 1747, Kladruby) * Almerina (Almerina, 1769, Kladruby) * Presciana/Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby) * Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby) * Europa (Europa, 1774, Kladruby) * Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani) * Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani) * Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg) * Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica) * Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna) * Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz) * Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina) * Rebecca/Thais (Rebecca, Višnjevci), oblikovan po letu 1947 V Lipici nista zastopana rodova Capriola (Capriola, 1785 Kladruby) in Rava (Rava, 1755, Kladruby). == Sklici in opombe == {{Opombe}} *{{navedi splet|url= http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00054.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine |publisher= |accessdate=15. november 2018}} == Viri == * [[Edvard Kocbek]]: ''Lipicanci'' (pesnitev, prevedena v več jezikov, zbranih v knjigi ISBN 961-90056-6-X) == Glej tudi == * [[konjeniška enota SV]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lippizaner|Lipicanec}} * [http://www.lipica.org/ Kobilarna Lipica] - uradna stran * http://lipicanci.com/ * http://www.lipizzan-slovenia.com/ * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=26&Itemid=12 gremoVEN.com - Lipica] * [http://web.archive.org/web/20070514001423/www.ukom.gov.si/eng/slovenia/background-information/lipizzaners Lipicanec] * http://www.lipizzan.org/aboutlipizzans.html {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] [[Kategorija:Lipica]] {{normativna kontrola}} 39wbv8ulzs50ttdccd2hzid2rz0dwbx 0 27249 5737837 5697462 2022-08-20T18:50:02Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = U2 | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Dublin]], [[Irska]] | Genre = [[Rock]], [[post-punk]], [[alternative rock]] | Years_active = 1976–danes | Label = [[Interscope Records|Interscope]] (1997–danes)<br />[[Island Records|Island]] (1979–1997) | Current_members = [[Bono]]<br />[[The Edge]]<br />[[Adam Clayton]]<br />[[Larry Mullen Jr.]] }} '''U2''' [jú tú] (v pomenu ''you two'' - ''vidva'' ali ''you too'' - ''ti tudi'' oziroma ''vi tudi'') je [[irska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki sodi med najbolj znane v svoji [[seznam glasbenih zvrsti|zvrsti]]. Izdali so že več kot deset studijskih albumov. Skupina je nastala v poznih [[1970.|sedemdesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] in je znana tudi po delovanju v [[dobrodelne organizacije|dobrodelnih organizacijah]]. == Zasedba == * [[Bono]] (Paul David Hewson) - [[vokal]] * [[The Edge]] (David Howell Evans) - kitara in [[klaviature]] * [[Adam Clayton]] - [[bas kitara]] * [[Larry Mullen|Larry Mullen, Ml.]] - [[bobni]] == Biografija == === Prva leta === Skupina je začela nastajati že [[jesen]]i leta [[1976]], ko je štirinajstletni [[bobnar]] [[Larry Mullen]] na oglasno desko svoje [[srednja šola|srednje šole]] obesil razglas, da išče člane za [[rock band]]. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali [[basist]] [[Adam Clayton]], [[brat]]a Dick in [[The Edge|David Evans]], ki sta igrala [[kitarist|kitari]], in [[Bono|Paul Hewson]], ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto [[pevec|pevca]], tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana. Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. 5 fantov je začelo s skupnimi vajami. Na začetku leta 1978 je starejši izmed bratov Evans (Dick) odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina primenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v [[Limerick]]u, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 [[Funt šterling|funtov]] ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka. Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto [[1980]] za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru [[1979]] so igrali v [[Anglija|Angliji]], ob vrnitvi na Irsko pa so [[26. februar]]ja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo množico na nacionalnem štadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo [[Island (založba)|Island]]. === Boy === Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom [[Boy (album)|Boy]]. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja [[1981]]. V tem obdobju je skupina prvič igrala v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], na [[Švedska|Švedskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], [[Belgija|Belgiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. V zaključnem delu turneje po ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu. == Diskografija == === Albumi === # ''[[Boy (album)|Boy]]'' - [[1980]] # ''[[October (album)|October]]'' - [[1981]] # ''[[War (album)|War]]'' - [[Februar 1983]] # ''[[Under a Blood Red Sky]]'' - [[September 1983]] # ''[[The Unforgettable Fire]]'' - [[1984]] # ''[[The Joshua Tree]]'' - [[1987]] # ''[[Rattle & Hum]]'' - [[1989]] # ''[[Achtung Baby]]'' - [[1991]] # ''[[Zooropa]]'' - [[1993]] # ''[[Pop (album)|Pop]]'' - [[1997]] # ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' - [[2000]] # ''[[How to Dismantle an Atomic Bomb]]'' - [[2004]] # ''[[No Line on the Horizon]]'' - [[2009]] # ''[[Songs of Innocence]]'' - [[2014]] # ''[[Songs of Experience]]'' - [[2017]] === Kompilacije === * ''The Best of 1980-1990'' - [[1998]], compilation * ''Million Dollar Hotel'' - [[2000]], soundtrack album * ''The Best of 1990-2000'' - [[2002]], compilation * ''The Complete U2'' - [[2004]] === Posnetki koncertov in zbirke videospotov === * ''Under a Blood Red Sky'' - [[1983]] * ''The Unforgettable Fire Collection'' - [[1985]] * ''Rattle and Hum'' - [[1988]] * ''Achtung Baby'' - [[1992]] * ''Zoo TV Live From Sydney'' - [[1994]] * ''Popmart Live From Mexico City'' - [[1997]] * ''The Best Of 1980-1990'' - [[1999]] * ''Elevation 2001: U2 Live From Boston'' - [[2001]] * ''U2 Go Home: Live From Slane Castle'' - [[2004]] * ''The Best Of 1990-2000'' - [[2002]] * ''Vertigo Tour - Live From Chicago'' - [[2005]] === Singli === Pripisano je doseženo mesto na [[Združene države Amerike|ameriških]] (ZDA) in [[Anglija|angleških]] (VB) lestvicah. * 1979 "U2-3" * 1980 "Another Day" * 1980 "11 O'clock Tick Tock" * 1980 "A Day Without Me" * 1980 "I Will Follow" * 1981 "Fire" #35 VB * 1981 "Gloria" #55 VB * 1982 "A Celebration" #47 VB * 1983 "New Year's Day" #10 VB; #53 ZDA * 1983 "Two Hearts Beat as One" #18 VB * 1983 "Sunday Bloody Sunday" #7 VB (izdan samo v [[Evropa|Evropi]] in na [[Japonska|Japonskem]]) * 1983 "40" (izdan samo v [[Nemčija|Nemčiji]]) * 1984 "I Will Follow" #81 ZDA * 1984 "Pride (In the Name of Love)" #3 VB; #33 ZDA * 1985 "The Unforgettable Fire" #6 VB * 1987 "With or Without You" #4 VB; #1 ZDA * 1987 "I Still Haven't Found What I'm Looking For" #6 VB; #1 ZDA * 1987 "Where the Streets Have No Name" #4 VB; #13 ZDA * 1987 "One Tree Hill" (izdan samo v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]) * 1987 "In God's Country" #48 VB; #44 ZDA * 1988 "Desire" #1 VB; #3 ZDA * 1988 "Angel of Harlem" #9 VB; #14 ZDA * 1989 "When Love Comes to Town" (Z [[B.B. King]]om) #6 VB; #68 ZDA * 1989 "All I Want Is You" #4 VB; #83 ZDA * 1991 "The Fly" #1 VB; #61 ZDA * 1991 "Mysterious Ways" #13 VB; #9 ZDA * 1992 "One" #7 VB; ZDA #10 * 1992 "Even Better Than the Real Thing" #12 VB; #32 ZDA * 1992 "Even Better Than the Real Thing" (remix) #8 VB * 1992 "Who's Gonna Ride Your Wild Horses" #14 VB; #35 ZDA * 1993 "Numb" (samo videospot) * 1993 "Lemon" (izdan samo v Avstraliji in na Japonskem) * 1993 "Stay (Faraway, So Close!)" #4 VB; ZDA #61 * 1995 "Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me" #2 VB; #16 ZDA * 1997 "Discothèque" #1 VB; #10 ZDA * 1997 "Staring at the Sun" #3 VB; #26 ZDA * 1997 "Last Night on Earth" #10 VB; #57 ZDA * 1997 "Please" #7 VB * 1997 "Mofo" * 1997 "If God Will Send His Angels" #12 VB * 1998 "The Sweetest Thing" #3 VB; #63 ZDA * 2000 "Beautiful Day" #1 VB; #21 ZDA * 2001 "Stuck in a Moment You Can't Get Out Of" #2 VB; #52 ZDA * 2001 "Elevation" #3 VB * 2001 "Walk On" #5 VB * 2002 "Electrical Storm" #5 VB; #77 ZDA * 2004 "Vertigo" #1 VB; #31 ZDA * 2005 "Sometimes You Can't Make It On Your Own" #1 VB; #99 ZDA * 2005 "All Because of You" (izdan samo v [[Kanada|Kanadi]]) * 2005 "City of Blinding Lights" * 2015 Every Breaking Wave == Zunanje povezave == * [http://www.u2.com/ Uradna stran skupine] == Glej tudi == * [[seznam rock skupin]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Irske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]] [[Kategorija:U2|*]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] fk5taiztkc3g7fky05sdv9udonph6hk 0 28167 5737688 5413203 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Landseer (kontinentalni evropejski) | country = {{SUI}} / {{GER}} | image = Acerratownik.JPG | image_caption = Landseerja včasih uporabljajo pri reševanju ljudi. |maleweight = okoli 75 kg |femaleweight = okoli 55 kg |maleheight = najmanj 72 cm in največ 80 cm |femaleheight = najmanj 67 cm in največ 72 cm |coat = Dolga gosta dlaka, finega otipa. Krajša kot pri Novofundlancu. |color = Osnovna barva je bela s črnimi madeži. |life_span = 12 - 14 let | fcigroup = 2 | fcinum = 226 | fcisection = 2 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/226gb2002_en.doc | note = Nekatere kinološke zveze razpoznavajo to pasmo kot variacijo [[Novofundlandec|novofundlandca]]. }} <!-- Konec predloge --> {{več sklicev}} '''Landseer''' je [[pasma]] [[pes|psa]]. Več kinoloških zvez razpoznava landseerja kot črno-belo različico [[Novofundlandec|Novofundlandca]], toda [[Fédération Cynologique Internationale]] ga prepoznava kot samostojno pasmo. Pasma je bila poimenovana po britanskem slikarju siru [[Edwin Henry Landseer|Edwinu Henryju Landseerju]] ([[7. marec]] [[1802]] - [[1. oktober]] [[1873]]), ker je leta [[1838]] narisal sliko ''The Distinguished Member of the Humane Society'' na kateri je prikazan pes te pasme. Landseer je pes spremljevalec. Je precej dominantna pasma. V skupini psov različnih pasem bo hitro postal vodja skupine. Nima zelo izrazitih čuvajskih lastnosti, brezpogojno pa bo branil družino in imetje, če je v nevarnosti. Ljubi delo v vodi in se ga da sorazmerno hitro šolati. == Splošni opis == === Glava === Njegova glava bi naj bila masivna in velika z izrazito izboklino na tilniku. Dolžina gobca je enaka globini gobca. Zgornja ustnica prekriva spodnjo ustnico. Pes se slini, ampak ne toliko kot druge velike pasme. Nos in ustnice so črne, dlaka je kratka in fina. === Oči === Oči so mandljeve oblike, srednje velike, rjave ali temno rjave. === Uhlji === Uhlji so srednje veliki. Trikotne oblike in segajo do zunanjega kotička oči. === Ugriz === Ugriz je škarjast. Spodnji zobje se dotikajo zadnje strani zgornjih zob. Postavljeni so v rani kot glede na čeljust. === Vrat === Vrat je suh, mišičast in močan. Približno enako dolg kot glava. Nezaželena je viseča koža. === Sprednje okončine === Sprednje okončine so ravne in dobro okretne. Komolce ima ob telesu. Gibanje sprednjih okončin je tekoče in lahko. === Trup === Trup je dvakrat daljši od glave. Hrbet je raven in globok. Ima močno usločene kolčne kosti. Trebušna linija se le malo dviga. Njegova pleča so močna in široka. === Zadnje okončine === Okostje in mišičevje zadnjih okončin je močno. Imajo široka stegna. === Tace === Landseerjeva posebnost so mačje tace, saj se njihove tace odpirajo navzven. Med prsti imajo plavalno kožico, ki sega do krempljev. === Rep === Rep je močan, segajoč do največ malo čez skočni sklep, z gosto dlako. === Barva === Osnovna barva je bela s črnimi madeži razporejenimi po telesu. Rep, vrat in noge morajo ostati beli. Zaželena je tudi bela črta na sredini glave. == Zunanje povezave == * [http://www.pasme-psi.com/pasje_pasme/landseer/index.php Landseer] [[Kategorija:Pasme psov]] pqmnpvimmko4rw6m5glrxheybpsgijx 0 28215 5737728 5431492 2022-08-20T14:11:16Z 2001:1470:FACA:509:79CF:F4BF:6999:95B8 /* V prehrani živali */ wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{chembox | ImageFileL1 = Taurine.svg | ImageSizeL1 = 125px | ImageFileR1 = Taurine-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 125px | ImageFile2 = Taurine-3D-vdW.png | ImageSize2 = 150px | ImageSize = | IUPACName = 2-aminoetansulfonska kislina | OtherNames = | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1EQV5MLY3D | InChI = 1/C2H7NO3S/c3-1-2-7(4,5)6/h1-3H2,(H,4,5,6) | InChIKey = XOAAWQZATWQOTB-UHFFFAOYAA | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 239243 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H7NO3S/c3-1-2-7(4,5)6/h1-3H2,(H,4,5,6) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XOAAWQZATWQOTB-UHFFFAOYSA-N | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo = 107-35-7 | EINECS = | PubChem = 1123 | IUPHAR_ligand = 2379 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 1091 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|changed|drugbank}} | DrugBank = DB01956 | SMILES = O=S(=O)(O)CCN | RTECS = | MeSHName = | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 15891 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=2|H=7|N=1|O=3|S=1 | MolarMass = 125,14 g/mol | Appearance = | Density = 1,734 g/cm³ (na -173.15&nbsp;°C) | MeltingPtC = 305,11 | BoilingPtC = | Solubility = | SolubleOther = | Solvent = | pKa = <0, 9,06 | pKb = | IsoelectricPt = | LambdaMax = | Absorbance = | SpecRotation = | RefractIndex = | Viscosity = | Dipole = }} }} '''Tavrín''' (''taurus'' v [[latinščina|latinščini]] pomeni [[govedo]], [[Domače govedo|bika]]; snov je bila odkrita v [[žolč]]u goveda) ali '''2-aminoetansulfonska kislina''' je [[jedkost|jedka]] [[kemija|kemijska]] [[substanca]], prisotna v [[žolč]]u, ki se vede kot [[emulgator]] za zaužite [[lipid]]e in pomaga pri njihovem vsrkavanju. == Zgodovina== Tavrin je dobil ime po latinski besedi Taurus, kar pomeni bik ali [[vol]]. Prva sta ga iz volovskega [[žolč]]a leta 1827 izolirala nemška znanstvenika Friederich Tiedemann in Leopold Gmelin. V ožjem smislu tavrin ni [[amino kislina]] saj nima [[karbonska|karbonske]] skupine, vendar pa se ga pogosto tako imenuje v znanstveni literaturi. Vsebuje pa sulfatno skupino in se lahko imenuje amino sulfonska kislina. ==Biosinteza== Sinteza tavrina v [[sesalec|sesalcih]] poteka v [[trebušna slinavka|trebušni slinavki]]. == Kemija == Kemijsko je tavrin brezbarvna [[kristal]]na substanca z [[molekulska formula|molekulsko formulo]] [[ogljik|C]]₂[[vodik|H]]₇[[dušik|N]][[kisik|O]]₃[[žveplo|S]], oblikovana s [[hidroliza|hidrolizo]] [[tavroholna kislina|tavroholne kisline]] ali [[dekarboksilacijo]] [[cistein]]a. Prisotna je v žolču kot tudi v [[sok]]ovih in [[tekočina]]h [[mišice|mišic]], [[pljuča|pljuč]] in [[živčno vlakno|živčnih vlaken]] mnogih [[žival]]i. Kot taka je ena izmed manj znanih [[aminokislina|amino kislin]], a vendar igra nekaj pomembnih vlog v [[telo|telesu]], zlasti je ključna za [[novorojenec|novorojence]] mnogih živalskih vrst. Tavrin je ob [[metionin]]u, [[cistin]]u in [[cistein]]u [[žveplo]]va amino kislina. Molekula ima sestavo: H₂N-CH₂-CH₂-SO₃H == Fiziologija == Tavrin ima vsaj dve pomembni vlogi v [[metabolizem|metabolizmu]] [[človek]]a: * pomaga pri [[prebava|prebavi]] kot sestavni del [[žolč]]a, * v določenih primerih je udeležen pri formaciji [[prosti radikali|prostih radikalov]], * obstaja peščica dokazov, da je tavrin [[živčni transmiter]] v [[centralni živčni sistem|centralnem živčnem sistemu]]. Tavrin je bil povezan z množico drugih metaboličnih funkcij, a njegova vloga še ni v celoti pojasnjena. == Fiziološke funkcije== Tavrin je vezan preko amino skupine s kislino in [[holna kislina|holno kislino]] v obliki žolčnih soli [[natrij]]a. Nizka pKa tavrinska kislina zagotavlja, da je ta [[molekula]] negativno nabita v vrednosti pH, ki jih najdemo v [[črevesni trakt|črevesnem traktu]] in s tem izboljšuje površinsko lastnost holne konjugirane kisline. Tavrin prehaja v kri možganov in je vpleten v široko paleto fizioloških pojavov, vključno z zaviranjem živčnega prenosa, dolgoročno okrepitvijo , stabilnostjo [[membrana|membrane]], povratno inhibicijo nevtrofilcev/makrofagov dihal, ureditev maščobnega tkiva in možnostjo preprečevanja debelosti, [[homeostaza kalcija|homeostazo kalcija]], okrevanje po [[osmotski šok|osmotskem šoku]] in preventivnimi [[epileptični napad|epileptičnimi napadi]]. Prav tako deluje kot antioksidant in ščiti pred toksičnostjo različnih snovi (npr. [[svinec|svinca]] in [[kadmij]]a). Poleg tega je dokazano, da tavrin preprečuje oksidativni [[stres]]. Leta 2008 je študija pokazala, da tavrin zmanjšuje izločanje B100 apolipoproteina in maščob v pomožnih G2 celicah. Visoke koncentracije [[Krvni serum|serumskih]] [[lipid]]ov in apolipoproteina B100 (bistvena strukturna komopnenta VLDL in LDL) so glavni dejavniki tveganja za [[ateroskleroza|aterosklerozo]] in bolezni srca in ožilja. Zato je možno, da je dodajanje tavrina koristno za preprečevanje teh bolezni. V letu 2003 so dokazali, da se je telesna masa ljudi, ki so sodelovali v preiskusu bistveno zmanjšala. Te ugotovitve so skladne s študijami na živalih. Za tavrin je bilo dokazano, da pomaga ljudem s kongestivnim [[srčno popuščanje|srčnim popuščanjem]] z večjo močjo srca in učinkovitejšim krčenjem srčnih mišic. Ugotovljeno je, da je raven tavrina bistveno nižja pri vegetarijancih, kot pri tistih, ki jedo standardno prehrano. Taurin je potreben za normalno delovanje [[skelet]]nih mišic. To se je pokazalo v študiji leta 2004 z uporabo miši z genskim pomanjkanjem tavrina. Imele so skoraj popolno izčrpanost skeletnih in srčnih mišic. Te miši so imela za skoraj 80 % nižje fizične zmogljivoti v primerjavi z drugimi mišimi. V drugi študiji na podganah z [[diabetes]]om je dokazano, da je tavrin bistveno zmanjšal telesno maso in [[krvni sladkor]]. Prav tako je bilo leta 2008 dokazano na diabetičnih zajcih zmanjšanje glukoze v serumu za 30 %. V skladu z eno izmed študij na ljudeh uporaba tavrina v dnevnih odmerkih 1,5 g tavrina ni pomembno vplivala na izločanje [[insulin]]a oz. ni vplivala na občutljivosti na insulin. Dokazano je, da lahko tavrin izvaja ugodnen učinek pri preprečevanju sladkorne bolezni. == Povprečna dnevna poraba iz hrane== Tavrin se naravno pojavlja v hrani, predvsem v [[morska hrana|morski hrani]] in mesu. Povprečni dnevni vnos je približno 58&nbsp;mg, pri vegetarijanski prehrani pa je nizek oz. zanemarljiv. Različne študije so pokazale različen vnos s prehrano, tako, da se ocenjuje, da je dnevni vnos tavrina nekje od 40 do 400&nbsp;mg na dan. == Energijski napitki== Kljub temu, da je prisoten v številnih energijskih napitkih (na primer v Red Bullu), ni dokazano, da resnično daje energijo. Tavrin se redno uporablja kot sestavina v [[energijska pijača|energijskih pijačah]] z vsebnostjo nekje 1000&nbsp;mg na enoto, ponekod tudi do 2000&nbsp;mg na enoto. Študija Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2003 ni našla škodljivih učinkov za do 1000&nbsp;mg tavrina na kilogram telesne teže na dan, vendar učinkov tavrina ni preverjala v kombinaciji z drugimi sestavinami v energijskih pijačah. Pregled objavljen leta 2008 ni našel nobenega dokumentiranega poročila o negativnih oz. pozitivnih učinkih na zdravje (povezan s količino tavrina v energijski pijači), zato zaključujejo, da so vsebnosti [[guarane]], tavrina in [[ginseng]]a v energijskih pijačah tako nizke, da naj ne bi imele terapevtskih koristi ali nezaželenih učinkov. == Toksičnost == Tavrin je vključen v številne temeljne fiziološke procese, katerih vloga ni povsem razumljiva in je vpliv visokih odmerkov tavrina na te procese dokaj negotov. Med testiranjem tavrina se je pri nekaterih bolnikih z epilepsijo pojavilo znatno povečanje plazemske koncentracije rastnega harmona, kar kaže potencial za spodbujanje [[hipotalamus]]a in spreminjanje nevroendokrene funkcije. Obstaja znamenje, da ima tavrin (2g/dan) določeno funkcijo pri vzdrževanju in morda tudi indukciji [[Luskavica|luskavice]]. Morda pa bi bilo potrebno tudi upoštevati, da je absorbcija tavrina hitrejša pri pijači, kot pa pri hrani. == V prehrani živali == Tavrin je bistvena prehranjevalna zahteva za zdravje mačk, saj te brez tavrina ne morejo [[sinteza|sintetizirati]] spojine. Pomankanje tavrina pri mačkah povzroča počasno razpadanje [[mrežnica|mrežnice]], kar je vzrok za njihove težave z očmi in končno nepozdravljivo slepoto - to stanje imenujemo degeneracija osrednje [[mrežnica|mrežnice]]. Tako so v AAFCO (Association of American Feed Control) uradniki zahtevali, da mora vsa suha in mokra hrana vsebovati tavrin (suha 0,1 %, mokra 0,2 % tavrina). Raziskave kažejo, da je tavrin prav tako bistvenega pomena za razvoj nekaterih ptic. Te ptice hranijo svoje mladiče s [[pajek|pajki]], ki so še posebej bogati s tavrinom. Raziskovalci so primerjali razvoj ptic, ki so bile kot mladiči krmljene s tavrinom bogato hrano, in druge, ki pri krmljenju niso dobile tavrina. Ugotovili so, da se ptice krmljene s tavrinom bolj izpostavljajo tveganjem in so bolj spretne pri prostorskih učnih nalogah. == Uporaba == Tavrin je [[medicina|medicinsko]] [[testiranje|testiran]] za [[zdravljenje]] [[srčna kap|srčne kapi]], [[diabetes]]a, [[epilepsija|epilepsije]] in nekaterih drugih [[bolezen|bolezni]], a se pomembnejši uspehi niso pokazali. Nekateri strokovnjaki, ki dvomijo v varnost [[natrijev glutamat|natrijevega glutamata]], priporočajo tavrin kot vrsto [[protistrup]]a. Tavrin uživamo v [[hrana|hrani]] predvsem v mesu [[lupinar]]jev in v [[meso|mesu]] notranjih [[organ (biologija)|organ]]ov, na primer v [[jetra|jetrih]]. Tavrin je najti v [[človek|človeškem]] [[mleko|mleku]], ne pa v [[krava|kravjem]] mleku. Tavrin je ena izmed [[stimulans|stimulativnih]] sestavin, ki se jih po navadi najde v [[energijska pijača|energijskih pijačah]] kot ''[[Red Bull]]'' ter v energijskih [[tableta]]h skupaj s [[kofein]]om in/ali drugimi stimulativnimi sestavinami. Tam pridobivajo tavrin umetno v farmacevtskih podjetjih. [[Kategorija:Organske kisline]] [[Kategorija:Projekt nevarne snovi]] {{normativna kontrola}} pn6evj57ku56cvd4uvaudskh28cjkgl 5737730 5737728 2022-08-20T14:11:49Z 2001:1470:FACA:509:79CF:F4BF:6999:95B8 /* V prehrani živali */ wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} {{chembox | ImageFileL1 = Taurine.svg | ImageSizeL1 = 125px | ImageFileR1 = Taurine-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 125px | ImageFile2 = Taurine-3D-vdW.png | ImageSize2 = 150px | ImageSize = | IUPACName = 2-aminoetansulfonska kislina | OtherNames = | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1EQV5MLY3D | InChI = 1/C2H7NO3S/c3-1-2-7(4,5)6/h1-3H2,(H,4,5,6) | InChIKey = XOAAWQZATWQOTB-UHFFFAOYAA | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 239243 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H7NO3S/c3-1-2-7(4,5)6/h1-3H2,(H,4,5,6) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XOAAWQZATWQOTB-UHFFFAOYSA-N | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo = 107-35-7 | EINECS = | PubChem = 1123 | IUPHAR_ligand = 2379 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 1091 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|changed|drugbank}} | DrugBank = DB01956 | SMILES = O=S(=O)(O)CCN | RTECS = | MeSHName = | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 15891 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=2|H=7|N=1|O=3|S=1 | MolarMass = 125,14 g/mol | Appearance = | Density = 1,734 g/cm³ (na -173.15&nbsp;°C) | MeltingPtC = 305,11 | BoilingPtC = | Solubility = | SolubleOther = | Solvent = | pKa = <0, 9,06 | pKb = | IsoelectricPt = | LambdaMax = | Absorbance = | SpecRotation = | RefractIndex = | Viscosity = | Dipole = }} }} '''Tavrín''' (''taurus'' v [[latinščina|latinščini]] pomeni [[govedo]], [[Domače govedo|bika]]; snov je bila odkrita v [[žolč]]u goveda) ali '''2-aminoetansulfonska kislina''' je [[jedkost|jedka]] [[kemija|kemijska]] [[substanca]], prisotna v [[žolč]]u, ki se vede kot [[emulgator]] za zaužite [[lipid]]e in pomaga pri njihovem vsrkavanju. == Zgodovina== Tavrin je dobil ime po latinski besedi Taurus, kar pomeni bik ali [[vol]]. Prva sta ga iz volovskega [[žolč]]a leta 1827 izolirala nemška znanstvenika Friederich Tiedemann in Leopold Gmelin. V ožjem smislu tavrin ni [[amino kislina]] saj nima [[karbonska|karbonske]] skupine, vendar pa se ga pogosto tako imenuje v znanstveni literaturi. Vsebuje pa sulfatno skupino in se lahko imenuje amino sulfonska kislina. ==Biosinteza== Sinteza tavrina v [[sesalec|sesalcih]] poteka v [[trebušna slinavka|trebušni slinavki]]. == Kemija == Kemijsko je tavrin brezbarvna [[kristal]]na substanca z [[molekulska formula|molekulsko formulo]] [[ogljik|C]]₂[[vodik|H]]₇[[dušik|N]][[kisik|O]]₃[[žveplo|S]], oblikovana s [[hidroliza|hidrolizo]] [[tavroholna kislina|tavroholne kisline]] ali [[dekarboksilacijo]] [[cistein]]a. Prisotna je v žolču kot tudi v [[sok]]ovih in [[tekočina]]h [[mišice|mišic]], [[pljuča|pljuč]] in [[živčno vlakno|živčnih vlaken]] mnogih [[žival]]i. Kot taka je ena izmed manj znanih [[aminokislina|amino kislin]], a vendar igra nekaj pomembnih vlog v [[telo|telesu]], zlasti je ključna za [[novorojenec|novorojence]] mnogih živalskih vrst. Tavrin je ob [[metionin]]u, [[cistin]]u in [[cistein]]u [[žveplo]]va amino kislina. Molekula ima sestavo: H₂N-CH₂-CH₂-SO₃H == Fiziologija == Tavrin ima vsaj dve pomembni vlogi v [[metabolizem|metabolizmu]] [[človek]]a: * pomaga pri [[prebava|prebavi]] kot sestavni del [[žolč]]a, * v določenih primerih je udeležen pri formaciji [[prosti radikali|prostih radikalov]], * obstaja peščica dokazov, da je tavrin [[živčni transmiter]] v [[centralni živčni sistem|centralnem živčnem sistemu]]. Tavrin je bil povezan z množico drugih metaboličnih funkcij, a njegova vloga še ni v celoti pojasnjena. == Fiziološke funkcije== Tavrin je vezan preko amino skupine s kislino in [[holna kislina|holno kislino]] v obliki žolčnih soli [[natrij]]a. Nizka pKa tavrinska kislina zagotavlja, da je ta [[molekula]] negativno nabita v vrednosti pH, ki jih najdemo v [[črevesni trakt|črevesnem traktu]] in s tem izboljšuje površinsko lastnost holne konjugirane kisline. Tavrin prehaja v kri možganov in je vpleten v široko paleto fizioloških pojavov, vključno z zaviranjem živčnega prenosa, dolgoročno okrepitvijo , stabilnostjo [[membrana|membrane]], povratno inhibicijo nevtrofilcev/makrofagov dihal, ureditev maščobnega tkiva in možnostjo preprečevanja debelosti, [[homeostaza kalcija|homeostazo kalcija]], okrevanje po [[osmotski šok|osmotskem šoku]] in preventivnimi [[epileptični napad|epileptičnimi napadi]]. Prav tako deluje kot antioksidant in ščiti pred toksičnostjo različnih snovi (npr. [[svinec|svinca]] in [[kadmij]]a). Poleg tega je dokazano, da tavrin preprečuje oksidativni [[stres]]. Leta 2008 je študija pokazala, da tavrin zmanjšuje izločanje B100 apolipoproteina in maščob v pomožnih G2 celicah. Visoke koncentracije [[Krvni serum|serumskih]] [[lipid]]ov in apolipoproteina B100 (bistvena strukturna komopnenta VLDL in LDL) so glavni dejavniki tveganja za [[ateroskleroza|aterosklerozo]] in bolezni srca in ožilja. Zato je možno, da je dodajanje tavrina koristno za preprečevanje teh bolezni. V letu 2003 so dokazali, da se je telesna masa ljudi, ki so sodelovali v preiskusu bistveno zmanjšala. Te ugotovitve so skladne s študijami na živalih. Za tavrin je bilo dokazano, da pomaga ljudem s kongestivnim [[srčno popuščanje|srčnim popuščanjem]] z večjo močjo srca in učinkovitejšim krčenjem srčnih mišic. Ugotovljeno je, da je raven tavrina bistveno nižja pri vegetarijancih, kot pri tistih, ki jedo standardno prehrano. Taurin je potreben za normalno delovanje [[skelet]]nih mišic. To se je pokazalo v študiji leta 2004 z uporabo miši z genskim pomanjkanjem tavrina. Imele so skoraj popolno izčrpanost skeletnih in srčnih mišic. Te miši so imela za skoraj 80 % nižje fizične zmogljivoti v primerjavi z drugimi mišimi. V drugi študiji na podganah z [[diabetes]]om je dokazano, da je tavrin bistveno zmanjšal telesno maso in [[krvni sladkor]]. Prav tako je bilo leta 2008 dokazano na diabetičnih zajcih zmanjšanje glukoze v serumu za 30 %. V skladu z eno izmed študij na ljudeh uporaba tavrina v dnevnih odmerkih 1,5 g tavrina ni pomembno vplivala na izločanje [[insulin]]a oz. ni vplivala na občutljivosti na insulin. Dokazano je, da lahko tavrin izvaja ugodnen učinek pri preprečevanju sladkorne bolezni. == Povprečna dnevna poraba iz hrane== Tavrin se naravno pojavlja v hrani, predvsem v [[morska hrana|morski hrani]] in mesu. Povprečni dnevni vnos je približno 58&nbsp;mg, pri vegetarijanski prehrani pa je nizek oz. zanemarljiv. Različne študije so pokazale različen vnos s prehrano, tako, da se ocenjuje, da je dnevni vnos tavrina nekje od 40 do 400&nbsp;mg na dan. == Energijski napitki== Kljub temu, da je prisoten v številnih energijskih napitkih (na primer v Red Bullu), ni dokazano, da resnično daje energijo. Tavrin se redno uporablja kot sestavina v [[energijska pijača|energijskih pijačah]] z vsebnostjo nekje 1000&nbsp;mg na enoto, ponekod tudi do 2000&nbsp;mg na enoto. Študija Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2003 ni našla škodljivih učinkov za do 1000&nbsp;mg tavrina na kilogram telesne teže na dan, vendar učinkov tavrina ni preverjala v kombinaciji z drugimi sestavinami v energijskih pijačah. Pregled objavljen leta 2008 ni našel nobenega dokumentiranega poročila o negativnih oz. pozitivnih učinkih na zdravje (povezan s količino tavrina v energijski pijači), zato zaključujejo, da so vsebnosti [[guarane]], tavrina in [[ginseng]]a v energijskih pijačah tako nizke, da naj ne bi imele terapevtskih koristi ali nezaželenih učinkov. == Toksičnost == Tavrin je vključen v številne temeljne fiziološke procese, katerih vloga ni povsem razumljiva in je vpliv visokih odmerkov tavrina na te procese dokaj negotov. Med testiranjem tavrina se je pri nekaterih bolnikih z epilepsijo pojavilo znatno povečanje plazemske koncentracije rastnega harmona, kar kaže potencial za spodbujanje [[hipotalamus]]a in spreminjanje nevroendokrene funkcije. Obstaja znamenje, da ima tavrin (2g/dan) določeno funkcijo pri vzdrževanju in morda tudi indukciji [[Luskavica|luskavice]]. Morda pa bi bilo potrebno tudi upoštevati, da je absorbcija tavrina hitrejša pri pijači, kot pa pri hrani. == V prehrani živali == Tavrin je bistvena prehranjevalna zahteva za zdravje mačk, saj te brez tavrina ne morejo [[sinteza|sintetizirati]] spojine. Pomankanje tavrina pri mačkah povzroča počasno razpadanje [[mrežnica|mrežnice]], kar je vzrok za njihove težave z očmi in končno nepozdravljivo slepoto - to stanje imenujemo degeneracija osrednje [[mrežnica|mrežnice]]. Tako so v AAFCO (Association of American Feed Control) uradniki zahtevali, da mora vsa suha in mokra hrana vsebovati tavrin (suha 0,1 %, mokra 0,2 % tavrina). Raziskave kažejo, da je tavrin prav tako bistvenega pomena za razvoj nekaterih ptic. Te ptice hranijo svoje mladiče s [[pajek|pajki]], ki so še posebej bogati s tavrinom. Raziskovalci so primerjali razvoj ptic, ki so bile kot mladiči krmljene s tavrinom bogato hrano in druge, ki pri krmljenju niso dobile tavrina. Ugotovili so, da se ptice krmljene s tavrinom bolj izpostavljajo tveganjem in so bolj spretne pri prostorskih učnih nalogah. == Uporaba == Tavrin je [[medicina|medicinsko]] [[testiranje|testiran]] za [[zdravljenje]] [[srčna kap|srčne kapi]], [[diabetes]]a, [[epilepsija|epilepsije]] in nekaterih drugih [[bolezen|bolezni]], a se pomembnejši uspehi niso pokazali. Nekateri strokovnjaki, ki dvomijo v varnost [[natrijev glutamat|natrijevega glutamata]], priporočajo tavrin kot vrsto [[protistrup]]a. Tavrin uživamo v [[hrana|hrani]] predvsem v mesu [[lupinar]]jev in v [[meso|mesu]] notranjih [[organ (biologija)|organ]]ov, na primer v [[jetra|jetrih]]. Tavrin je najti v [[človek|človeškem]] [[mleko|mleku]], ne pa v [[krava|kravjem]] mleku. Tavrin je ena izmed [[stimulans|stimulativnih]] sestavin, ki se jih po navadi najde v [[energijska pijača|energijskih pijačah]] kot ''[[Red Bull]]'' ter v energijskih [[tableta]]h skupaj s [[kofein]]om in/ali drugimi stimulativnimi sestavinami. Tam pridobivajo tavrin umetno v farmacevtskih podjetjih. [[Kategorija:Organske kisline]] [[Kategorija:Projekt nevarne snovi]] {{normativna kontrola}} bdv3im5ds5qj5zicegezmjdlfmwtml6 14 29682 5737628 4005503 2022-08-20T13:32:00Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Konjske pasme]] na [[Kategorija:Pasme konj]]: stdr. wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[konj]]ske [[konjska pasma|pasme]]. {{Kategorija v Zbirki|Horse breeds}} [[Kategorija:Konji]] [[Kategorija:Pasme]] 3twad2thhsn7f5d4wt4umc9mqivvdvf 5737711 5737628 2022-08-20T13:33:22Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[konj]]ske [[konjska pasma|pasme]]. {{Kategorija v Zbirki|Horse breeds}} [[Kategorija:Konji]] [[Kategorija:Pasme|K]] qqw3md8tjywc4zxe9fs3o8fg2dthkz8 0 29854 5737995 5618314 2022-08-20T21:14:05Z A09 188929 /* Nagrade in priznanja */ -slika je PU wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Jani Golob |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Jani Golob |Alias = |Origin = |Instrument = [[violina]], [[klavir]], [[bas kitara]] |Genre = [[Klasična glasba|klasika]], [[pop glasba|pop]], [[jazz]], filmska glasba |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = 1972-danes |Label = |Associated_acts = Delial |Notable_instruments = }} '''Jani Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[aranžer]], [[violinist]] in [[pedagog]], * [[18. januar]] [[1948]], [[Ljubljana]]. [[Opus]] Janija Goloba je pogosto na meji resne, zabavne in jazzovske glasbe. Poleg mnogih komornih in orkestralnih del obsega tudi scensko, filmsko, zabavno glasbo ter priložnostno glasbo za različne slovenske oglase, televizijske avize, itd. Golob si kot skladatelj privošči prijetno razkošje neodvisnosti, tudi do trendov sodobne glasbe. Med njegova najpomembnejša dela sodijo ''Štiri slovenske ljudske pesmi'' (1979 in 2005), ''Koncert za violino in orkester'' (1998), balet ''Krst pri Savici'' (1989) in opere ''[[Krpanova kobila (opera)|Krpanova kobila]]'' (1992), ''[[Medeja (Golob)|Medeja]]'' (1999), ''[[Ljubezen kapital]]'' (2010). Odlikuje ga [[absolutni posluh]].<ref>[http://www.rtvslo.si/odprtikop/druzinske_zgodbe/zina-golob-in-habe/ rtvslo.si/odprtikop (družinske zgodbe)]</ref> Njegov mednarodno, najbolj prepoznaven komad (avizo), uradno sicer brez naslova, je tako imenovana »[[Planica Slow Motion Theme]]«, instrumentalna glasbena podlaga iz leta 1997, ki jo vse od takrat predvajajo v počasnih posnetkih skokov v [[Planica|Planici]]. Ta melodija ga je naredila prepoznavnega tudi izven meja Slovenije. Po zaslugi vsakoletnih mednarodnih prenosov in posnetkov, ki segajo vse tja od [[Japonska|Japonske]], [[Rusija|Rusije]] in [[ZDA]], se je glasba zasidrala v srca milijonov gledalcev širom po svetu. Golob in njegov avizo sta izjemno cenjena in popularna predvsem na [[Poljska|Poljskem]], [[Skandinavija|Skandinaviji]], [[Avstrija|Avstriji]] itd. Ta komad velja za naslednico [[Miha Kralj|Kraljeve]] [[Andromeda (skladba)|Andromede]], ki se je v letih 1985−1994 predvajala v počasnih posnetkih v Planici. Širokemu občinstvu v Sloveniji je najbolj znan po svojem prispevku v zabavni, filmski in televizijski glasbi, za katero je pisal izkjučno glasbo in aranžamaje, medtem ko so mu besedila pisali drugi. Veliko je ustvarjal tudi za film, med najbolj znane pa sodita »[[Poletje v školjki]]« (1985) in »[[Čisto pravi gusar]]« (1987). Napisal je veliko jinglov za televizijske oglase. Najbolj znan je prav gotovo »[[Moja dežela (TV jingle)|Moja dežela]]« (1986) kot podlaga za »[[Gostje prihajajo]]«, osrednji oglas posnet v okviru akcije ''[[Slovenija, moja dežela]]''. balade. Nenazadnje je Golob tudi avtor [[orkester|orkestrirane]] različice [[Zdravljica|Slovenske himne]]<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=Zc7aLyhZ94c Slovenska himna na Youtube]</ref>, ki jo uporablja slovenski protokol in je izdana na več zgoščenkah. Leta 1973 pa je kot igralec nastopil v celovečernem filmu ''Ljubezen na odoru''.<ref>[http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=2029/ Ljubezen na odoru: film-center.si]</ref> == Kariera == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je v razredih prof. [[Karlo Rupel|Karla Rupla]] in [[Ali Dermelj|Alija Dermelja]] študiral [[violina|violino]] ter leta 1971 diplomiral. Po končanem služenju vojaškega roka se je leta 1972 zaposlil kot violinist v [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnem orkestru RTV Slovenija]]. [[glasbena kompozicija|Kompozicijo]] je na ljubljanski Akademiji za glasbo vpisal že leta 1969, v razredu [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroša Kreka]] pa je diplomiral leta 1977. V okviru kompozicije je sprva deloval pretežno kot aranžer, kasneje je začel skladati tudi avtorsko glasbo. Kot mladenič je bil član skupine »Delial«, pri kateri je igral [[bas kitara|bas kitaro]]. Leta 1987 se je zaposlil kot urednik Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija, ves čas pa ga je vodila izjemno plodovita skladateljska dejavnost. Od leta 1992 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. S pedagoško dejavnostjo se je začel ukvarjati v študijskem letu 1990/91, ko je kot [[docent]] predaval na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Od leta 1993 deluje ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je sprva poučeval elektroakustiko na oddelku za glasbeno pedagogiko. Hkrati je med letoma 1994 in 2002 poučeval na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], kot nosilec predmeta oblikovanje zvoka za režiserje in dramaturge. Od študijskega leta 1998/99 dalje je redno zaposlen na Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2001 predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, od leta 2007 ima akademski naziv redni profesor. Golob je bil mentor nekaterim vidnejšim glasbenim ustvarjalcem mlajše generacije, kot so [[Damjan Pobega]], [[Tomaž Pirnat]], [[Gregor Stermecki]], [[Neža Buh]] (Neisha), [[Nejc Bečan]], [[Žiga Stanič]]. V študijskem letu 2004/05 je deloval tudi kot gostujoči profesor na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Kompozicije Janija Goloba izvajajo domala vsi najpomembnejši slovenski ansambli oz. posamezni poustvarjalci, pa tudi pomembni evropski glasbeniki: [[Orkester Slovenske filharmonije]], [[Simfonični orkester RTV Slovenija]], [[ljubljanska Opera]], [[Camerata Labacensis]], Komorni orkester Slovenske filharmonije, Štatna filharmonija Košice, [[Orkester Slovenske vojske]], [[Policijski pihalni orkester|Orkester slovenske policije]], [[Big Band RTV Slovenija]], Komorni ansambel solistov DSS (KOS), Berlinski simfoniki - ter njihovi dirigenti [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]], [[Samo Hubad]], [[Uroš Lajovic]], [[Anton Nanut]], [[Carl Davis]], [[Walter Proost]], [[David de Villiers]], [[En Shao]], [[George Pehlivanian]], idr. Solistične parte njegovih skladb so [[krstna izvedba|krstno izvedli]] [[Irena Grafenauer]], [[Aci Bertoncelj]], [[Primož Novšak]], [[Matej Zupan]], [[Alojz Zupan]], [[Stanko Arnold]], [[Jože Falout]], [[Boštjan Lipovšek]], [[Hinko Haas]], [[Anja Bukovec]], [[Oksana Pečeny]], [[kvartet Tartini]], [[Juvavum Brass]], ansambel [[MD7]] in drugi. [[Slika:GolobJani-HubadSamo-RTVOrkester1978.jpg|thumb|240px|J. Golob kot violinist v [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnem orkestru RTV Slovenija]] leta 1978 (desno od dirigenta [[Samo Hubad|Sama Hubada]])]] Jani Golob je kot kulturni delavec opravljal številne funkcije v javnih zavodih in stanovskih glasbenih društvih. Bil je podpredsednik [[Glasbena mladina Slovenije|Glasbene mladine Slovenije]], član komisije za vpis v razvid samostojnih umetnikov v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS, predstavnik RTV Slovenije v delovni skupini [[European Broadcast Union|EBU]] za glasbo (1992-1998), član mednarodnih žirij na evropskih festivalih, član ekspertne skupine za glasbo pri [[mestna občina Ljubljana|MOL]], član senata Akademije za glasbo ter senata Univerze v Ljubljani (od 2001 dalje), član sveta za visoko šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, soustanovitelj in predsednik upravnega odbora Slovenskega glasbeno-informacijskega centra [[SIGIC]] (od 2004 dalje). Med letoma 2002 in 2006 je bil predsednik<ref>[http://www.dss.si/?id=3&lang=slo/ dosedanji predsedniki društva na ''dss.si'']</ref><ref>[http://www.mladina.si/94839/najboljsi-kandidati/ predsednik DSS Jani Golob protestira na ''mladina.si'']</ref> [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]. Njegov sin je slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. ==Nagrade in priznanja== Je prejemnik mnogih uglednih in prestižnih slovenskih in mednarodnih nagrad na področju tako resne kot zabavne glasbe. Prva priznanja strokovnih javnosti je prejel v 2. polovici [[1970.|70-ih]] let; leta 1975, 1976 ter 1980 je prejel zlato plaketo [[SOKOJ]]a za najboljši aranžma na prireditvi [[Slovenska popevka]], leta 1977 srebrno plaketo mednarodne žirije na Slovenski popevki, leta 1980 pa 2. in 3. nagrado strokovne žirije na Slovenski popevki. Ob zaključku študija na Akademiji za glasbo je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubjani za skladbo »Concertino za veliki orkester«. Za skladbo »Sv. Sintilawdič« je leta 1978 prejel 3. nagrado prireditve ''Grand Prix de musique Folklorique de Radio Bratislava''. Kot avtor glasbe za oglasni filmček »Gostje prihajajo« (iz akcije »Slovenija, moja dežela«) je leta 1987 na mednarodnem festivalu ''Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes'' v [[Cannes]]u prejel skupinsko nagrado, na festivalu turističnega filma v [[Berlin]]u pa najvišjo nagrado. [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] je prejel leta 1983, za »Štiri slovenske ljudske pesmi za godala«. V 1980.-ih je prejel dve pomembni priznanji s področja filmske umetnosti: zlato nagrado Metod Badjura na ''Tednu domačega filma'' (Celje, 1986), kjer je prejel skupinsko nagrado za ''nadaljevanko Primož Trubar CF Heretik'', dve leti kasneje pa na isti prireditvi še priznanje Metod Badjura za glasbo v filmih [[Čisto pravi gusar]] in [[Poletje v školjki 2]]. Za slovenski kulturni prostor najpomembnejša je [[nagrada Prešernovega sklada]] za »Koncert za violino in orkester«, ki jo je prejel leta 2000. V letu 2012 je prejel [[Kozinova nagrada|Kozinovo nagrado]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/jani-golob-je-nov-kozinov-nagrajenec/284523/ Jani Golob je nov Kozinov nagrajenec na ''rtvslo.si'']</ref> == Glasbeni opus == === Orkestralna glasba === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | rowspan="2"|1977 || ''Concertino'' za veliki orkester |- | ''Nokturno'' za godalni orkester |- | 1978 || ''Sveti Sintilawdič'' za godalni orkester |- | rowspan="3"|1979 || ''Komorna glasba'' za orkester |- | ''Štiri ljudske pesmi'' za godala |- | ''Vöra bije, sunce mi zahaja'' za godalni orkester |- | rowspan="2"|1980 || ''Uvertura'' za simfonični orkester |- | ''Elegija'' za krilni rog in godala |- | 1982 || ''Koncertantna glasba'' za pihalni kvintet in orkester |- | 1984 || ''Svatbeni ples'' za dva klarineta v B in godala |- | 1985 || ''Mi za mir'' za godalni orkester (ob 40-letnici OZN) |- | 1988 || ''Rezijski ples'' za dva rezijska godca in godala |- | 1990 || ''Slovenska rapsodija'' za simfonični orkester |- | 1992 || ''Koncert'' za violino, violončelo in orkester |- | rowspan="2"|1993 || ''Uvodna glasba'' za simfonični orkester |- | ''Hommage Rahmaninovu'' za simfonični orkester |- | rowspan="3"|1995 || ''Variacije'' za violino, klavir in orkester |- | ''Upanje'' za simfonični orkester |- | ''Cool Voices'' za godala |- | rowspan="2"|1996 || ''Introdukcija'' za altovski saksofon in godala |- | ''Introdukcija'' za altovski saksofon in saksofonski orkester |- | rowspan="2"|1998 || ''Koncert'' za violino in orkester |- | ''Concertino'' za flavto in godalni orkester |- | rowspan="2"|1999 || ''Romanca in humoreska'' za violino in orkester |- | ''Fanfare'' za pihalni orkester |- | rowspan="3"|2000 || ''Concerto grosso'' za godalni kvartet in pihalni orkester |- | ''Nostalgija'' za dve violi in orkester |- | ''Passacaglia'' za violino, violo, violončelo in orkester |- | 2001 || ''Koncert'' za violončelo in godala |- | rowspan="2"|2004 || ''Allegro festivo'' za pihalni orkester |- | ''Tri epizode'' za rog in orkester |- | rowspan="3"|2005 || ''The Night Shift'' za trobilni kvintet in pihalni orkester |- | ''Štiri slovenske ljudske pesmi'' za simfonični orkester |- | ''Štiri prekmurske ljudske pesmi'' za tenor, violino in orkester |- | rowspan="2"|2006 || ''Tempered'' za komorni ansambel in godala |- | ''Zlatorog'', baletna suita |- | 2008 || ''Zreilo je žito'' za violino in simfonični orkester |- |2011 |Simfonija št.1 |- |2012 |Koncertino za akordeon in orkester |- | 2013 || ''Ko bom tih in dober'', pet pesmi Ivana Minattija za igralca in simfonični orkester |- |2014 |Koncert za harfo in orkester |- |2016 |Stari pil simfonična pesnitev |- |2017 | |} === Vokalna glasba === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | 1981 || ''Stara Ljubljana'', kantata za mladinski pevski zbor, recitatorja in komorni orkester |- | 1981/82 || ''Svobodi'' za bas, recitatorja, mešani zbor, sintetizator in orkester |- | rowspan="2"|1984 || ''Zreilo je žito'' za alt, okarino, oprekelj, tolkala in godala |- | ''Ne ouri ne sejaj'' za alt in godala |- | 1986 || ''Neznani materi'' za bas-bariton in godala |- | 1988 || ''Tisti čas'', ciklus pesmi za alt in godala |- | 1989 || ''Lovec na ljudi'' za alt in godala |- | 1995 || ''Quo vadis, Domine'' za tenor, mešani zbor in orkester z orglami |- | 2004 || ''Vaje v slogu'' variacije na slovensko ljudsko pesem za mešani zbor in komorni ansambel |- | 2007 || ''Missa in Do'' za soliste, mešani zbor, orgle in orkester |- | 2009 || ''Pet samospevov'' na verze Toneta Pavčka |} === Zborovska glasba === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | 1979 || ''Mesto'' (besedilo C. P. Cavafy, prevod Mira Mihelič) za mešani zbor |- | 1980 || ''Kata, Katalena'' za 12 glasov |- | 1988 || ''Mesto'', verzija za moški zbor |- |2014 |Pot do človeka ( za moški oktet) |} === Glasbeno-scenska dela === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' || '''Opis''' |- | 1985 || ''Urška in povodni mož'' || [[balet]] v šestih slikah |- | 1989 || ''Krst pri Savici'' || balet |- | 1992 || ''[[Krpanova kobila (opera)|Krpanova kobila]]'' || komična [[opera]] v treh dejanjih |- | 1994 || ''Matiček se ženi'' || baletna glasba v treh slikah |- | 1999 || ''[[Medeja (Golob)|Medeja]]'' || opera |- | 2004 || ''Ivana'' || lutkovno-plesna predstava za odrasle |- | 2010|| ''[[Ljubezen kapital]]'' || opera v treh dejanjih |} === Komorna glasba === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | rowspan="3"|1977 || ''Poema'' za pihalni kvintet |- | ''Andante'' za godalni kvartet |- | ''Romanca'' za violo in klavir |- | rowspan="2"|1978 || ''Komorna glasba'' za 11 inštrumentov |- | ''Balada'' za trobento (krilni rog) in klavir |- | rowspan="3"|1979 || ''Capriccio'' za sopranski saksofon, kontrabas in tolkala |- | ''Glasba'' za fagot in klavir |- | ''Skica'' za flavto in klavir |- | 1980 || ''Passacaglia'' za klavirski kvartet |- | rowspan="3"|1981 || ''Groteska'' za klarinet in klavir |- | ''Dialog'' za violino in kitaro |- | ''Capriccio'' za trobento in klavir |- | rowspan="3"|1982 || ''Tri skladbe'' za violino in klavir |- | ''Igre'' za kljunasto flavto, violino in violončelo |- | ''Glasba'' za oboo (angleški rog) in harfo |- | rowspan="5"|1983 || ''Dve skladbi'' za violončelo in klavir |- | ''Tri skladbe'' za rog in klavir |- | ''Melodija'' za violončelo in klavir |- | ''Glasba'' za flavto in klavir |- | ''Glasba'' za harmoniko in violončelo |- | rowspan="4"|1984 || ''Trio 84' '' za violino, violo in violončelo |- | ''Dialog'' za flavto in violo |- | ''Iz dnevnika padlega partizana'' za bas, violino, violo, violončelo in klavir |- | ''Tri pesmi'' za bas, violončelo in klavir |- | rowspan="3"|1985 || ''Dialogi'' za dve violini |- | ''Sonatina'' za violino in klavir |- | ''Sonata št. 1'' za violino in klavir |- | rowspan="4"|1986 || ''Sonata št. 2'' za violino in klavir |- | ''Gozd'' za rog in orgle |- | ''Uvodna glasba'' za štiri rogove |- | ''Tri pesmi'' za tenor, violino in klavir |- | rowspan="6"|1987 || ''Godalni kvartet št. 1'' |- | ''Godalni kvartet št. 2'' |- | ''Koral'' za orgle in trobilni kvintet |- | ''Tri miniature'' za kontrabas in klavir |- | ''Tri pesmi'' za mezzosopran, violino in kitaro |- | ''Monolog'' za klarinet, tolkala in trak |- | 1988 || ''Tri variacije'' za violončelo in klavir |- | rowspan="2"|1990 || ''Concertino'' za kitaro in godalni kvartet |- | ''Toccata'' za dva klavirja in tolkala |- | rowspan="2"|1991 || ''The Seventh Avenue Blues'' za violino in klavir |- | ''Sonata'' za violončelo in klavir |- | 1992 || ''Glasba'' za altovski saksofon in klavir |- | rowspan="6"|1993 || ''Bagatela'' za blokflavto in klavir |- | ''Humoreska'' za klarinet in klavir |- | ''Igre'' za dva violončela in orgle |- | ''Tri skladbe'' za rog, trobento, trombon in klavir |- | ''Človek zmaguje ali zgodba neke ozdravitve'' za pihalni kvintet |- | ''Dve bagateli'' za dve violini, violončelo in orgle |- | rowspan="3"|1994 || ''Bagatela'' za trobento in orgle |- | ''Balada'' za ansambel saksofonov |- | ''Igre'' za violino, kitaro in harmoniko |- | 1995 || ''Godalni kvartet št. 3'' |- | 1999 || ''Glasba'' za flavto in klavir Epizoda za violončelo in klavir |- | 2000 || ''Romanca'' za violino in klavir |- | rowspan="2"|2002 || ''Danubiana'' za sedem izvajalcev |- | ''Passacaglia in Toccata'' za godalni kvartet |- | rowspan="2"|2003 || ''In blue'' za altovski saksofon, godalni kvartet in kontrabas |- | ''Capriccio'' za violino in klavir |- | 2005 || ''Glasba'' za flavto in klavir |- | rowspan="3"|2006 || ''Invokacija'' za komorni ansambel |- | ''TASF (Moderato assai Ritmico)'' za trobilni ansambel |- | ''Toccata'' za dva klavirja |- | 2007 || ''Sence'' za komorni orkester |- | 2008 || ''Koncertantne epizode'' za violino in komorni orkester |- | 2008-09 || ''Slovenska fantazija'' za flavto in klavir |- | 2009 || ''Tri bagatele'' za harfo in komorni orkester |- | 2010 || ''Tri novele'' za violino in klavir |- | 2012 || ''Sonata št. 3'' za violino in klavir |- | rowspan="2"|2013 || ''Igre'' za trobilni ansambel |- | ''Sfumato'' za komorni ansambel Koncertino za harmoniko in godalni kvartet |- |2014 |Stream For Woodwind Quintet |- |2015 |Brassy za trobilni kvintet Refleksije za harfo in godalni kvartet Dogovor v a-molu za dve violini Ptujske vedute za harmoniko, violino,klavir, kitaro in kontrabas |- |2016 2020 2021 |Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir Godalmi kvartet št 4 Razigranost za klarinet, violino in klavir Tri skice za violino in violončelo |} === Solistična instrumentalna glasba === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | 1978 || ''Sonatina'' za violino solo |- | rowspan="2"|1979 || ''Valse'' za klavir |- | ''Etuda'' za tolkala |- | 1981 || ''Preludij'' za harmoniko |- | 1983 || ''Improvizacija'' za kontrabas solo |- | 1984 || ''Dve romanci'' za violončelo solo |- | 1987 || ''Slovenska rapsodija'' za kitaro |- | 2005 || ''Tri etude'' za kitaro |- | 2007 || ''Tri skladbe'' za klavir |} ==Popularna glasba== === Film === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' |- | 1983 || ''[[Dih (film)|Dih]]'' |- | rowspan="2"|1984 || ''[[Leta odločitve]]'' |- | ''Veselo gostüvanje'' (''[[Veselo gostivanje]]'') |- | 1985 || ''[[Poletje v školjki]]'' |- | 1986 || ''[[Heretik (film)|Heretik]]'' |- | 1987 || ''[[Čisto pravi gusar]]'' |- | rowspan="2"|1988 || ''[[Poletje v školjki 2]]'' |- | ''[[Odpadnik (film)|Odpadnik]]'' |- | rowspan="2"|1989 || ''[[Coprnica Zofka (film)|Coprnica Zofka]]'' |- | ''[[Nekdo drug]]'' |- | 1999 || ''[[Patriot (film, 1999)|Patriot]]'' |- | 2005 || ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' |- | 2008 || ''Videvanje Van Gogha'' |- | 2010 || ''[[Črni bratje (film)|Črni bratje]]'' |} === Televizija === {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! '''Leto''' || '''Naslov''' || '''Opis''' |- | rowspan="3"|1982 || ''Živeti, živeti'' || kratki dok. film |- | ''Zmaga'' || kratki dok. film |- | ''[[Slike iz leta 1941]]'' || mini TV nadaljevanka |- | 1983 || ''Potovanje modrega lonca'' || kratki risani film |- | rowspan="4"|1984 || ''Strici so mi povedali'' || TV nadaljevanka |- | ''Kasač'' || kratki dok. film |- | ''Kugy'' || TV nadaljevanka |- | ''Gorenčev vrag'' || otroška TV nadaljevanka |- | rowspan="2"|1986 || ''Primož Trubar'' || TV nanizanka |- | ''[[Slovenija, moja dežela]]'' || za oglas ''Gostje prihajajo'' |- | 1987 || ''Dopust'' || TV film |- | 1988 || ''Bronasti vijak'' || TV nanizanka |- | 1991 || ''[[Ljubezen po kranjsko]]'' || TV film |- | 1992 || ''Portret Jožeta Galeta'' || kratki dok. film |- |1994 |''[[Hči mestnega sodnika (film)|Hči mestnega sodnika]]'' |TV igra |- | rowspan="3"|1996 || ''Domače obrti na Slovenskem - Krovci'' || kratki dok. TV film |- | ''Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki'' || kratki dok. TV film |- | ''Domače obrti na Slovenskem - Puškarji'' || kratki dok. TV film |- | rowspan="2"|1997 |''Planica'' || avizo v počasnih posnetkih |- | ''Pesem od Ludomorca'' | kratki igrani fillm |- |1999 |''Klan'' |TV serija |- | rowspan="3"|2006 || ''Sejalci svetlobe'' || TV film |- | ''Sejalci besed'' || TV film |- | ''En dan resnice'' || srednjemetražni film |- | 2011 || ''Slovenci in 1. svetovna vojna'' || dok. serija TVS |- ! rowspan="2" | 2014 |Cesarski trst in Slovenci || dok. film v dveh delih TVS |- |V fokusu Ozadja prestolonaslednikove smrti V fokusu Ženske v veliki vojni V fokusu Slovenci pod Habsburžani V fokusu 100 let prve svetovne vojne |dokumentarna serija TVS |- !2015 |V fokusu Italijanski sacro egoismo V fokusu Pekel na Doberdobu |dokumentarna serija TVS |- !2016 2019 2021 |Doberdob Ungaretti Voranc Padec Gorice Ko se tam gori olistajo breze Boj za slovensko mejo Boroević Pl. Bojna Živela Koroška |dokumentarna serija TVS |} == Uspešnice == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Skladba ! Izvajalec |- |1985 |''[[Prisluhni školjki]]'' |[[Black & White]] |- |1986 |''<small>Slovenija,</small> [[Moja dežela]]'' |[[Oto Pestner]] & Strune |- |1987 |''Pustite nam ta svet'' |[[Simfonični orkester RTV Slovenija]] & [[Vlado Kreslin]] |- |1997 |''Planica Slow Motion Theme'' |Jani Golob |} == Diskografija == * LP: Jani Golob - pesmi za otroke, 1982 <ref>[http://www.discogs.com/Jani-Golob-Pesmi-Za-Otroke/release/3102776 Jani Golob na ''discogs.com'']</ref> * LP: Jani Golob - skladatelj, 1988 * kaseta: Glasba iz filma Poletje v školjki I. in II., 1986 * kaseta: Sklicujem zborovanje, šansoni, 1987 * kaseta: Pusti pevcu peti, Prešernove pesmi, 1991 * kaseta: Pevca pesem sladka, Prešernove pesmi, 1991 * dvojna kaseta: Škofjeloški pasijon, 1992 * CD: Jani Golob - skladatelj, 1994 * CD: Lepa Vida, glasba iz predstave, 1995 * CD: Jani Golob - skladatelj, 2004 (Edicije DSS) * CD. Jani Golob- opera , 2012 (Edicije DSS) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Zunanje povezave == *[http://www.dss.si/?avtorspada=18%E2%8C%A9=en Jani Golob na ''Društvo slovenskih skladateljev''] *[http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=1015 Jani Golob na ''Slovenski filmski center''] *{{imdb name|id=1072948|name=Jani Golob}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{KozinoviNagrajenci}} {{Predsedniki društva slovenskih skladateljev}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Jani}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Skladatelji filmske glasbe]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] bm01dvzpq4qnvfzn5gj8hjua7j0f784 0 38052 5737838 5371335 2022-08-20T18:50:07Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{red velikosti}} V razpredelnici spodaj so predstavljeni [[pretvornik]]i glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na [[enota SI|enote SI]]. Stolpec »SI ekvivalent« podaja vrednost ene enote, navedene v prvem stolpcu, preračunane na vrednost sistema enot SI. Primer: 1 kalorija je 4,187 joula.<br/> Stolpec »Obratna vrednost« podaja pretvornik v obratni smeri. Primer; 1 joule je 0,239 kalorije.<br/> Za informacijo si poglejte pomen [[Predpone SI|predpon enot SI]].<br/> Vse vrednosti so zaokrožene na tri decimalna mesta. {| class="wikitable" ! colspan="6" style="text-align:center;" | <span style="font-size: +1;"><br/>Pretvorniki sistema enot SI</span><p align="left"><small></small></p> |- ! | naziv enote || oznaka || fizikalna količina || ekvivalent SI || enota || obratna vrednost |--- | [[aker]] (acre) || - || [[površina]] || 0,405 || [[hektar|ha]] || 2,471 |--- | [[ar (enota)|ar]] || a || površina || 100 || m² || 0,01 |--- |[[ångstrom]] || Å || [[dolžina]] || 0,1 || nm || 10 |--- |[[astronomska enota dolžine]] || a. e. || dolžina || 0,15 || Tm || 6,684 |--- | [[atmosfera (enota)|atmosfera]] (fizikalna) || atm || [[tlak]] || 0,101 || MPa || 9,869 |--- | [[atmosfera (enota)|atmosfera]] (tehnična) || atm || tlak || 0,0981 || MPa || 10,194 |--- | [[atomska enota mase]] || u. || [[masa]] || 1,661{{e|-27}} || [[kilogram|kg]] || 6,022{{e|26}} |--- | [[Bar (enota)|bar]] || bar || tlak || 0,1 || MPa || 10 |--- | [[barn]] || b || površina || 100 || fm² || 0,01 |--- | [[bokal]] (dunajski) || - || [[prostornina]] || 1,415 || dm³ || 0,707 |--- | [[cola]] || " || dolžina || 2,54 || cm || 0,394 |--- | [[curie]] || Ci || aktivnost sevanja || 37 || GBq || 0,027 |--- | [[Čevelj (dolžinska mera)|čevelj]] (foot ang.) || ft || dolžina || 30,48 || cm || 0,033 |--- | čevelj (dunajski) || ' || dolžina || 0,31 || [[meter|m]] || 3,226 |--- | čevelj na sekundo (foot per second, ang.) || ft/s || hitrost || 0,305 || m/s || 3,281 |--- | [[četvrt]] (ruski) || - || prostornina || 209,91 || dm³ || 0,00476 |--- | [[dina]] || dina || [[sila]] || 10 || μN || 0,1 |--- | [[dan]] || - || [[čas]] || 86400 || s || 11,57{{e|-6}} |--- | [[desjatina]] (ruska)|| - || površina || 1,093 || hm² || 0,915 |--- | [[elektronvolt]] || eV || [[energija]] || 0,16 || aJ || 6,241 |--- | [[erg]] || erg || energija || 0,1 || μJ || 10 |--- | [[fermi]] || fm || dolžina || 1 || fm || 1 |--- | [[fot]] || ft || [[osvetljenost]] || 10 || klx || 0,1 |--- | [[Funt (mera)|funt]] (pound, ang.) || lb || masa || 0,454 || kg || 2,205 |--- | funt na kvadratni palec || psi || tlak || 6,895{{e|3}} || kPa || 0,145 |--- | [[galona]] (gallon, am.) || gal || prostornina || 3,785 || dm³ || 0,264 |--- | [[galona]] (gallon, ang.) || gal || prostornina || 4,546 || dm³ || 0,22 |--- | [[garnec]] (ruski) || - || prostornina || 3,28 || dm³ || 0,305 |--- | [[Gavs|gauss]] || G || [[gostota magnetnega pretoka]] || 100 || μT || 0,01 |--- | [[hektar]] || ha || površina || 1 || hm² || 1 |--- | [[jard]] (yard, ang.) || yd || dolžina || 0,914 || m || 1,093 |--- | [[kalorija]] || cal || energija || 4,187 || J || 0,239 |--- | [[karat]] || - || masa || 0,2 || g || 5 |--- | [[kilovatna ura]] || kWh || energija || 3,6{{e|6}} || J || 27,778{{e|-8}} |--- | [[konjska moč]] || hp || moč || 0,746 || kW || 1,341 |--- | [[kotna stopinja]] || ` | [[kot|središčni kot]] || π/180 || rad || 57,296 |--- | kubični čevelj (cubic foot, ang.)|| cu ft || [[prostornina]] || 0,028 || m³ || 35,315 |--- | kubični jard (cubic yard, ang.)|| cu yd || prostornina || 0,765 || m³ || 1,308 |--- | kubični palec (cubic inch, ang.)|| cu in || prostornina || 16,387 || cm³ || 0,061 |--- | kvadratna [[milja]] (square mile, ang.)|| sq mi || [[površina]] || 2,59 || km² || 0,386 |--- | kvadratni palec (square inch, ang.) || sq in || površina || 6,452 || cm² || 0,155 |--- | [[leto]] || - || čas || 31.556.925,975 || s || 31,689{{e|-9}} |--- | [[liter]] || l || prostornina || 1 || dm<sup>3</sup> || 1 |--- | [[Machovo število]] || Ma || hitrost || 1193,3 || [[Kilometer na uro|km/h]] || 8,38{{e|-4}} |--- | [[maseljc]] (dunajska) || - || prostornina || 0,35 || dm<sup>3</sup> || 2,86 |--- | [[maxwell (enota)|maxwell]] || Mx || [[magnetni pretok]] || 10 || nWb || 0,1 |--- | [[mernik]] (dunajski) || - || prostornina || 28 || dm<sup>3</sup> || 0,036 |--- | [[mikron]] || μ || dolžina || 1 || μm || 1 |--- | [[milja]] (mile, ang.)|| - || dolžina || 1,609 || km || 0,621 |--- | milja, navtična || - || dolžina || 1,852 || km || 0,54 |--- | milje na uro (miles per hour, ang.)|| mph || dolžina || 1,609 || km/h || 0,621 |--- | [[minuta]] 0 (1/60)º || ' || središčni kot || π/10800 || rad || 3437,75 |--- | [[oersted]] || Oe || [[jakost magnetnega polja]] || 1/(4π) || kA/m || 4π |--- | [[osmina]] (ruska) || - || prostornina || 104,95 || dm<sup>3</sup> || 0,00953 |--- | [[palec]] (inch, ang.) || in || dolžina || 2,54 || cm || 0,394 |--- | [[parsek]] || pc || dolžina || 30857 || Tm || 3,2{{e|-53}} |--- | [[pinta]] (am.) || pt || prostornina || 0,473 || dm<sup>3</sup> || 2,113 |--- | [[pinta]] (ang.) || pt || prostornina || 0,568 || dm<sup>3</sup> || 1,759 |--- | [[poise]] || P || [[viskoznost]] || 0,1 || Pa s || 10 |--- | [[polič]] (dunajski) || - || prostornina || 0,7 || dm<sup>3</sup> || 1,429 |--- | [[pond]] || p || sila || 9,806{{e|-3}} || N || 0,102{{e|3}} |--- | [[pravi kot]] = π/2 rad || - || središčni kot || 1,571 || rad || 0,637 |--- | [[pud]] (ruski) || - || masa || 16,381 || kg || 0,061 |--- | [[rem]] || rem || [[ekvivalent absorbirane doze]] || 0,01 || Sv || 100 |--- | [[röntgen]] || R || sevanje || 0,258 || mC/kg || 3,876 |--- | [[saženj]] (ruski) || - || dolžina || 2,134 || m || 0,469 |--- | [[sekunda]] = (1/60)' || " || središčni kot || π/648 || mrad || 206,265 |--- | [[seženj]] (dunajski) || - || dolžina || 1,896484 || m || 0,529 |--- | [[sod]] (barrel, am.) || bbl || prostornina || 0,159 || m³ || 6,29 |--- | [[stilb (enota)|stilb]] || sb || [[svetlost]] || 10 || kcd m<sup>−2</sup> || 0,1 |--- | [[stokes (enota)|stokes]] || St || [[kinematična viskoznost]] || 1 || cm²/s || 1 |--- | [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinja Celzija]] || °C || [[temperatura]] || 1 || K || 1 |--- | [[stopinja Fahrenheita]] || °F || temperatura|| 5/9 || K || 1,8 |--- | [[stopinja Rankina]] || ºR || temperatura|| 5/9 || K || 1,8 |--- | [[stopinja Reaumura]] || - || temperatura|| 5/4 || K || 0,8 |--- | [[svetlobno leto]] || sv. l. || dolžina || 9,461{{e|15}} || m || 1,057{{e|-16}} |--- | [[tona]] || t || masa || 1000 || kg || 0, 001 |--- | tona (ton, am.) || - || masa || 0,907 || Mg || 1,102 |--- | tona (ton, ang.) || - || [[masa]] || 1,016 || Mg || 0,984 |--- |[[Tor (enota)|tor]]<td>Torr</td><td>tlak</td>|| 0,133 || kPa || 7,501 |--- | [[unča]] (avoirdupois, ounce, ang.) || oz || masa || 28,349 || g || 0,035 |--- | unča (troy, ounce, am.) || oz || masa || 31,103 || g || 0,032 |--- | unča (troy, ounce, am.) || oz || volumen || 30 || ml || 0,033 |--- | [[vedro]] (dunajsko) || - || prostornina || 56,589 || dm<sup>3</sup> || 0,018 |--- | [[veršok]] (ruski) || - || dolžina || 4,445 || cm || 0,225 |--- | [[vrsta]] (ruska)|| - || dolžina || 1,067 || km || 0,937 |--- | [[vozel (enota)|vozel]] || - || hitrost || 1,852 || km/h || 0,540 |---} </table> == Vir == * Cambridgeov podatkovnik; DZS 2000, ISBN 86-341-2050-3, stran 483 [[Kategorija:Meroslovje]] 9a4cngpixc0prsv577o2maffk95b0i1 0 38112 5737614 5737560 2022-08-20T13:05:23Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki [[Slika:Islande thingvellir batiments.jpg|thumb|Thingvellir]] [[Slika:Thingvellir fault.jpg|thumb|Prelomnica]] '''Althing''' (v [[islandščina|islandščini]] ''Alþingi'', v [[stara skandinavščina|stari skandinavščini]] ''Alþing'') je narodni [[parlament]] [[Islandija|Islandije]]. Ustanovljen je bil leta 930 v [[Thingvellir]]ju, okrog 45 kilometrov oddaljenemu kraju od današnje prestolnice [[Reykjavík]]. Thingvellir je znan po [[tektonika|tektonski]] [[prelomnica|prelomnici]], ki ločuje [[Severnoameriška plošča|Severnoameriško]] in [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]]. Tudi po združitvi Islandije z [[Norveška|Norveško]] je do leta 1799 zasedal v tem kraju, zatem je bil za nekaj desetletij ukinjen, znova pa je zaživel leta 1844 v Reykjavíku. == Pomen in nastanek == Althing je bil med 10. in 13. stoletjem narodno zborovanje, kjer so se enkrat letno zbrali prebivalci celotne [[Islandija|Islandije]]. Služil je kot [[politično zborovanje]] in kot glavni družabni dogodek leta in je razpršenemu prebivalstvu omogočal ohranjanje, obnavljanje starih in vzpostavljanje novih družbenih vezi, za izmenjavo novic in novosti in je predstavljal vezivno tkivo takratne islandske družbe. Do začetka 11. stoletja se je letno odvijal v desetem tednu poletja, kasneje so za otvoritveni dan določili četrtek v 11. tednu poletja (18–24 junij). Takratni [[parlament]] je zaobjemal dve veji oblasti - sodno in zakonodajno. Obe sta se vršili enkrat letno na Althingu. Izvršne veje oblasti do leta 1262, ko je Islandija prešla pod Norveško vladavino, niso prakticirali. === Do leta 965 === Zakonodajna veja oblasti je bila v rokah t. i. "pravnega sveta" (l''ögrétta''). Sestavljalo ga je 39 lokalnih poglavarjev (''goðar)'', 8 dodatnih poglavarjev, in en ''lögsögumaður''. Dobesedni prevod njegovega imena je "mož, ki govori zakon", oziroma "zakonogovorec". Na vsakem zborovanju je moral javno recitirati vse postopke skupščine hkrati z eno tretjino zakonov. Njegova avtoriteta je bila najvišja in na vsaka tri leta je bil izvoljen iz strani pravnega sveta. Pravni svet je o vsem odločal z glasovanjem''. ''Njihova funkcija je bila pregled obstoječih zakonov in vpeljava novih. Do leta 965 je imel pravni svet tudi sodno funkcijo in je služil kot razsodnik v legalnih sporih na Althingu. Obstajal ni noben zakon, ki bi določal, da se morajo vsi primeri razreševati z njihovo pomočjo - do tega je prišlo le, ko sprti strani pred tem nista uspeli doseči poravnave. Veliko pogosteje so se spori razreševali na lokalni ravni s pomočjo lokalnih poglavarjev ali drugih posrednikov in so na Althing prispeli le v primeru velikega nesoglasja. Vkolikor je razsodba na lokalni ravni veljala za pravnomočno, če sta se z njo strinjali obe sprti strani, pa je bila odločitev pravnega sveta je dokončna in se nanjo ni bilo moč pritožiti. Pravni svet je prav tako imel pravico dovoliti izjeme v obstoječih zakonih, če je razsodil, da je to v nekem primeru pravično. V večini primerov je bila dosojena kazen finančna kompenzacija, ali primer manjšega ali polnega izganstva. V primeru manjšega izgnanstva je bil kaznenjec iz družbe izgnan za tri leta, v primeru polnega pa je šlo za doživljenjsko izgnanstvo, ki je preostanku družbe prepovedovalo stik z njim in je vsakemu svobodnemu posamezniku dovoljevalo njegov umor brez legalnih posledic. Same usmrtitve ali zaporne kazni niso prakticirali. === Po 965 === Okoli leta 965 so bila na Althingu ustanovljena štiri okrožja (fjórðungar), ki so Islandijo razdelila na severno, južno, vzhodno in zahodno četrtino. Vzpostavljena so bila štiri okrožna sodišča, ki so se razvila iz predhodnih Pomladnih - lokalnih zborovanj, ki so se odvijala vsako leto v mesecu maju na trinajstih lokacijah širom Islandije. Pomladna zborovanja so bila dogodek na lokalni ravni in so s pomočjo lokalnih poglavarjev prav tako služila kot mesto za poravnavo dolgov, manjše razsodbe in podobno. Primeri, o katerih ni bilo mogoče razsoditi na Pomladnih zborovanjih so bili namenjeni na Althing. Po letu 965 so bila v štirih okrožjih vzpostavljena sodišča iz 36 mož, 9 za vsako okrožje. Teh 9 mož je na [[Althing]]u razsojalo v primerih iz njihovega okrožja. Da je sodba veljala za pravnomočno, so morali odločitve sprejemati soglasno. Okoli leta 1005 je bilo ustanovljeno peto sodišče, ki je delovalo kot neke vrste vrhovno sodišče. Ponovno je bilo sestavljeno iz 48 mož, ki so jih določili lokalni poglavarji in je odločalo o primerih, ki jih štiri okrožna sodišča niso uspela razrešiti. Vsaka izmed sprtih strani je imela pravico zavrniti sodelovanje šestih mož in preostalih 36 je odločalo z večino. Če je bil rezultat izenačen, so razsodbo dosegli z žrebom. === Konec neodvisnosti === Ko je leta 1262 Islandija padla pod vladavino [[Norveška|norveškega]] kralja, se je funkcija parlamenta spremenila. Lokalni poglavarji so izgubili svojo funkcijo, izvršna oblast pa je padla v roke kralja in njegovih uradnikov. 36 članov Lögrétte je zakonodajno oblast delilo s krono. Pred sprejemom zakonov je bila potrebna kraljeva odobritev, prav tako pa je kralj potreboval njihov pristanek za uvedbo lastnih. Vlogo ''lögsögumaðurja ''sta zdaj delila dva administratorja. == Literatura == * [[Saga o Njalu]] (''knjižnica Kondor, Mladinska knjiga, 1970'') * ''The Sagas of Icelanders. ''A selection. (Penguin books, 2000) {{socio-stub}} [[Kategorija:Islandija]] {{normativna kontrola}} jp23vf8m1x2gpmclgoxhj6cgpq97oha 0 40002 5737839 5737154 2022-08-20T18:50:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[File:HH Polizeihauptmeister MZ.jpg|thumb|Nemški policist v [[Hamburg]]u, s činom ''Polizeihauptmeister mit Zulage'' (Policist z višjim činom)]] '''Policíja''' (iz [[Srednjeveška latinščina|srednjeveške latinske]] ''policia'' 'državna uprava, oblast') je vladna [[organizacija]], ki jo [[država]] pooblasti za zagotavljanje [[varnost]]i ob spoštovanju zakonov, [[premoženje|premoženja]], preprečuje, odkriva in preiskuje [[Prekršek|prekrške]] ter [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]], vzdržuje javni red in mir, nadzoruje [[Državna meja|državno mejo]], ureja in nadzira [[cestni promet]] ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja. Njihove pristojnosti vključujejo [[Aretacija|aretacijo]] in uporabo sile, ki jo država upraviči z [[Monopol nad nasiljem|monopolom nad nasiljem]] (znanim tudi kot »monopol zakonite uporabe fizične sile«). Izraz je najpogosteje povezan s policijskimi silami države, ki so pooblaščene za izvajanje policijskih akcij te države znotraj določenega pravnega ali teritorialnega območja. Policijske sile so pogosto ločeno opredeljene od [[Vojska|vojaških]] in drugih organizacij, ki sodelujejo v [[Obramba|obrambi]] države pred tujimi napadi; vendar so [[Žandarmerija|žandarmerije]] vojaške enote, zadolžene za opravljanje splošnih policijskih dolžnosti.<ref name="Lioe">{{cite book | first = Kim Eduard| last = Lioe| title = Armed Forces in Law Enforcement Operations? – The German and European Perspective|edition= 1989|pages= 52–57 | publisher = Springer-Verlag Berlin Heidelberg| isbn= 978-3-642-15433-1| year= 2010}}</ref> Policija je služba javnega sektorja, ki se financira z [[Davek|davki]]. Policijska služba v svoje delo vključuje vrsto dejavnosti, ki so uporabljene v različnih situacijah. Poleg kaznovanja skrbijo tudi za ohranjanje reda in miru. Takšne organizacije so se pričele pojavljati v koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Razvijale so se v okviru ohranjanja [[Družbeni razred|družbenega razreda]] in zaščite zasebne lastnine. Policije so tako postale prisotne v vseh sodobnih družbah. Kljub temu pa je njihova vloga lahko večkrat sporna, saj so lahko v različni meri vpleteni v [[Korupcija|korupcijo]], policijsko brutalnost in uveljavljanje [[Avtoritarnost|avtoritarnega vladanja]]. Na besedo »policija« se lahko navezujejo tudi: policijska organizacija, policijska služba, [[orožništvo]], [[žandarmerija]], preprečevanje kriminala, zaščitna služba, organ pregona, in [[mejna kontrola]]. Člani policije so lahko: [[policist]]i, pripadniki vojske, [[oficir]]ji, inšpektorji, redarji, mirovniki ali mejna straža. Beseda "policija" ali njene izpeljanke lahko zasledimo po celem svetu v mnogih neangleško govorečih državah.<ref>{{Citenews|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/explainer/2009/06/prints_of_persia.html|title=Prints of Persia|last=Beam|first=Christopher|date=2009-06-17|work=Slate|access-date=2017-08-30|issn=1091-2339}}</ref> Izjema je [[Irska]], ki se od drugih angleško govorečih držav razlikuje po izrazih v irskem jeziku [[Garda]] ([[ednina]]) in Gardaí ([[množina]]) tako za nacionalno policijo kot za njene pripadnike. V nekaterih državah je policija znana tudi kot stražništvo; evropske socialistične države pa so imele [[Milica|milico]]. Sama beseda je francoskega izvora iz 18. stoletja, ki je nastala iz grške besede politeia (vlada, organizacija). Za policiste obstajajo številni [[žargon]]ski izrazi. Nekateri izrazi za policiste so stari desetletja ali celo stoletja, ki pa so s časoma že izgubili svoj [[pomen]]. Eden najstarejših, "cop", je v veliki meri izgubil svoj pomen in postal pogost pogovorni izraz, ki ga uporablja javnost kot tudi policisti.<ref>Random House Webster's Unabridged Dictionary, 1999 CD edition</ref> == Etimologija == Beseda policija je bila prvič potrjena v angleščini v začetku 15. stoletja, sprva v različnih pomenih, ki zajemajo "(javno) politiko; državo; javni red ", beseda ''pilicija'' izvira iz srednjefrancoske ''policije'' ("javni red, uprava, [[vlada]]"),<ref>{{cite web|title=Police|url=http://www.oed.com/view/Entry/146823|website=Oxford English Dictionary|accessdate=4 February 2015}}</ref> prevedeno iz latinske ''politia'',<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Dpolitia politia], Charlton T. Lewis, Charles Short, ''A Latin Dictionary'', on Perseus Digital Library</ref> kar je latinizacija grškega πολιτεία (''politeia''), "[[državljanstvo]], uprava, [[politika]]".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpolitei%2Fa πολιτεία], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> To izhaja iz πόλις (''[[polis]]''), "mesto".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpo%2Flis πόλις], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> == Zgodovina == === Policija v zgodovini === Zakoni so se v [[Starodavna Kitajska|starodavni Kitajski]] izvajali že tisoče let, odkar se je razvilo kraljestvo Chu in Jin v pomladnem in jesenskem (zgodovisnkem) obdobju. V kraljestvu »Jin« je bilo po državi razporejenih na ducate tako imenovaih »prefektov«, vsak z določenimi pooblastili in določenim obdobjem zaposlitve. Za to delo so jih pooblastili takratni lokalni [[sodnik]]i, ki so delovali pod imenom višjih oblasti kot so [[guverner]]ji. Za to delo jih je imenoval [[cesar]], saj so samo tako lahko nadzirali upoštevanje zakona. Vsak takratni prefekt, je imel pod seboj "podprefekta", ki so tako skupaj opravljali nadzor po določenih območjih. Nekateri prefekti so bili odgovorni za vodenje preiskav, podobno kot sodobni policijski [[detektiv]]i. Prefekti so lahko bile tudi ženske.<ref>Whittaker, Jake. "UC Davis East Asian Studies". University of California, Davis. [http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm UCdavis.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081007143652/http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm |date=October 7, 2008 }}</ref> Državljani so lahko prijavljali različne prekrške zoper njih kot so na primer ropi. Koncept "[[Prefektura|prefekturnega]] sistema" se je razširil tudi na druge kulture, kot sta [[Koreja]] in [[Japonska]]. V [[Babilonija|Babiloniji]] so bile takšne naloge sprva zaupane posameznikom, ki so imeli vojaško zgodovino ali pa cesarskim magnatom, ki so vladali v starobabilonskem obdobju. Sčasoma pa so bila takšna pooblastila prenesena na [[častnik]]e, znane kot ''paqūdus'', ki so bili prisotni v mestih in na podeželskih naseljih. ''Paqūdu'' je bil odgovoren za preiskovanje kaznivih dejanj in izvajanje aretacij.<ref>[http://www.asor.org/anetoday/2015/08/policemen-in-1st-millennium-bc-babylonia/ ANE TODAY - 201508 - Policemen in 1st millennium BC Babylonia<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.academia.edu/4009149/Police_forces_in_first_millennium_BC_Babylonia_and_beyond_in_KASKAL_10_2013_69-87 (PDF) Police forces in first millennium BC Babylonia and beyond, in: KASKAL 10 (2013), 69-87 | Reinhard Pirngruber - Academia.edu<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Stari Egipt|starem Egiptu]] so dokazi o zakonskih uveljavitvah obstajali že v obdobju starega kraljestva. Obstajajo zapisi imenovani "sodnik policije", iz četrte dinastije.<ref>{{Cite book|last1=Conser|first1=James A.|url=https://books.google.com/books?id=8olkayVkVSIC&pg=PA32|title=Law Enforcement in the United States|last2=Russell|first2=Gregory D.|last3=Gingerich|first3=Terry E.|last4=Paynich|first4=Rebecca|date=2005|publisher=Jones & Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-8352-5|language=en}}</ref> Med peto dinastijo ob koncu starega kraljestva so za nadzor zakonov bili odgovorni častniki, ki so bili oboroženi z lesenimi palicami, zadolženi za prijemanje zločincev ter varovanje javnih mest kot so [[trg]]i, [[Tempelj|templji]] in parki. Znano je, da so pri [[Straža|straženju]] in lovljenju kriminalcev uporabljali izurjene [[Opica|opice]], pavijane in [[Pes|pse]]. Po propadu starega kraljestva, se je uvedlo [[prvo vmesno obdobje Egipta]], za katerega se domneva, da je vladanje delovalo po podobnem sistemu. V tem obdobju so bili najeti [[beduini]], da varujejo meje in ščitijo trgovske potnike. V obdobju srednjega kraljestva je bila ustanovljena poklicna policija s posebnim poudarkom na izvrševanju zakona, v nasprotju s prejšnjo neformalno ureditvijo uporabe bojevnikov. V obdobju novo egipčanskega kraljestva, pa se je policija nadalje preoblikovala. Policisti so postali zasliševalci, [[Tožilec|tožilci]] in sodni izvršitelji. Postali so odgovorni za izvrševanje kazni, ki so jih izrekli sodniki. Poleg tega so bile ustanovljene posebne enote policistov, izurjene za [[duhovnik]]e, ki so bile odgovorne za varovanje templjev in grobnic ter za preprečevanje neprimernega vedenja na festivalih ali nepravilnega spoštovanja verskih [[obred]]ov med [[Bogoslužje|bogoslužji]]. Druge policijske enote so bile zadolžene za varovanje različnih prikolic, varovanje [[Mejni prehod|mejnih prehodov]], zaščito kraljevskih [[Nekropola|nekropol]], varovanje [[Suženjstvo|sužnjev]] pri delu ali med prevozom, patruljiranje reke [[Nil]] in varovanje upravnih zgradb. Policija v [[Egipt]]u ni varovala podeželskih skupnosti, ki so pogosto same skrbele za svoje pravosodne težave tako, da so se obračale na vaške starešine, vendar je bilo med njimi veliko policistov za izvrševanje državnih zakonov.<ref>{{cite web|title=Police in Ancient Egypt|url=https://www.ancient.eu/article/1104/police-in-ancient-egypt/|website=Ancient History Encyclopedia|access-date=2020-05-03}}</ref> V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] so za policiste uporabljali različne vojake. V Atenah je bila skupina 300 skitskih sužnjev ({{lang|grc|ῥαβδοῦχοι}}, "nosilci palic") odgovorna za varovanje javnih sestankov, da bi se ohranil red in nadzor množic, pomagala pa jim je tudi pri obravnavi zločincev, ravnanju z zaporniki in aretacijah. Druge naloge, povezane s sodobnim redarstvom, na primer preiskovanje kaznivih dejanj, so bile prepuščene državljanom.<ref>{{cite book| last =Hunter| first =Virginia J.| title =Policing Athens: Social Control in the Attic Lawsuits, 420-320 B.C.| publisher =Princeton University Press| year =1994| location =Princeton, NJ| page =3| url =http://press.princeton.edu/titles/5349.html| isbn =978-1-4008-0392-7| url-status=dead| archiveurl =https://web.archive.org/web/20070421233311/http://press.princeton.edu/titles/5349.html| archivedate =2007-04-21}}</ref> V [[Sparta|Sparti]] je obstajala tajna policija imenovana ''kripteja'', ki je nadzorovala prebivalstvo helotov ali sužnjev.<ref>[https://books.google.com/books?id=qrtQGb0UwL4C&pg=PT10 The Spartan Hoplites - Louise Park, Timothy Love - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je varnost sprva name policijske organizacije zagotavljala vojska. Za dodatno varnost so mesta najela lokalne čuvaje. Sodniki, kot so davčni [[prokurist]]i in [[kvestor]]ji, so preiskovali kazniva dejanja. Pojma javnega pregona v tistem času niso poznali, zato so se morale žrtve kaznivih dejanj same ukvarjati z ukrepi in tožilstvom. V času Avgustove vladavine, ko je glavno mesto naraslo na skoraj milijon prebivalcev, je bilo ustvarjenih 14 oddelkov; oddelke je varovalo sedem skupin s 1.000 možmi, imenovanimi ''"budni"'', ki so delovali kot gasilci in nočni stražarji. Njihove naloge so vključevale prijemanje tatov in [[rop]]arjev, ujetje pobeglih sužnjev, nočno varovanje pokopališč in preprečevanja motenja miru. Budniki so se v prvi vrsti ukvarjali z manjšimi zločini, med tem ko so bili za večje zločine in izgrede odgovorni mestne [[Kohorta|kohorte]] in [[Pretorijska straža|pretorijanska straža]]. Budniki pa so v teh primerih igrali stransko vlogo. Uporaba zakonov je obstajala tudi v različnih kraljestvih in imperijih starodavne Indije. Apastamba Dharmasutra je predpisoval, da naj kralji imenujejo častnike in njim podrejene v mestih in vaseh, da svoje podložnike zaščitijo pred zločini. Različni napisi in literatura iz starodavne Indije kažejo, da so policisti imeli različne vloge, kot so nadzorniki, lovilci tatov, čuvaji in detektivi.<ref>{{Cite journal|last=Sharma|first=Anupam|title=Police in Ancient India|date=2004|journal=The Indian Journal of Political Science|volume=65|issue=1|pages=101–110|jstor=41855800|issn=0019-5510}}</ref> [[Perzijsko cesarstvo]] je imelo dobro organizirane policijske sile. Policija je obstajala na vseh pomembnih krajih. V mestih je bil vsak oddelek pod poveljstvom policijskega nadzornika, znanega kot ''Kuipan'', ki naj bi zapovedoval implicitno poslušnost svojih podrejenih. Policisti so delovali tudi kot tožilci in izvajali kazni, ki jih je naložilo sodišče. Poznati so morali sodni postopek za obravnavanje primerov in obravnavanje obtožb.<ref>{{cite web|title=The Laws of the Ancient Persians|url=http://www.parstimes.com/law/ancient_persia_laws.html|website=www.parstimes.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V zgodovini Izraela in Judih so v urbanih območjih obstajali uradniki, ki so bili dolžni izvajati nadzore nad ljudmi, varovati kraljevo osebo, nadzorovati javna dela in izvrševati ukaze sodišč. V hebrejski Bibliji so večkrat omenjeni in ta sistem je trajal vse do rimske vladavine. Judovski zgodovinar iz prvega stoletja z imenom [[Jožef]] je poročal, da je imel vsak sodnik dva takšna častnika pod svojim poveljstvom. Za to vlogo so imeli prednost leviti. Mesta in vasi so imela tudi nočne straže. Poleg mestnih častnikov so bili častniki za vsako pleme. V templju v [[Jeruzalem]]u je bila vzpostavljena posebna policijska straža. [[Talmud]] omenja tudi različne lokalne policijske uradnike v judovskih skupnostih Izraela in Babilona, ki so nadzorovali gospodarske dejavnosti. Njihovi grško zveneči naslovi kažejo, da so bile vloge uvedene pod helenskim vplivom. Večina teh uradnikov je bila pooblaščena od lokalnih sodišč, njihove plače pa so črpali iz mestne blagajne. [[Talmud]] omenja tudi oborožene mestne stražarje na konjih v predmestjih.<ref>{{cite web|title=POLICE LAWS - JewishEncyclopedia.com|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/12239-police-laws|website=www.jewishencyclopedia.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V mnogih področjih predkolonialne Afrike, zlasti v Zahodni in Srednji Afriki, so se kot uveljevalci zakona pojaviljale cehovske tajne družbe. Ker ni bilo sodnega sistema ali pisnega pravnega zakonika, so izvajali policijske dejavnosti, pri čemer so uporabljali različne stopnje prisile za uveljavljanje reda in odvračanje od nesocialnega vedenja.<ref>{{Cite book|last1=Adler|first1=Philip J.|url=https://books.google.com/books?id=PPi5DQAAQBAJ&pg=PA221|title=World Civilizations|last2=Pouwels|first2=Randall L.|date=2016-09-28|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1-337-51764-5|language=en}}</ref> V starodavni [[Etiopija|Etiopiji]] so oboroženi nosilci plemstva izvajali zakon na podeželju v skladu z voljo svojih voditeljev. V imperiju Songhai so bili uradniki, znani kot assara-munidios, ali "izvršitelji", ki so delovali kot policija. Tudi predkolumbijske mezoamariške civilizacije so uveljavljale zakone. Mesta [[Maji|Majev]] so imele policiste, znane kot ''tupils'', kot tudi sodne izvršitelje.<ref>[https://books.google.com/books?id=uac_DAAAQBAJ&pg=PA206 History of the World - Dr Malti Malik - Google Books<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Azteška civilizacija|Azteškem cesarstvu]] so sodniki imeli podrejene častnike, ki so bili pooblaščeni za aretacije.<ref>[https://books.google.com/books?id=kwCqDwAAQBAJ&pg=PT61 Life in the Aztec Empire - Stanford Mc Krause - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V imperiju [[Inkovski imperij|Inkov]] so imeli častnike, ki so jih imenovali ''curaca''. Skupaj z inšpektorji, znanimi kot ''tokoyrikoq'' ("tisti, ki vidi vse") so izvrševali nadzor zakona v gospodarstvu, ki jim je bil dodeljen, da bi ohranili red.<ref>[https://books.google.com/books?id=Yrc7BGHGJIAC&pg=PA137 The Rule of Empires: Those Who Built Them, Those Who Endured Them, and Why ... - Timothy Parsons - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0pEVyN0PKhoC&pg=PA40|title = Daily Life in the Inca Empire|isbn = 9780313293900|last1 = Malpass|first1 = Michael Andrew|year = 1996}}</ref> == Policija po državah == Policijske sile so običajno organizirane in financirane s strani vlade. Organizacija se razlikuje od države do države. Nekatere države imajo policijske enote, ki delujejo na celotnem ozemlju države, pri čemer je njihova pristojnost odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so npr. [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], pa imajo enotno nacionalno policijo.<ref>as, Dilip K., Otwin Marenin (2000). Challenges of Policing Democracies: A World Perspective. Routledge. p. 17. ISBN 90-5700-558-1</ref> V nekaterih državah imajo več različnih nacionalnih policijskih enot. V Franciji tako na istem ozemlju delujeta ''Police nationale'' in ''Gendarmerie nationale''.<ref>Bayley, David H. (1979). "Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies". Crime & Justice. 1: 109–143. doi:10.1086/449060. NCJ 63672.</ref> Francoski policijski sistem se je razširil tudi v druge države skozi napoleonske vojne<ref>Emsley, Clive. Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe (1999 ed.). Oxford University Press. pp. 52–57. ISBN 978-0198207986.</ref> in francoski kolonialni imperij.<ref>Clark, John; Decalo, Samuel (2012). Historical Dictionary of Republic of the Congo. Lanham: Scarecrow Press. pp. 44–49. ISBN 978-0-8108-7989-8.</ref> Tak primer sta ''Policía Nacional'' in ''Guardia Civil'' v Španiji. V Franciji in Španiji civilna sila podpira urbana območja in politiko podeželja na podeželskih območjih. Italija ima podoben dogovor s ''Polizia di Stato'' in ''[[Carabinieri]]''. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirane policiste in detektive, kot so vojaška policija in civilna policija v Braziliji ter ''Carabineros'' in policija za preiskave v Čilu. Druge države imajo podnacionalne policijske enote, vendar se njihove jurisdikcije večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti zvezah, lahko obstajajo dve ali več policijskih sil, od katerih vsaka služi različnim nivojem vlade in uveljavlja različne podlage zakona. V Avstraliji in Nemčiji večino policijskega dela izvajajo državne (tj. pokrajinske) policijske sile, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav ni zveza, ima Združeno kraljestvo podobno ureditev, kjer je za red in varnost v prvi vrsti odgovorna regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo specializirane enote. V Kanadi je zvezna policija Royal Canadian Mounted Police (RCMP), občine pa se lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo. Večina urbanih območij ima lokalno policijsko službo, večina podeželskih območij pa RCMP ali pokrajinsko policijo v Ontariju in Quebecu. [[Združene države Amerike]] imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona, saj imajo več kot 17.000 državnih in lokalnih organov pregona.<ref>Law Enforcement Statistics". Bureau of Justice Statistics. Archived from the original on October 2, 2006. Retrieved 2007-05-23.</ref> Ti vključujejo lokalno policijo, okrožno policijo (pogosto v obliki šerifovega urada), državno policijo in zvezne agencije za pregon. Zvezne agencije, kot je FBI, imajo jurisdikcijo nad zveznimi zločini ali tistimi, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivih dejanj. Primeri vključujejo zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne zgradbe; poštne policije, ki ščitijo poštne zgradbe, vozila in predmete; Park policije, ki varuje nacionalne parke; in policijo Amtrak, ki patruljira postaje [[Amtrak]] in vlake. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki opravljajo poleg policijskih del tudi druge dolžnosti, npr. [[obalna straža]]. === Začetki policije === [[File:Jakobsweg - Pilger 1568 - Hurden IMG 5664.JPG|upright=0.9|thumb|left|Santas Hermandades v srednjeveški Španiji kjer so varovali romarje na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]].]] V srednjeveški [[Španija|Španiji]] so bili Santas Hermandades ali tako imenovano "sveto bratstvo", mirovna združenja oboroženih posameznikov v Kastilji. Ker srednjeveški španski [[kralji]] pogosto niso mogli zagotoviti ustrezne zaščite, so se v dvanajstem stoletju začele pojavljati zaščitne občinske skupine proti razbojnikom in drugim podeželskim zločincem ter proti nezakonitemu plemstvu. Te organizacije naj bi bile začasne, vendar so postale dolgoletna stalnica Španije. Prvi zabeleženi primer nastanka hermandada se je zgodil, ko so se mesta in kmečko prebivalstvo na severu združili, da bi nadzorovali romarsko cesto do Santiaga de Compostela v [[Galicija|Galiciji]] in zaščitili [[romar]]je pred roparskimi [[vitez]]i. Skozi [[srednji vek]] so takšna zavezništva pogosto tvorila združenja mest za zaščito cest, ki so jih povezovale in so bila občasno razširjena v politične namene. Med najmočnejšimi je bila skupina severnokastiljskih in baskovskih pristanišč, Hermandad de las marismas: [[Toledo]], Talavera in Villarreal. [[Ferdinand II. Aragonski]] in Isabella I. Kastiljska sta kot eno svojih prvih dejanj po koncu kastilske vojne za naslednjištvo leta 1479 ustanovila centralno organizirano in učinkovito Sveto bratovščino kot nacionalno policijsko silo. Obstoječe bratstvo so prilagodili namenu splošne policije, ki je delovala pod uradniki, ki so jih sami imenovali in so bili obdarjeni z velikimi pooblastili za določene pristojnosti tudi v kapitalskih zadevah. Prvotna bratstva so še naprej služila kot lokalne policijske enote do njihovega dokončnega zatertja leta 1835. Nemška sodišča Vehmic so zagotavljala nekaj nadzora v odsotnosti močnih državnih institucij. Taka sodišča so imela predsednika, ki je vodil sejo in sodnike porotnike, ki so razsojali in izvajali naloge nadzora zakonov. Med nalogami, ki so jih imeli sodniški porotniki, so bila uradna opozorila znanim povzročiteljem težav, izdaja nalog in izvajanje [[usmrtitev]]. V srednjeveških [[islam]]skih kalifatih je bila policija znana kot "Shurta". Organi, imenovani "Shurta", so obstajali morda že v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega kalifata]]. Znan je v [[Abasidski kalifat|Abasidskem]] in [[Umajadski kalifat|Umajadskem kalifatu]]. Njihove primarne vloge so bile, da delujejo kot policija in notranje varnostne sile, lahko pa jih uporabljajo tudi za druge naloge, kot so [[carina]] in davčna uprava, zbiranje smeti in stražanje guvernerjev. Od 10. stoletja je pomen Shurte upadal, ko je vojska prevzela notranje varnostne naloge, medtem ko so mesta postala bolj avtonomna in lokalno reševala svoje policijske potrebe, na primer z najemom stražarjev. Poleg tega so bili uradniki, imenovani muhtasibi, odgovorni za nadzor [[bazar]]jev (tržnic) in gospodarskih dejavnosti v srednjeveškem [[islam]]skem svetu. V [[Francija|Franciji]] sta bila v srednjem veku dva velika častnika Francije s policijskima odgovornostma: francoski maršal in francoski veliki policist. Naloge vojaškega francoskega maršala so bile prenesene na maršalov prestol, čigar sila je bila znana kot maršalstvo, ker je njegova oblast na koncu izhajala iz maršala. Maršalstvo sega v stoletno vojno, nekateri zgodovinarji pa ga postavljajo v začetek 12. stoletja. Druga organizacija, Orožništvo (francosko: Connétablie), je bila pod poveljstvom francoskega policista. Orožje je bilo regulirano kot vojaško telo leta 1337. V času Francija I. Francoskega (ki je vladal 1515–1547) je bila Maréchaussée združena z orožjarno. Nastala sila je bila znana tudi pod imenom Maréchaussée ali formalno, Francosko orožništvo in maršalstvo. [[Anglija|Angleški]] sistem vzdrževanja javnega reda od osvajanja [[Normani|Normanov]] je bil zasebni sistem desetin, znan kot sistem medsebojnih skupin. Ta sistem je bil uveden pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]]. Skupnosti so bile razdeljene v skupine po deset družin, imenovane desetine. Vsako od njih pa je nadzoroval glavni desetnik. Vsak vodja gospodinjstva je bil odgovoren za dobro vedenje svoje družine in dobro vedenje drugih članov svoje desetine. Vsak moški, star 12 let ali več, je moral sodelovati v desetini. Člani desetin so bili odgovorni za opozarjanje tako imenovanega "odtenka in joka" ob opaženem ali izvedenem kaznivem dejanju, moški njegove desetine pa za ujetje zločinca. Zločinca, ki ga je zajela desetina, so nato privedli pred glavnega desetinarja, ki je nato določil ali je zločinec kriv ali nedolžen in določil zanj primerno kazen. Za plačilo globe zločinca, so bili odgovorni vsi člani njegove desetine. Skupina desetih desetin je bila znana kot "sto" in vsakih sto je nadzoroval uradnik, znan kot reeve. Stotke so zagotovile, da je bilo zločinca, ki je pobegnil v sosednjo vas moč ujeti in vrniti v svojo. Če zločinca ne bi prijeli, bi bilo lahko za njegovo kaznivo dejanje odgovornih vseh sto udeležencev. Stotinam so poveljevali upravni oddelki, znani kot »shires«, podobnpo kot v sodobnih grofijah, ki jih je nadziral uradnik, znan kot »shire-reeve«, iz katerega se je razvil izraz »[[šerif]]«. Shire-reeve je imel moč posse comitatus, kar pomeni, da je lahko zbral moške svojega območja, da bi ulovil zločinca.<ref>[https://books.google.com/books?id=aCGtxnozpqkC&pg=PA7#v=onepage&q&f=false Introduction to Law Enforcement and Criminal Justice - Kären M. Hess, Christine Hess Orthmann - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> Po normanski osvojitvi Anglije leta 1066 je bil sistem desetine poostren s sistemom frankpledge. Do konca 13. stoletja se je razvila policijska pisarna. Policisti so imeli enake naloge kot glavni desetniki in poleg tega tudi kraljevi častniki. Policista je vsako leto izvolila njegova [[župnija]]. Sčasoma so policisti postali prvi "policijski" uradniki, ki so bili davčno podprti. Na urbanih območjih so bili stražarji zadolženi za red in izvajanje nočne [[Policijska ura|policijske ure]]. Stražniki so ponoči varovali mestna vrata, patruljirali po ulicah, ponoči brez razloga lahko aretirali občane in hkrati bili tudi [[gasilci]]. Sčasoma je bila ustanovljena mirovna pisarna z mirovnim sodnikom, ki je bdel nad nadzorniki.<ref>[https://courses.lumenlearning.com/atd-bmcc-criminaljustice/chapter/section-4-1-early-history-of-policing/ Section 4.1: Early History of Policing | Criminal Justice<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite journal|last=Dobrin|first=Adam|date=July 2017|title=Volunteer police: History, benefits, costs and current descriptions|journal=Security Journal|volume=30|issue=3|pages=717–733|doi=10.1057/sj.2015.18|s2cid=152660408|issn=0955-1662}}</ref> Obstajal je tudi sistem preiskovalnih "porot". Assize of Arms iz leta 1252, ki je zahteval imenovanje policistov, ki bodo moške poklicali, omilili mirovne kršitve in kršitelje dostavili šerifu ali reeveu, je naveden kot eden najstarejših predhodnikov angleške policije.<ref name="police1889">{{cite book | title= Police! | last1= Clarkson | first1= Charles Tempest | last2= Richardson | first2= J. Hall | year= 1889 | pages= 1–2 | oclc= 60726408 | url= https://books.google.com/books?id=660XAAAAYAAJ&pg=PA1 }}</ref> Statut Winchesterofa iz leta 1285 je naveden tudi kot primarna zakonodaja, ki ureja policijsko delovanje države med normansko osvajanjem in Zakonom o metropolitanski policiji iz leta 1829.<ref name="police1889" /><ref>{{cite book | title= A History of Police in England and Wales | first= Thomas Alan | last= Critchley | year= 1978 | quote= The Statute of Winchester was the only general public measure of any consequence enacted to regulate the policing of the country between the Norman Conquest and the Metropolitan Police Act, 1829…}}</ref> Približno od leta 1500 so privatniki in nekatere organizacije financirali organizacije za izvajanje policijskih nalog. Kasneje so dobili vzdevek "Charlies", verjetno po vladajočem monarhu kralju Karlu II. Ujemalci tatov (thief-taker) so bili nagrajeni tudi za lovljenje tatov in vračanje ukradenega premoženja. Najzgodnejša angleška uporaba besede "policija" iz izraza "Polles", je bila omenjena v knjigi "Drugi del inštitutov angleškega prava", ki je bila objavljena leta 1642.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_1IzAAAAIAAJ&q=police&pg=PA77 |title=The second part of the Institutes of the lawes of England: Containing the exposition of many ancient, and other statutes; whereof you may see the particulars in a table following…|last=Coke|first=Sir Edward |publisher=Printed by M. Flesher and R. Young, for E.D., R.M., W.L. and D.P.|year=1642|page=77|accessdate=2012-07-11}}</ref> === Začetki novodobnega policijskega dela === Prvo centralno organizirano in uniformirano policijo je leta 1667 ustanovila vlada kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV]], da bi nadzorovala mesto [[Pariz]], takrat največje mesto v [[Evropa|Evropi]]. S kraljevim ediktom, ki ga je pariški Parlement zabeležil 15. marca 1667, je bil ustanovljen urad [[generalpolkovnik]]a "de police" ("generalni-podpolkovnik policije"), ki naj bi bil vodja nove pariške policije in opredelil nalogo policije kot "zagotavlja mir in tišino javnosti in zasebnikov, nadzorovanje in varovanje mesta pred motnjami, zagotavljanje varnosti in zagotavljanje, da vsi živijo v skladu z zakonom in njihovimi nalogami". [[File:Gabriel-Nicolas de la Reynie.jpg|thumb|right|Gabriel Nicolas de la Reynie, ustanovitelj prve uniformirane policije na svetu.]] To funkcijo je najprej opravljal Gabriel Nicolas de la Reynie, ki je imel pod svojim nadzorom 44 ''commissaires de police'' (policijskih komisarjev). Leta 1709 so tem komisarjem pomagali ''inspecteurs de police'' (policijski inšpektorji). Mesto [[Pariz]] je bilo razdeljeno na 16 območij, ki so jih nadzorovali [[komisar]]ji, vsak pa je bil dodeljen določenemu območju, ki mu je pomagala vedno večja [[birokracija]]. Shema pariške policije je bila s kraljevim ediktom iz oktobra 1699 razširjena na preostalo [[Francija|Francijo]], kar je povzročilo ustanovitev generalpodpolkovnikov v vseh velikih francoskih mestih. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoléon I]], 17. februarja 1800 reorganiziral policijo v Parizu in drugih mestih z več kot 5000 prebivalci kot prefektura policije. 12. marca 1829 je vladna uredba ustanovila prvo uniformirano policijo v Franciji, znano kot ''sergents de ville'' ("mestni naredniki"), za katero na spletni strani pariške prefekture policije trdijo, da so prvi uniformirani policisti na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |title=Bicentenaire: theme expo4 |publisher=prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr |accessdate=2009-06-21 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080506215949/http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |archivedate = May 6, 2008}}</ref> Leta 1737 je George II nekaterim stražarjem v [[London]]u in Middlesexu pričel plačevati z [[Davek|davki]], kar je pričelo prehod policije na vladni nadzor. Leta 1749 je [[Henry Fielding]] pričel organizirati skupino profesionalnih policistov, znanih kot Bow Street Runners. Afera Macdaniel je dodala nov zagon javno plačani policiji, ki ni bila odvisna od nagrad. Kljub temu so bile leta 1828 v 16 kilometrih (10 miljah) okoli Londona v 45 župnijah zasebno financirane policijske enote. Beseda "policija" je bila v francoski jezik izposojena iz angleščine v 18. stoletju, vendar je dolgo veljala le za francoske in celinske evropske policijske sile. Beseda in sam koncept policije jim "ni bil všeč kot simbol tujega zatiranja" ''(po Britannica 1911)''. Pred 19. stoletjem je bila prva uporaba besede "policija", zapisana v vladnih dokumentih v Združenem kraljestvu, "imenovanje policijskih komisarjev za Škotsko" leta 1714 in ustanovitev pomorske policije leta 1798. === Moderna policija === ====Škotska in Irska==== V začetku policije, ki je bila ustanovljena v letih 1779 in 1788 v [[Glasgow]]u na [[Škotska|Škotskem]], so oblasti vlado uspešno pozvale k sprejetju zakona o policiji v Glasgowu o ustanovitvi mesta Glasgow Police leta 1800.<ref>{{cite web|url=http://www.policemuseum.org.uk/glasgow-police-history/pre-1800|title=Pre 1800 – Glasgow Police Museum|website=policemuseum.org.uk}}</ref> Tudi druga škotska mesta so kmalu sledila temu in ustanovila svoje policijske sile s parlamentarnimi akti.<ref>{{cite web|url=http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|title=Glasgow Police|work=Scotia-news.com|accessdate=2009-06-21|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090716173010/http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|archivedate=July 16, 2009}}</ref> Na [[Irska|Irskem]] je irski zakon o konzularstvu iz leta 1822 označil začetek kraljevega irskega kontabularstva. Zakon je v vsaki baroniji ustanovil sile z glavnimi policisti in generalnimi inšpektorji pod nadzorom civilne uprave na [[Dublinski grad|dublinskem gradu]]. Do leta 1841 je ta sila štela več kot 8.600 ljudi. ==== London ==== [[File:Patrick Colquhoun.jpg|thumb|right|upright=0.8|Patrick Colquhoun, Ustanovitelj policije na reki [[Temza|Temzi]].]] Leta 1797 je Patrick Colquhoun prepričal trgovce iz Zahodne Indije, ki so delovali v tako imenovanem "londonskem bazenu" ob reki [[Temza|Temzi]], da na [[Pristanišče|pristaniščih]] ustanovijo policijo, da bi preprečili krajo, ki je letno povzročila izgubo tovora v vrednosti 500.000 [[Funt šterling|funtov]].<ref name="paterson">Dick Paterson, [http://www.thamespolicemuseum.org.uk/h_police_1.html Origins of the Thames Police], ''Thames Police Museum''. Retrieved 4 February 2007.</ref> Zamisel o policiji, kakršna je takrat obstajala v Franciji, je veljala za potencialno nezaželen uvoz iz tujine. Ko je Colquhoun pri oblikovanju primera za policijo ob trdih protipolicijskih gibanj Anglije zasnoval politično utemeljitev ekonomskih kazalnikov, je pokazal, da je policija, ki se ukvarja s preprečevanjem kriminala, popolnoma ustrezna načelu britanske ustave. Poleg tega je šel tako daleč, da je pohvalil francoski sistem, ki je po njegovi oceni dosegel največjo stopnjo varnosti.<ref name="critchley">T.A. Critchley, ''A History of Police in England and Wales'', 2nd edition. Montclair, NJ: Patterson Smith, 38–39.</ref> [[File:No Police!! Well Done Aberystwyth Boys 1850.jpg|thumb|left|Plakat proti Policiji v mestu [[Aberystwyth]], [[Wales]]; April 1850.]] Z začetno naložbo v višini 4.200 funtov se je začela nova poskusna policija na reki [[Temza|Temzi]] s približno 50 moškimi, policijski nadzor je bil uveljavljen nad 33.000 delavci v rečnem prometu, od katerih je Colquhoun trdil, da je 11.000 znanih aktivnih kriminalcev. Po prvem letu je bila policijska sila uspešna, njegovi možje pa so se izkazali s prihrankom tovora v vrednosti 122.000 funtov in z reševanjem več življenj. Novica o tem uspehu se je hitro razširila in vlada je 28. julija 1800 sprejela zakon o pomorski policiji, ki ga je iz zasebne preoblikovala v javno policijsko agencijo; zdaj najstarejša policija na svetu. Colquhoun je objavil tudi knjigo, ''The Commerce and Policing of the River Thames''. Z njo je požel velik uspeh in segel daleč zunaj [[London]]a ter navdihnil podobne sile v drugih mestih, zlasti v [[New York]]u, [[Dublin]]u in [[Sydney]]ju.<ref name="paterson" /> Strateški pristop Colquhouna k problemu z uporabo argumenta stroškov in koristi za pridobitev podpore podjetij, ki jim nadzor policije koristi mu je omogočilo doseči rešitev tam, kar je Henryju in Johnu Fieldingu z detektivi iz ulice Bow Street spodletelo. V nasprotju s sistemom plačevanja na ulici Bow Street je bila rečna policija redno zaposlena, plačanim častnikom pa je bilo prepovedano jemati zasebna plačila.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-36618/police "Police: The formation of the English Police"], Encyclopædia Britannica, 2007. Retrieved 6 February 2007.</ref> Njegov drugi prispevek je bil koncept preventivnega policijskega dela; njegova policija naj bi s svojo stalno prisotnostjo v [[Temza|Temzi]] delovala kot zelo viden odvračilni dejavnik za kriminal.<ref name="critchley" /> Colquhounove inovacije so bile ključni razvoj, ki je tri desetletja pozneje pripeljal do "nove" policije [[Robert Peel|Roberta Peela]].<ref>{{cite web|url=http://law.jrank.org/pages/1639/Police-History-beginning-modern-policing-in-England.html|title=Police: History – The Beginning Of "modern" Policing In England}}</ref> ==== Metropolitanska policija ==== [[Slika:A "Peeler" of the Metropolitan Police Service in the 1850s.jpg|sličica|211x211_pik|Policist metropolitanske službe leta 1850]] [[London]] je zaradi začetka [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]]<ref>{{cite web|author=Kathryn Costello |url=http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |title=Industrial Revolution |publisher=Nettlesworth.durham.sch.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090501202603/http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |archivedate=May 1, 2009 }}</ref> hitro dosegel velikost, kakršne v svetovni zgodovini še ni bilo. Postalo je jasno, da lokalni sistem policistov prostovoljcev in "stražarjev" ni bil tako učinkovit tako pri odkrivanju kot pri preprečevanju [[kriminal]]a. Za preiskavo policijskega sistema v [[London]]u je bil imenovan [[parlamentarni odbor]]. Potem ko je bil [[Robert Peel|Sir Robert Peel]] leta 1822 imenovan za ministra za notranje zadeve, je ustanovil drugi učinkovitejši odbor, ki je deloval na podlagi njegovih ugotovitev. [[Slika:Christian Krohg-Albertine i politilægens venteværelse.jpg|levo|sličica|212x212_pik|''Slika Albertine i politilægens venteværelse'' (1885–1887), avtorja Christiana Krohga. ]] Kraljevo soglasje k Zakonu o metropolitanski policiji iz leta 1829 je bilo podano<ref name="ndad">{{cite web |url=http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |title=The National Archives &#124; NDAD &#124; Metropolitan Police |publisher=Ndad.nationalarchives.gov.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081122044922/http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |archivedate=2008-11-22 }}</ref> in Metropolitanska policijska služba je bila ustanovljena 29. septembra 1829 v [[London]]u.<ref>{{cite web|url=http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|title=Policing Profiles of Participating and Partner States|publisher=POLIS|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203004148/http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|archivedate=2013-12-03}}</ref><ref>{{cite web|title=A BRIEF GUIDE TO POLICE HISTORY |url=http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090908151018/http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |archivedate=September 8, 2009 }}</ref> Na [[Robert Peel|Peela]], ki je na splošno veljal za očeta sodobnega [[Policijsko delo v skupnosti|policijskega dela]],<ref>{{cite web|url=http://criminologycareers.about.com/od/Criminology_Basics/a/The-History-Of-Modern-Policing.htm|title=The History of Modern Policing: How the Modern Police Force Evolved|author=Timothy Roufa}}</ref> je močno vplivala socialna in pravna filozofija [[Jeremy Bentham|Jeremyja Benthama]], ki je pozval k močni in centralizirani, a politično nevtralni policiji za vzdrževanje družbenega reda, zaščito ljudi pred [[kriminal]]om in delovanje kot vidno sredstvo odvračanja, od mestnega kriminala in nereda.<ref name="brodeur284">{{cite book|last=Brodeur|first=Jean-Paul|editor1=Kevin R.E. McCormick|editor2=Livy A. Visano|chapter=High Policing and Low Policing: Remarks about the Policing of Political Activities|title=Understanding Policing|publisher=Canadian Scholars' Press|year=1992|location=|pages=[https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284 284–285, 295]|isbn=978-1-55130-005-4|ol=<!--OL-->1500609M|lccn=93178368|oclc=27072058|chapter-url=https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284}}</ref> [[Robert Peel|Peel]] se je odločil, da bo policijo poenotil kot javno plačan poklic, da jo bo organiziral [[Civilno policijski odnosi|civilno]] in da bo odgovorna javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |title=Metropolitan Police Service – History of the Metropolitan Police Service |publisher=Met.police.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426000459/http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |archivedate=2009-04-26 }}</ref> Zaradi strahu javnosti glede napotitve [[Vojska|vojske]] v domače zadeve, je [[Robert Peel|Peel]] rajši organiziral enote poleg [[civilist]]ov kot pa paravojaške enote. Da bi bili videti nevtralno, je bila [[uniforma]] namerno izdelana v modri in ne rdeči barvi, ki je bila takrat barva vojske. Poleg tega, da so bili policisti oboroženi le z leseno palico in ropotuljo (kar je pomenilo potrebo po pomoči), v policijske vrste niso vključevali vojaških nazivov, z izjemo narednika.<ref>Taylor, J. [http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm "The Victorian Police Rattle Mystery"/] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100218043036/http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm |date=February 18, 2010 }} ''The Constabulary'' (2003)</ref> Da bi distanciral novo policijo od prvotnega pogleda javnosti nanjo kot na novo orodje vladne represije, je [[Robert Peel|Peel]] objavil tako imenovana Peelova načela, ki so določila osnovne smernice za etično policijo:<ref>{{Cite web|last=The Committee Office, House of Commons|title=House of Commons - HC 1456 Home Affairs Committee: Written evidence submitted by the National Black Police Association (NBPA)|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm201012/cmselect/cmhaff/1456/1456vw07.htm|access-date=2020-06-14|website=publications.parliament.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Lentz, Susan A.|author2=Chaires, Robert H.|year=2007|title=The Invention of Peel's Principles: A Study of Policing "Textbook" History|journal=Journal of Criminal Justice|volume=35|issue=1|pages=69–79|doi=10.1016/j.jcrimjus.2006.11.016}}</ref> * Vsakemu policistu je treba izdati evidenčno izkaznico z unikatno identifikacijsko številko, da se zagotovi odgovornost za njegova dejanja. * Ali je policija učinkovita, se ne meri na podlagi števila [[Aretacija|aretacij]], temveč na odvračanju [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]]. * Nad vsem tem pa, učinkovita [[avtoriteta]] ve, da sta zaupanje in odgovornost najpomembnejša. Zato je Peelovo najpogosteje citirano načelo: "policija je javnost in javnost je policija." [[Slika:Police group portrait Bury St Edmunds Suffolk England.jpg|sličica|225x225_pik|Skupinski portret policistov, Bury St Edmunds, Suffolk, [[Anglija]]. Leta 1900]] Zakon o metropolitanski policiji iz leta 1829 je ustvaril sodobno policijo z omejevanjem sile in njenih pristojnosti in jo predvideval le kot organ [[Pravosodni sistem v Sloveniji|pravosodnega sistema]]. Njeno delo je bilo apolitično; ohranjati mir in prijeti storilce [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], da jih lahko [[Sodišče|sodišča]] obravnavajo v skladu z [[zakon]]om.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=XYoJQVYwFB8C&q=bentham+on+policing|title=The Policing Web|author=Brodeur, Jean-Paul|year=2010|publisher=Oxford University Press|accessdate=2013-02-07|isbn=978-0-19-981331-5}}</ref> To se je zelo razlikovalo od "kontinentalnega modela" policije, ki je bil razvit v [[Francija|Franciji]], kjer je policija delovala v okviru parametrov absolutistične države kot podaljšek oblasti [[monarh]]a in je delovala po zahtevah vladajoče države. Leta 1863 so v metropolitanski policiji dobili značilno skrbniško [[Čelada|čelado]], leta 1884 pa so prešli še na uporabo piščalk, ki jih je bilo mogoče slišati zelo daleč kar jim je omogočalo še večjo opaznost in varnost.<ref>{{cite web|url=http://www.thejanuarist.com/joseph-hudson-inventor-of-the-police-and-referee-whistles/|title=Joseph Hudson: Inventor of the Police and Referee Whistles|author=Dan Zambonini|date=October 24, 2009}}</ref> Metropolitanska policija je postala vzor policijskim silam v mnogih državah, vključno z [[Združene države Amerike|ZDA]] in večino [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref>{{cite book|last1=Terrill|first1=Richard J.|url=https://books.google.com/books?id=xZ3hCgAAQBAJ&pg=PA32|title=World Criminal Justice Systems: A Comparative Survey|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1317228820|edition=revised|page=32}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dempsey|first1=John S.|url=https://books.google.com/books?id=W4TCBAAAQBAJ&pg=PA7|title=An Introduction to Policing|last2=Forst|first2=Linda S.|date=2015|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1305544680|edition=8|pages=6–8}}</ref> "Bobbije" še vedno najdemo v mnogih državah članicah [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. ==== Druge države ==== ===== Avstralija ===== V [[Avstralija|Avstraliji]] je bila prva policija s centraliziranim poveljevanjem in jurisdikcijo nad celo [[Kolonija (geografija)|kolonijo]] južnoavstralska policija, ustanovljena leta 1838 pod vodstvom Henryja Inmana. [[Slika:Police officers of Queensland Police Service, on the beat, in Brisbane Australia.jpg|sličica|231x231_pik|Policisti Queensland Police Service na patrulji v [[Avstralija|Avstraliji]].]] Kljub temu, je bila leta 1862 ustanovljena policija [[Novi Južni Wales]]. Bila je sestavljena iz velikega števila policijskih in [[Vojaška enota|vojaških enot]], ki so delovale v takratni koloniji [[Novi Južni Wales]]. Sprejetje zakona o policijskih predpisih iz leta 1862 je strogo reguliral in centraliziral vse policijske sile, ki so delovale po koloniji [[Novi Južni Wales]]. Policija [[Novi Južni Wales]] še danes ostaja največja policija v [[Avstralija|Avstraliji]] glede osebja in finančnih virov. Je tudi edina policija, ki od svojih [[nabornik]]ov zahteva univerzitetni študij na tej ravni in od [[nabornik]]ov zahteva da sami plačujejo izobraževanje. ===== Brazilija ===== Leta 1566 je bil v [[Brazilija|Braziliji]], natančneje v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] zaposlen prvi policijski preiskovalec. Do 17. stoletja je večina zveznih držav že imela lokalne enote s funkcijami [[Kazenski pregon|kazenskega pregona]]. 9. julija 1775 je bil v zvezni državi Minas Gerais ustanovljen konjeniški polk za vzdrževanje javnega reda in miru. Leta 1808 se je portugalska kraljeva družina zaradi francoske invazije na [[Portugalska|Portugalsko]] preselila v [[Brazilija|Brazilijo]]. Kralj João VI je ustanovil "Intendência Geral de Polícia" (Generalno Policijsko Upravo) za preiskave. Leta 1809 je ustvaril tudi kraljevo policijsko stražo v Riu de Janeiru. Leta 1831 je po osamosvojitvi vsaka [[provinca]] začela organizirati svojo lokalno "[[Vojaška policija|vojaško policijo]]" z nalogami za vzdrževanje reda. Zvezna železniška policija je bila ustanovljena leta 1852, zvezna avtocestna policija je bila ustanovljena leta 1928, zvezna policija pa leta 1967. ===== Kanada ===== [[Slika:Fnst.jpg|sličica|247x247_pik|[[Brazilija|Brazilske]] nacionalne sile za javno varnost (Força Nacional de Segurança Pública)]] Royal Newfoundland Constabulary (RNC), ustanovljena leta 1729, je bila prva policijska enota, ustanovljena v [[Kanada|Kanadi]]. Vzpostavitev sodobnih policijskih služb v [[Kanada|Kanadi]] se je zgodila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, njihove storitve so oblikovane po londonski metropolitanski policiji sprejeli pa so ideje peelskih načel.<ref name="wlu">{{cite web|url=https://online.wlu.ca/news/2019/08/13/history-policing-canada|title=The History of Policing in Canada|date=13 August 2019|publisher=Wilfrid Laurier University|accessdate=9 September 2019|website=wlu.ca}}</ref> Policijska služba v [[Toronto|Torontu]] je bila ustanovljena leta 1834, medtem ko je bila Služba policije Ville de Québec ustanovljena leta 1840.<ref name="wlu" /> Nacionalna policijska služba, Dominion Police, je bila ustanovljena leta 1868. Sprva je Dominionska policija zagotavljala varnost [[parlament]]a, vendar so njene odgovornosti hitro narasle. Leta 1870 sta bila Rupertova dežela in severozahodno ozemlje priključena državi. V prizadevanjih za policijo na novo pridobljenem ozemlju je kanadska vlada leta 1873 ustanovila North-West Mounted Police (leta 1904 preimenovana v Royal North-West Mounted Police).<ref name="wlu" /> Leta 1920 sta bili Dominionska policija in Kraljevska severozahodna konjeniška policija združeni v Kraljevsko kanadsko konjiško policijo (RCMP).<ref name="wlu" /> RCMP zagotavlja zvezni pregon; kazenski pregona v osmih provincah in na vseh treh ozemljih. Provinci Ontario in Quebec vzdržujeta lastne pokrajinske policijske sile, provincialno policijo Ontario (OPP) in Sûreté du Québec (SQ). Policijo v Novi Fundlandiji in Labradorju zagotavljata RCMP in RNC. Zgoraj omenjene službe zagotavljajo tudi občinsko redarstvo, čeprav lahko večje kanadske občine ustanovijo svojo policijsko službo. ===== Libanon ===== [[Slika:Gcp patrol car.jpg|sličica|245x245_pik|Policist na patrulji v kaki uniformi v patruljnem avtomobilu v [[Indija|Indiji]].]] V [[Libanon]]u je bila leta 1861 ustanovljena moderna policija z ustanovitvijo [[Žandarmerija|žandarmerije]].<ref>{{cite web|url=http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20060602061225/http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |url-status=dead |archive-date=June 2, 2006 |title=Historical overview |publisher=Interior Security Forces (Lebanon) |accessdate=June 26, 2007 }}</ref> ===== Indija ===== V [[Indija|Indiji]] je policija pod nadzorom zveznih držav in provinc, le te veljajo za državne policijske službe (SPS). Kandidati, izbrani za SPS, so po končanem poskusnem delu običajno napoteni za policijskega nadzornika ali policijskega komisarja. Ob predpisanem zadovoljivem delu v SPS so policisti imenovani v indijsko policijsko službo. Barva delovne uniforme je običajno temno modra in rdeča, medtem ko je barva indijske policijske službe [[kaki]].<ref>[http://www.spiritofchennai.com/careerguide/ps.htm Police Service<!-- Bot generated title -->]</ref> The service color is usually dark blue and red, while the uniform color is ''Khaki''.<ref>{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/home/sunday-toi/open-space/Why-is-the-colour-of-the-Indian-police-uniform-khaki/articleshow/1719969.cms|title=Why is the colour of the Indian police uniform khaki?|accessdate=2010-05-11 | work=The Times of India|date=3 March 2007}}</ref> ===== Združene države Amerike ===== [[Slika:US Park Police Ford Police Interceptor Utility front three-quarter view at Bowling Green.jpg|levo|sličica|267x267_pik|Policijski avto, ki ga uporablja US Park Police]] V britanski [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] so policijo na začetku zagotavljali lokalni izvoljeni uradniki. Šerifov urad okrožja v [[New York]]u je bil ustanovljen leta 1626, šerifov urad okrožja Albany pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V kolonialnem obdobju so policijsko dejavnost izvajali izvoljeni šerifi in lokalne milice. V 17. stoletju je provinca Karolina (kasneje [[Severna Karolina|Severna]] in [[Južna Karolina]]) ustanovila "suženjske patrulje", da bi preprečila upor in pobeg [[Suženjstvo|sužnjev in zasužnjenih ljudi]].<ref name=":6">{{Cite web|date=2019-07-10|title=Slave Patrols: An Early Form of American Policing|url=https://lawenforcementmuseum.org/2019/07/10/slave-patrols-an-early-form-of-american-policing/|access-date=2020-06-09|website=National Law Enforcement Museum|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=How the U.S. Got Its Police Force|url=https://time.com/4779112/police-history-origins/|access-date=2020-06-09|website=Time|language=en}}</ref> Do leta 1785 je City of Charleston Police Department (CPD) imel posebno metode poveljevanja, uniforme, izključno odgovornost za policijo, plačo, dovoljeno uporabo sile in osredotočenost na preprečevanje kriminala.<ref>{{cite journal|title=The Gospel or a Glock? Mennonites and the Police|author=Andy Alexis-Baker|issue=2|year=2007|journal=The Conrad Grebel Review|volume=25|url=https://uwaterloo.ca/grebel/publications/conrad-grebel-review/issues/spring-2007/gospel-or-glock-mennonites-and-police}}</ref> Leta 1789 je bila ustanovljena služba maršalov [[Združene države Amerike|Združenih držav]], sledile pa so ji druge zvezne službe, kot sta U.S. Parks Police (1791)<ref>{{cite web |url=http://www.nps.gov/uspp/ |title=The history of the Park Police |publisher=[[National Park Service]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> in U.S. Mint Police (1792).<ref>{{cite web |url=http://www.usmint.gov/about_the_mint/mint_police/ |title=United States Mint Police |publisher=[[United States Mint]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> Prve mestne policijske službe so bile ustanovljene v [[Philadelphia|Philadelphiji]] leta 1751<ref>{{cite web |url=http://www.ppdonline.org/hq_history.php |title=Department History |publisher=Philadelphia Police Department |accessdate=February 24, 2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080517082302/http://www.ppdonline.org/hq_history.php |archivedate = May 17, 2008}}</ref>, Richmondu v [[Virginija|Virginiji]] leta 1807<ref>{{cite web |url=http://www.ci.richmond.va.us/Police/HistoryPoliceDepartment.aspx |title=History of the Richmond Police Department |publisher=City of Richmond |accessdate=February 24, 2010}}</ref>, [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] leta 1838<ref>{{cite web|url=http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |title=A Brief History of The B.P.D. |publisher=City of Boston |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120304222909/http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |archivedate=March 4, 2012 }}</ref> in [[New York]]u leta 1845<ref>{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/topics/New+York+City+Police+Department |title=New York City Police Department |newspaper=New York Daily News |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100118042703/http://www.nydailynews.com/topics/New%20York%20City%20Police%20Department |archivedate=January 18, 2010 }}</ref>. Ameriška tajna služba je bila ustanovljena leta 1865 in je bila nekaj časa glavno preiskovalno telo zvezne vlade.<ref>{{cite web|url=http://www.secretservice.gov/history.shtml |title=Secret Service History |publisher=[[United States Secret Service]] |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100219142622/http://www.secretservice.gov/history.shtml |archivedate=February 19, 2010 }}</ref> Na ameriškem Starem ali "divjem" zahodu so kazenski pregon izvajali lokalni šerifi, redarji, policisti in zvezni maršali. Tam so bili tudi mestni maršali, odgovorni za vročanje civilnih in kazenskih nalogov, vzdrževanje zaporov in izvrševanje [[Aretacija|aretacij]] zaradi drobnih in hujših kaznivih dejanj (bounty hunter).<ref>[https://books.google.com/books?id=R_mRcTRYcvsC&pg=PA180 The Old West in Fact and Film: History Versus Hollywood - Jeremy Agnew - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.legendsofamerica.com/old-west-lawmen/ Lawmen of the Old West – Legends of America<!-- Bot generated title -->]</ref> V zadnjih letih so bili poleg zveznih, državnih in lokalnih sil ustanovljeni še nekateri posebni okrožja, ki zagotavljajo dodatno policijsko zaščito na določenih območjih. Ta okrožja so lahko znana kot okrožja za izboljšanje sosesk, okrožja za preprečevanje [[kriminal]]a ali [[varnost]]na okrožja.<ref>{{cite web|url=https://www.census.gov/govs/go/index.html |title=Lists & Structure of Governments |work=Census.gov |accessdate=2012-07-11}}</ref> === Razvoj teorije === [[Slika:Jeremy Bentham by Henry William Pickersgill.jpg|levo|sličica|[[Jeremy Bentham]], [[Filozofija|filozof]], ki se je zavzemal za ustanovitev preventivnih policijskih sil in vplival na reforme Sir [[Robert Peel|Roberta Peela]].]] [[Michel Foucault]] je zapisal, da so sodobni koncept policije kot plačanega in financiranega funkcionarja države razvili nemški in francoski [[pravnik]]i in izvajalci v javni upravi in ​​[[Statistika|statistiki]] v 17. in zgodnjem 18. stoletju, predvsem s knjigo ''Traité de la Police'' Nicolasa Delamarea ("''Razprava o policiji''"), prvič objavljene leta 1705. Nemški ''Polizeiwissenschaft'' (znanost o policiji) je najprej teoretiziral Philipp von Hörnigk, avstrijski politični ekonomist in javni uslužbenec iz 17. stoletja, veliko bolj pa Johann Heinrich Gottlob Justi, ki je napisal pomembno teoretično delo, imenovano ''Cameral science'', o oblikovanju policije.<ref>For more on Von Justi see ''Security Territory Population'' p. 329 Notes 7 and 8 2007</ref> [[Michel Foucault|Foucault]] navaja Magdalene Humpert, avtorico ''Bibliographie der Kameralwissenschaften'' (1937), v kateri avtor zabeleži obsežno bibliografijo, ki je nastala v več kot 4000 delih prakse ''Polizeiwissenschaft''. Vendar je to lahko napačen prevod [[Michel Foucault|Foucaultovega]] lastnega dela, saj dejanski vir Magdalene Humpert navaja, da je bilo več kot 14.000 izdelkov izdelanih med leti 1520 in 1850.<ref>''Security, Territory, Population'' pp. 311–332 p. 330 Note 11 2007</ref><ref>{{Cite book|title = Handbook of Public Finance|last = Jürgen Backhaus and Richard E. Wagner|first = and |publisher = Kluwer Academic Publishers|year = 2005|isbn = |location = |pages = 3–4}}</ref> Kot je zasnoval ''Polizeiwissenschaft'', je imela policija po [[Michel Foucault|Foucaultu]] upravno, ekonomsko in socialno dolžnost. Policija je bila zadolžena za demografska vprašanja in jo je bilo treba vključiti v zahodni politični filozofski sistem ''raison d'état'' in s tem ustvariti videz opolnomočenja prebivalstva (in nevede nadzor nad prebivalstvom), ki naj bi po merkantilistični teoriji bil glavna moč države. Tako so njene funkcije v veliki meri presegale preproste dejavnosti kazenskega pregona in so vključevale skrbi za javno zdravje, nadzor cen, [[Urbanizem|urbanistično načrtovanje]] (kar je bilo pomembno zaradi teorije miasmatične bolezni; tako so pokopališča preselili iz mesta itd.).<ref>[[Michel Foucault]], ''Security, Territory, Population'', pp. 311–332, 333–361. 1977–78 course published in English, 2007.</ref> Koncept preventivnega delovanja policije ali odvračanja od [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] je dobil vpliv konec 18. stoletja. Policijski sodnik John Fielding, vodja Bow Street Runnerjev, je trdil, da je veliko bolje preprečiti, da bi bil celo en moški prevarant, kot pa jih prijeti in pripeljati štirideset pred sodišče.<ref name="Marin">R.J. Marin, "The Living Law." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 18–19. {{ISBN|0-458-93920-X}}</ref> Utilitarni filozof [[Jeremy Bentham]] je promoviral stališča italijanskega markiza Cesareja Beccarije in razširjal prevedeno različico "''Eseja o zločinu v kazni''". [[Jeremy Bentham|Bentham]] je podprl vodilno načelo "največje dobro za največje število: Bolje preprečevati zločine kot jih kaznovati. To je glavni cilj vsakega dobrega zakonodajnega sistema, ki je umetnost vodenja ljudi do največje možne sreče ali najmanjše možne bede, glede na izračun vsega dobrega in zla življenja.<ref name="Marin" /></blockquote> Na vplivno delo Patricka Colquhouna, ''Razprava o policiji metropole'' (1797), je močno vplivala misel [[Jeremy Bentham|Benthamita]]. Policija [[Temza|reke Temze]] v Colquhounu je bila osnovana na teh načelih in je v nasprotju z Bow Street Runners odvračala zločine s svojo nenehno prisotnostjo na reki, poleg tega pa je lahko posredovala, če je opazila [[kaznivo dejanje]], ki je bilo v teku.<ref>Andrew T. Harris, ''[https://web.archive.org/web/20150907073749/https://ohiostatepress.org/Books/Book%20PDFs/Harris%20Policing.pdf Policing the City: Crime and Legal Authority in London, 1780–1840]'' PDF. Columbus: Ohio State University Press, 2004, 6. {{ISBN|0-8142-0966-1}}</ref> Članek Edwina Chadwicka iz leta 1829, ''Preventivna policija'' objavljen v ''London Review'',<ref>Marjie Bloy, "[http://www.victorianweb.org/history/chad1.html Edwin Chadwick (1800–1890)]," The Victorian Web.</ref> je trdil, da bi morala biti [[preventiva]] glavna skrb policijskega organa, česar pa v praksi ni bilo. Razlog, ki ga je navajal Chadwick, je bil, da "bi preventivna politika delovala hitreje s težavami pri pridobivanju predmetov skušnjave". V nasprotju z odvračilnim ukrepom bi preventivna policija [[kriminal]] odvračala tako, da bi kazniva dejanja postala stroškovno neučinkovita - "zločin se ne izplača". [[Robert Peel]] je v drugem osnutku svojega zakona o policiji iz leta 1829 "predmet" nove metropolitanske policije spremenil v "glavni cilj", ki je bil preprečevanje kriminala.<ref>Quoted in H.S. Cooper, "The Evolution of Canadian Police." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 39. {{ISBN|0-458-93920-X}}.</ref> Kasnejši zgodovinarji bi to razumevanje pripisali angleškemu "videzu urejenosti in ljubezni do javnega reda" preventivnemu načelu, ki je bilo vpeto v [[Robert Peel|Peelov]] policijski sistem.<ref>Charles Reith, "Preventive Principle of Police," ''Journal of Criminal Law and Criminology (1931–1951),'' vol. 34, no. 3 (September–October 1943): 207.</ref> Razvoj sodobnih policijskih sil po vsem svetu je bil potreben za nastanek držav, ki jih je kasneje sociolog Max Weber opredelil kot doseganje "monopola na zakonito uporabo fizične sile" in ki so ga v prvi vrsti izvajale policija in vojska. [[Marksizem|Marksistična teorija]] prikazuje razvoj sodobne države kot del vzpona [[Kapitalizem|kapitalizma]], v katerem je policija ena od sestavin represivnega aparata meščanstva za podjarmljanje [[Delavski razred|delavskega razreda]]. V nasprotju s tem [[Robert Peel|Peelova]] načela trdijo, da je moč policije odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, dejanj in vedenja, filozofije, znane kot policija s privolitvijo. == Kadri in organizacija == Med policijske uslužbence spadajo preventivna (uniformirana) policija in detektivi. Terminologija se od države do države razlikuje. Policijske funkcije vključujejo zaščito življenja in premoženja, izvrševanje kazenskega prava, kazenske preiskave, urejanje prometa, nadzor množic, naloge javne varnosti, civilno obrambo, upravljanje izrednih razmer, iskanje pogrešanih oseb in izgubljenega premoženja ter druge dolžnosti, povezane z javnim redom. Ne glede na velikost so policijske sile praviloma organizirane kot hierarhija z več vrstami. Natančne strukture in imena rangov se po državah močno razlikujejo. === Uniformirana policija === [[Slika:London Marathon 2014 - Police.jpg|sličica|279x279_pik|Uniformirana policistka na [[maraton]]u v [[London]]u leta 2014]] Policija, ki nosi uniforme, predstavlja večino osebja policijske službe. Njihova glavna naloga je, da se odzovejo na klice na telefonsko številko za klic v sili. Kadar teh klicev ni, opravljajo dela, namenjena preprečevanju [[kriminal]]a, na primer patrulje. Uniformirana policija je znana po različnih imenih, kot so preventivna policija, enotna podružnica / oddelek, upravna policija, redarska policija, patruljni urad / oddelek ali patrulja. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Anglija|Združenem kraljestvu]] je patruljno osebje znano tudi kot častniki "splošnih dolžnosti".<ref name="bayley-1979">{{cite journal |author=Bayley, David H. |title=Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies |journal=Crime & Justice |volume=1 |year=1979 |pages=109–143 |id={{NCJ|63672}} |doi=10.1086/449060}}</ref> [[Brazilija|Brazilska]] preventivna policija je znana kot [[vojaška policija]].<ref>{{cite web|url=https://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |title=PMMG |publisher=Policiamilitar.mg.gov.br |accessdate=2009-06-21 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080712083616/http://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |archivedate=July 12, 2008 }}</ref> Kot že ime pove, uniformirana policija nosi [[Uniforma|uniforme]]. Opravljajo funkcije, ki zahtevajo takojšnjo uporabo pravnih sredstev in morebitno potrebo po sili. Najpogosteje to pomeni posredovanje za zaustavitev [[Kaznivo dejanje|kaznivega dejanja]] v teku in zavarovanje [[Kraj zločina|kraja zločina]], ki se je že zgodil. Poleg tega, da se ukvarjajo s kriminalom, lahko upravljajo in nadzorujejo [[promet]], opravljajo policijske naloge v skupnosti, vzdržujejo red na javnih prireditvah ali iščejo pogrešane osebe (v 2012 je slednje v Združenem kraljestvu predstavljalo 14% policijskega časa).<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19360824|title=What happens when someone goes missing?|work=BBC News|date=24 August 2012|accessdate=3 September 2018}}</ref> Ker mora biti večina teh nalog na voljo 24/7, mora uniformirana policija opravljati izmensko delo. === Detektivi oz. kriminalisti === [[Slika:Berlin - Ziviler Polizeiwagen.jpg|levo|sličica|287x287px|Civilne policijske avtomobile lahko detektivi ali policisti uporabljajo za neovirano izvajanje nalog. [[Nemčija|Nemški]] policijski [[Mercedes-Benz|Mercedes]]]] Policijski detektivi so odgovorni za preiskave in detektivsko delo. Detektivi se lahko imenujejo preiskovalna policija, sodstvo / pravosodna policija in kriminalistična policija. V [[Anglija|Združenem kraljestvu]] jih pogosto omenjajo po imenu njihovega oddelka, oddelka za kriminalistične preiskave (CID). Detektivi običajno predstavljajo približno 15–25% osebja policijske službe. Detektivi v nasprotju z uniformirano policijo običajno nosijo "poslovno obleko" na birokratskih in preiskovalnih nalogah, kjer bi bila uniformirana prisotnost bodisi moteča ali zastrašujoča, vendar še vedno obstaja potreba po vzpostavitvi policijske oblasti. Policisti v "običajnih oblačilih" se oblačijo v obleke, skladne s tistimi, ki jih nosi splošna javnost za boljše prikrivanje. V nekaterih primerih je policija razporejena na "tajno" delo, kjer skriva svojo policijsko identiteto za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so organizirani kriminal ali kazniva dejanja povezana s prepovedanimi [[droga]]mi, ki jih ni mogoče rešiti z drugimi sredstvi. V nekaterih primerih ta vrsta policijskega dela deli vidike z vohunstvom. Odnos med detektivsko in uniformirano policijo se razlikuje glede na državo. V [[Združene države Amerike|ZDA]] obstajajo velike razlike v sami državi. Številne ameriške policijske službe zahtevajo, da detektivi nekaj časa namenijo začasnim nalogam v patruljnem oddelku. Argument je, da rotacijski častniki pomagajo detektivom, da bolje razumejo delo uniformiranih policistov in spodbujajo navzkrižno usposabljanje v najrazličnejših spretnosti in preprečujejo posameznike, ki lahko prispevajo h korupciji ali drugemu neetičnemu vedenju. Nasprotno pa nekatere države detektivsko delo obravnavajo kot povsem ločen poklic, pri čemer detektivi delajo v ločenih agencijah in jih novačijo, ne da bi morali služiti v uniformi. Pogost kompromis v angleško govorečih državah je, da je večina detektivov rekrutiranih iz uniformirane podružnice, vendar šele, ko so kvalificirani, nato preostanek kariere preživijo v detektivskem oddelku. Še ena različica je, da imajo detektivi dodaten status. V nekaterih silah, kot sta New York Police Department in Philadelphia Police Department, ima redni detektiv višji čin kot redni policist. V drugih, kot so [[Velika Britanija|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] policijske sile, ima redni detektiv enak status kot redni uniformirani policisti. Policisti morajo še vedno opravljati izpite, da se preselijo v detektivsko podružnico, vendar se šteje, da gre za specializacijo in ne za napredovanje. === Prostovoljci in pomožna policija === Policijske službe pogosto vključujejo honorarne ali prostovoljne policiste, med katerimi imajo nekateri druga dela zunaj policije. To so lahko plačana delovna mesta ali v celoti [[Prostovoljstvo|prostovoljna]]. Znani so pod različnimi imeni, kot so rezervisti, pomožna policija ali posebni policisti. Druge prostovoljne organizacije sodelujejo s policijo in opravljajo nekatere svoje naloge. Skupine v [[Združene države Amerike|ZDA]], vključno s programom upokojencev in starejših prostovoljcev, skupino za odzivanje v izrednih razmerah in [[Skavti|skavtskimi]] policijskimi raziskovalci, zagotavljajo usposabljanje, [[Prometna varnost|nadzor prometa]] in množice, odzivanje na nesreče in druge policijske naloge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] program Volunteers in Police Service pomaga z več kot 200.000 prostovoljci v skoraj 2.000 programih.<ref>[https://www.bja.gov/publications/iacp_vips_resourceguide.pdf Volunteer Programs – enhancing Public safety by leveraging resources], Bureau of Justice Assistance, U.S. Department of Justice</ref> Prostovoljci lahko delajo tudi kot pomožno osebje. Primeri tega so prostovoljci v policijski službi v [[Združene države Amerike|ZDA]], prostovoljci policijske podpore v [[Velika Britanija|Združenem kraljestvu]] in prostovoljci v policiji v [[Novi Južni Wales|Novem Južnem Walesu]]. === Specializirane enote === [[Slika:Lead from the Front - 49964334438.jpg|sličica|264x264_pik|Enota [[SWAT]] z oklepnima voziloma v ozadju]] V številnih organih kazenskega pregona obstajajo specializirane preventivne in detektivske skupine ali oddelki za specialne preiskave, ki se ukvarjajo s posebnimi vrstami [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so kazenski pregon, K9 ([[Policijski pes|službeni pes]]), preiskave nesreč, [[umor]] ali goljufija; ali za situacije, ki zahtevajo posebne veščine, kot so podvodno iskanje, [[letalstvo]], odstranjevanje eksplozivnih naprav ("bombna enota") in [[Računalniška kriminaliteta|računalniški kriminal]]. Večina večjih jurisdikcij uporablja tudi posebej izbrane in usposobljene [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|specialne enote]], oborožene z [[Avtomatsko orožje|orožjem vojaškega razreda]], za namene reševanja posebej nasilnih razmer, ki presegajo zmogljivosti odzivanja patruljnega častnika, vključno z visoko tveganimi nalogami in barikadnimi osumljenci. V [[Združene države Amerike|ZDA]] imajo te enote različna imena, vendar so splošno znane kot ekipe [[SWAT|SWAT (Special Weapons And Tactics)]]. V nekaterih državah so bile v kampanjah proti upornikom izbrane in posebej usposobljene enote policije, oborožene in opremljene kot lahka pehota, določene za policijske sile, ki izvajajo paravojaške [[Patruljiranje|patrulje]] in [[Zaseda|zasede]], hkrati pa ohranjajo svoje policijske pristojnosti na območjih, ki so bila zelo nevarna.<ref>p.Davies, Bruce & McKay, Gary ''The Men Who Persevered:The AATTV'' 2005 Bruce & Unwin</ref> Ker se njihovo delovanje običajno osredotoča na odstranjevanje nedolžnih opazovalcev od nevarnih ljudi in nevarnih situacij, ne pa na nasilno reševanje, so pogosto opremljeni z nesmrtonosnimi taktičnimi orodji, kot so kemična sredstva, "flashbang" in pretresne [[Granata|granate]] ter gumijaste krogle. Poveljstvo specialnega strelnega orožja (CO19)<ref>formerly named SO19 {{cite web|url=http://www.met.police.uk/co19/ |title=Metropolitan Police Service – Central Operations, Specialist Firearms unit (CO19) |publisher=Metropolitan Police Service |accessdate=2008-08-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915102427/http://www.met.police.uk/co19/ |archivedate=September 15, 2008 }}</ref> metropolitanske policije v [[London]]u je skupina oborožene policije, ki se uporablja v nevarnih situacijah, vključno z jemanjem [[Talec|talcev]], oboroženim [[rop]]om / napadom in [[Terorizem|terorizmom]]. === Administrativne naloge === Policija v nekaterih državah lahko izvaja administrativne naloge, ki niso neposredno povezane z izvrševanjem zakona, na primer izdajanje dovoljenj za [[strelno orožje]]. Obseg, da ima policija te funkcije, se med državami razlikuje, pri čemer policija v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in drugih državah [[Evropa|celinske Evrope]] te naloge opravlja v večji meri kot [[Velika Britanija|britanska]]. === Vojaška policija === [[Slika:MPSpecialExercise2018-12.jpg|levo|sličica|242x242px|Vaja ruske [[Vojaška policija|vojaške policije]] v Mulinu]] [[Vojaška policija]] lahko predstavlja: *del [[Vojska|vojske]], ki je izključno odgovoren za nadzor nad oboroženimi silami *del vojske, odgovoren za policijsko delovanje tako v oboroženih silah kot v civilnem prebivalstvu (večina [[Žandarmerija|žandarmerij]], kot so [[Francija|francoska]] žandarmerija, [[italija]]nski karabinjerji, [[Španija|španska]] civilna gardija in [[portugalska]] republikanska narodna garda, znana tudi kot GNR) *del vojske, ki je izključno odgovoren za nadzor civilnega prebivalstva (kot je [[Romunija|romunska]] žandarmerija) *civilno preventivno policijo [[Brazilija|brazilske]] države (Policia Militar) * posebno vojaško službo pregono, kot je [[Rusija|ruska]] vojaška policija [[File:Taliban beating woman in public RAWA.jpg|thumb|Pripadnik verske policije med nalogo.|231x231_pik]] ===Verska policija=== Nekatere islamske družbe imajo versko policijo, ki uveljavlja uporabo islamske šeriatske zakonodaje. Njihova pristojnost lahko vključuje pooblastilo za aretacijo nepovezanih moških in žensk, ujetih zaradi druženja, vseh, ki se ukvarjajo s homoseksualnim vedenjem ali prostitucijo; za uveljavljanje islamskih pravil oblačenja in zapiranje trgovin v času islamske molitve.<ref name="asianews.it">[http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 Saudi Arabia Catholic priest arrested and expelled from Riyadh – Asia News] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150323184717/http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 |date=March 23, 2015 }}</ref><ref name="news.bbc.co.uk">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/2399885.stm |title=Middle East &#124; Saudi minister rebukes religious police |work=BBC News |date=2002-11-04 |accessdate=2012-07-11}}</ref> Uveljavljajo muslimanske zakone o prehrani, prepovedujejo uživanje ali prodajo alkoholnih pijač in svinjine ter zasežejo prepovedane potrošniške izdelke in medije, ki se štejejo za ne islamske, kot so CD / DVD različnih zahodnih glasbenih skupin, televizijske oddaje in filmi. V [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]] Mutavidi aktivno preprečujejo prakso ali prozelitizem ne islamskih religij znotraj [[Savdska Arabija|Savdske Arabije]], kjer so prepovedane.<ref name="asianews.it" /><ref name="news.bbc.co.uk" /> ==Mednarodno policijsko delo== Večina držav je članic Mednarodne organizacije kriminalistične policije ([[Interpol]]), ustanovljene za odkrivanje in boj proti mednarodnemu kriminalu ter za mednarodno sodelovanje in usklajevanje drugih policijskih dejavnosti, na primer obveščanje sorodnikov o smrti tujih državljanov. Interpol sam ne izvaja preiskav ali aretacij, temveč je le osrednja točka za informacije o kriminalu, osumljencih in storilcih kaznivih dejanj. Politični zločini so izključeni iz njegove pristojnosti. Izrazi mednarodno policijsko, nadnacionalno in / ali globalno policijsko delo so se začeli uporabljati od zgodnjih devetdesetih let dalje za opis policijskih oblik, ki so presegale meje suverene nacionalne države (Nadelmann, 1993),<ref name="Nadelmann, E. A. 1993">Nadelmann, E.A. (1993) Cops Across Borders; the Internationalization of US Law Enforcement, [[Pennsylvania State University Press]]</ref> (Sheptycki, 1995).<ref>Sheptycki, J. (1995) 'Transnational Policing and the Makings of a Postmodern State', British Journal of Criminology, 1995, Vol. 35 No. 4 Autumn, pp. 613–635</ref>. Ti izrazi se na različne načine nanašajo na prakse in oblike policijskega dela, ki v nekem smislu presegajo državne meje. To vključuje različne prakse, toda mednarodno policijsko sodelovanje, izmenjava kriminalističnih obveščevalnih podatkov med policijskimi agencijami, ki delujejo v različnih nacionalnih državah, in policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam so bile deležne največje znanstvene pozornosti. Zgodovinske študije razkrivajo, da so policisti že vrsto let opravljali različne čezmejne policijske misije (Deflem, 2002)<ref name="#1">Deflem, M. (2002) Policing World Society; Historical Foundations of International Police Cooperation, Oxford: Calrendon</ref>. Na primer, v 19. stoletju so številne evropske policijske agencije izvajale čezmejni nadzor zaradi zaskrbljenosti zaradi anarhističnih agitatorjev in drugih političnih radikalov. Opazen primer tega je bil občasni nadzor pruske policije nad Karlom Marxom v letih, ko je ostal v [[London]]u. Interesi javnih policijskih agencij pri čezmejnem sodelovanju pri nadzoru političnega radikalizma in običajnega pravnega kriminala so bili prvič sproženi v [[Evropa|Evropi]], kar je sčasoma privedlo do ustanovitve Interpola pred drugo svetovno vojno. Veliko je tudi zanimivih primerov čezmejnega policijskega nadzora pod zasebnim okriljem in s strani občinskih policijskih sil, ki segajo v 19. stoletje (Nadelmann, 1993)<ref name="Nadelmann, E. A. 1993" /> Ugotovljeno je bilo, da je sodobno redarstvo skoraj od samega začetka občasno presegalo državne meje. Prav tako se splošno strinja, da je v obdobju po [[Hladna vojna|hladni vojni]] ta vrsta prakse postala pomembnejša in pogostejša (Sheptycki, 2000).<ref>Sheptycki, J. (2000) Issues in Transnational Policing, London; Routledge</ref>. Empiričnega dela o praksah meddržavne / nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov ni bilo veliko. Izjemna izjema je študija Jamesa Sheptyckega o policijskem sodelovanju na območju [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] (2002)<ref name="#1"/>, ki ponuja sistematično analizo vsebine datotek za izmenjavo informacij in opis, kako se te nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov preoblikujejo v policijsko delo. Študija je pokazala, da je bila nadnacionalna policijska izmenjava informacij v čezmejni regiji od leta 1968 rutinirana na podlagi dogovorov neposredno med policijskimi agencijami in brez kakršnega koli uradnega dogovora med zadevnimi državami. Do leta 1992, s podpisom schengenske pogodbe, ki je formalizirala vidike izmenjave policijskih informacij po celotnem ozemlju Evropske unije, je bilo toliko, če ne celo, te izmenjave obveščevalnih podatkov nepregledno, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti mehanizmi odgovornosti, ki urejajo policijsko izmenjavo informacij v Evropi (Joubert in Bevers, 1996).<ref>Joubert, C. and Bevers, H. (1996) Schengen Investigated; [[The Hague]]: [[Kluwer Law International]]</ref> Tovrstne študije zunaj [[Evropa|Evrope]] so še redkejše, zato je težko posploševati, toda ena manjša študija, ki je primerjala nadnacionalne policijske prakse in izmenjavo obveščevalnih informacij na določenih čezmejnih lokacijah v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in Evropi, je potrdila, da je bila skupna raba policijskih informacij in obveščevalnih podatkov (Alain, 2001)<ref>Alain, M. (2001) 'The Trapeze Artists and the Ground Crew – Police Cooperation and Intelligence Exchange Mechanisms in Europe and North America: A Comparative Empirical Study', ''Policing and Society'', 11/1: 1–28</ref>. Obveščevalno vodenje policije je zdaj običajna praksa v večini naprednih držav (Ratcliffe, 2007)<ref name="Ratcliffe, J. 2007">Ratcliffe, J. (2007) ''Strategic Thinking in Criminal Intelligence'', Annadale, NSW: The Federation Press</ref> in verjetno je, da ima policijska izmenjava obveščevalnih podatkov in izmenjava informacij skupno obliko morfologije po vsem svetu (Ratcliffe, 2007).<ref name="Ratcliffe, J. 2007"/> James Sheptycki je analiziral učinke novih informacijskih tehnologij na organizacijo policijsko-obveščevalne službe in predlaga, da so se pojavile številne "organizacijske patologije", zaradi katerih je delovanje varnostno-obveščevalnih procesov v nadnacionalnem policijskem delu globoko problematično. Trdi, da mednarodna policijska informacijska vezja pomagajo "sestaviti panične prizore družbe za nadzor varnosti".<ref>{{cite news | author = Sheptycki, James | year=2007 | title=High Policing in the Security Control Society | journal=Policing | volume=1 | number=1 | pages=70–79 | doi=10.1093/police/pam005 | url=http://policing.oxfordjournals.org/cgi/content/full/1/1/70 | accessdate=2011-04-09}}</ref> Paradoksalen učinek je, da bolj ko si policijske službe prizadevajo za varnost, večje so občutki negotovosti. Policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam je druga oblika mednarodnega policijskega dela, ki je vzbudila pozornost. Ta oblika mednarodnega policijskega dela igra vedno pomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru Združenih narodov in v prihodnjih letih naj bi se še povečala, zlasti ko si mednarodna skupnost prizadeva razviti pravno državo in reformirati varnostne institucije v državah, ki si opomorejo od konfliktov (Goldsmith in Sheptycki , 2007).<ref>Goldsmith, A. and Sheptycki, J. (2007) Crafting Transnational Policing; State-Building and Global Policing Reform, Oxford: Hart Law Publishers</ref> Pri nadnacionalni policijski razvojni pomoči so neravnovesja moči med donatorji in prejemniki močna in pojavljajo se vprašanja o uporabnosti in prenosljivosti policijskih modelov med jurisdikcijami (Hills, 2009)<ref>Hills, A. (2009) 'The Possibility of Transnational Policing, Policing and Society, Vol. 19 No. 3 pp. 300–317</ref> Morda je največje vprašanje v zvezi s prihodnjim razvojem mednarodnega policijskega dela: v čigavem interesu je? Na bolj praktični ravni se vprašanje prelevi v vprašanje, kako mednarodne policijske institucije demokratično odgovoriti (Sheptycki, 2004).<ref>Sheptycki, J. (2004) 'The Accountability of Transnational Policing Institutions: The Strange Case of Interpol' The Canadian Journal of Law and Society, Vol. 19 No. 1, pp. 107–134</ref> Na primer, v skladu s poročilom o globalni odgovornosti za leto 2007 (Lloyd, et al. 2007) je imel Interpol v svoji kategoriji najnižje ocene (IGO), na desetem mestu z 22-odstotno oceno splošnih zmožnosti odgovornosti (str. 19).<ref>Lloyd, R. Oatham, J. and Hammer, M. (2007) 2007 Global Accountability Report: London: One World Trust</ref> Kot poudarja to poročilo in se zdi, da to potrjuje obstoječa akademska literatura o mednarodnem policijskem delu, je to tajno področje, ki ni odprto za sodelovanje civilne družbe. ==Oprema== ===Orožje=== [[Slika:USMC-110302-M-0913T-088.jpg|sličica|311x311_pik|Oborožene policijske sile z [[Balistični ščit|balističnim ščitom]] in [[Avtomatska puška|avtomatsko puško]]]] V mnogih državah policisti nosijo [[strelno orožje]], predvsem [[Pištola|pištole]], pri običajnem opravljanju svojih nalog. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (razen na Severnem Irskem), [[Islandija|Islandiji]], [[Irska|Irskem]], [[Norveška|Norveškem]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]<ref>{{cite news |title= NSW "gobsmacked" at NZ's unarmed force |url= http://tvnz.co.nz/national-news/nsw-gobsmacked-nz-s-unarmed-force-3747701 |publisher= Television New Zealand |date= 29 August 2010 |accessdate= 9 August 2014}}</ref> in Malti, z izjemo specializiranih enot, policisti ne nosijo strelnega orožja. Norveška policija ima v svojih vozilih strelno orožje, vendar ne na pasu, zato mora pridobiti dovoljenje, preden je mogoče orožje odstraniti iz vozila. Policija ima pogosto posebne enote za ravnanje z oboroženimi storilci kaznivih dejanj in podobne nevarne situacije in lahko (odvisno od lokalne zakonodaje) v nekaterih skrajnih okoliščinah pozove vojsko (saj je vojaška pomoč civilni moči vloga številnih oboroženih sil). Morda najbolj odmeven primer tega je bil, ko je leta 1980 metropolitanska policija predala nadzor nad obleganjem iranskega veleposlaništva Posebni letalski službi. Lahko so tudi oboroženi z nesmrtonosnim orožjem (natančneje znano kot "manj kot smrtonosno" ali "manj smrtonosno", saj so še vedno smrtonosni <ref>{{Cite web|last=Szabo|first=Liz|title=Rubber bullets can kill, blind or maim people for life, but authorities continue to use them.|url=https://www.usatoday.com/story/news/health/2020/06/03/rubber-bullets-less-lethal-weapons-can-kill-but-still-used/3134019001/|access-date=2020-06-08|website=USA Today|language=en-US}}</ref>), zlasti za obvladovanje nemirov. Med nesmrtonosno orožje spadajo palice, [[solzivec]], sredstva za nadzor nemirov, gumijaste krogle, ščitniki za zaščito pred nemiri, [[vodni top]]ovi in [[električni paralizator]]ji. Policisti običajno nosijo lisice, da zadržijo osumljence. Uporaba strelnega orožja ali smrtonosne sile je običajno skrajno sredstvo, ki se uporabi le, kadar je to potrebno za reševanje človeškega življenja, čeprav nekatere jurisdikcije (na primer [[Brazilija]]) dovoljujejo njegovo uporabo proti begajočim kriminalcem in pobeglim obsojencem. Ameriška policija sme uporabljati smrtonosno silo preprosto, če "misli, da je njeno življenje ogroženo<ref>{{Cite web|last=Starkey|first=Brando Simeo|date=2017-06-28|title=The words 'I thought my life was in danger' allow police to kill black people without fear of reprisal|url=https://theundefeated.com/features/the-words-i-thought-my-life-was-in-danger-allow-police-to-kill-black-people-without-fear-of-reprisal/|access-date=2020-06-08|website=The Undefeated|language=en-US}}</ref>." V [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je bila nedavno uvedena politika "ustreli, da ubiješ", ki policiji omogoča uporabo smrtonosne sile proti kateri koli osebi, ki predstavlja znatno grožnjo zanje ali za civilno prebivalstvo<ref>{{cite web |url=http://www.news24.com/SouthAfrica/News/Cops-must-shoot-to-kill-20100325 |title=Cops 'must shoot to kill' |accessdate=1 July 2010|date=2010-03-25 }}</ref>. Ker ima država eno najvišjih stopenj nasilnega kriminala, predsednik Jacob Zuma trdi, da mora [[Južna Afrika]] kriminal obravnavati drugače kot druge države<ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8357482.stm |title=SA minister defends shoot-to-kill |accessdate=1 July 2010 | work=BBC News | date=November 12, 2009}}</ref>. ===Komunikacijska sredstva=== Sodobne policijske sile za usklajevanje svojega dela, izmenjavo informacij in hitro pomoč pogosto uporabljajo dvosmerno opremo za radijsko komunikacijo, ki jo nosijo na osebi in so vgrajene v vozila. V zadnjih letih so mobilni podatkovni terminali, nameščeni v vozilih, povečali sposobnost policijske komunikacije, omogočili lažje odpošiljanje klicev, preverjanje kazenskega stanja oseb, ki jih zanimajo, v nekaj sekundah in posodabljanje dnevnega dnevnika dejavnosti policistov ter drugo, potrebna poročila sproti. Drugi pogosti deli policijske opreme vključujejo svetilke / bakle, piščalke, policijske zvezke in "knjižice vozovnic" ali citate. Nekatere policijske službe so razvile napredne računalniške sisteme za prikaz in komunikacijo podatkov, da bi policistom podatke v realnem času prinašali, en primer je sistem obveščanja o domeni NYPD. ===Prevozna sredstva=== Policijska vozila se uporabljajo za pridržanje, patruljiranje in prevoz. Osnovno policijsko patruljno vozilo je posebej prirejena limuzina s štirimi vrati (limuzina v britanski angleščini). Policijska vozila so običajno označena z ustreznimi logotipi in so opremljena s sirenami in utripajočimi svetlobnimi palicami, ki pomagajo drugim ozavestiti prisotnost policije. [[Slika:Dubai Police at work (cropped).jpg|sličica|311x311_pik|Policijski avtomobili v [[Dubaj]]u]] Civilna vozila se uporabljajo predvsem za prijemanje kriminalcev, ne da bi jih opozorili na njihovo prisotnost. Nekatere policijske enote za označevanje avtomobilov uporabljajo neoznačene ali minimalno označene avtomobile, saj vozniki ob pogledu na označena policijska vozila upočasnijo vožnjo, civilna vozila pa policistom olajšajo ulov hitrih vozil in kršiteljev prometa. Ta praksa je kontroverzna, na primer država [[New York]] je to prakso leta 1996 prepovedala z utemeljitvijo, da ogrožala voznike, ki bi jih ljudje, ki se predstavljajo za policiste, lahko potegnili iz prometa.<ref>{{cite news|last=Dao |first=James |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800E1DB1E39F93BA25757C0A960958260&n=Top/Reference/Times%20Topics/Subjects/R/Roads%20and%20Traffic |title=Pataki Curbs Unmarked Cars' Use |newspaper=New York Times |date=1996-04-18 |accessdate=2009-06-21}}</ref> Pogosto se uporabljajo tudi motorna kolesa, zlasti na lokacijah, do katerih avtomobil morda ne bo mogel priti, za nadzor potencialnih situacij javnega reda, ki vključujejo sestanke motoristov in pogosto pri spremstvu, kjer lahko policisti motornih koles hitro očistijo pot spremljenim vozilom. Na nekaterih območjih se uporabljajo kolesarske patrulje, ker omogočajo bolj odprto interakcijo z javnostjo. Policija tudi pogosto uporablja kolesa za ustvarjanje začasnih barikad proti protestnikom<ref>{{Cite news|last=Wilson|first=Jason|date=2017-06-15|title=The new horsemen: how American riot police embraced the bicycle|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/cities/2017/jun/15/the-new-horsemen-why-american-riot-police-embraced-the-bicycle|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. Poleg tega lahko njihovo tišje delovanje olajša približevanje osumljencev nenadoma in jim lahko pomaga pri zasledovanju, ko poskušajo peš pobegniti. Policijske sile uporabljajo vrsto posebnih vozil, kot so [[helikopter]]ji, [[Letalo|letala]], plovila, premična poveljniška mesta, dostavna vozila, [[tovornjak]]i, terenska vozila, motorna kolesa in [[Oklepno vozilo|oklepna vozila]]. ===Ostala varnostna oprema=== Policijski avtomobili lahko vsebujejo tudi gasilne aparate<ref>{{cite web|url=http://visual.merriam-webster.com/society/safety/crime-prevention/police-car.php|title=Police car image}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/10/19/earlyshow/main955104.shtml|title=Car Fire Rescue, Caught On Tape|quote=My partner grabbed the fire extinguisher and I ran to the car. We didn't know somebody was in there at first. And then everybody started yelling, 'There's somebody trapped! There's somebody trapped!' And, along with the help of a bunch of citizens, we were able to get him out in the nick of time. | work=CBS News | date=October 19, 2005}}</ref> in [[defibrilator]]<ref>{{cite web|url=http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |publisher=City of [[Rochester, Minnesota]] |title=Early Defibrillation |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100701195919/http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |archivedate=July 1, 2010 }}</ref>. ==Policijska strategija== Pojav policijskega avtomobila, dvosmernega radia in telefona v začetku 20. stoletja je policijo bistveno spremenil, osredotočili so se na odzivanje na klice v službo.<ref>{{cite journal |author1=Reiss Jr |author2=Albert J. |title=Police Organization in the Twentieth Century |journal=Crime and Justice |year=1992 |volume= 15|pages= 51–97|id={{NCJ|138800}} |doi=10.1086/449193}}</ref> S to preobrazbo je postalo policijsko poveljevanje in nadzor bolj centralizirano. V ZDA je August Vollmer uvedel druge reforme, vključno z zahtevami glede izobrazbe za policiste.<ref>{{cite magazine|title=Finest of the Finest |magazine=Time Magazine |date=February 18, 1966 |url=http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0,9171,899019,00.html |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014095649/http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C899019%2C00.html |archivedate=October 14, 2008 }}</ref> O.W. Wilson, študent Vollmerja, je pomagal zmanjšati korupcijo in uvedel profesionalizem v Wichiti v Kansasu in kasneje na policijskem oddelku v Chicagu<ref name="cdlib">{{cite web |url=http://content.cdlib.org/view?docId=tf3v19n6s0&doc.view=entire_text |title=Guide to the Orlando Winfield Wilson Papers, ca. 1928–1972 |publisher=Online Archive of California |accessdate=2006-10-20}}</ref>. Strategije, ki jih je uporabil O.W. Wilson je vključeval menjavanje policistov od skupnosti do skupnosti, da bi zmanjšali njihovo ranljivost za korupcijo, ustanovitev nestrankarskega policijskega odbora za pomoč policiji, strog sistem zaslug za napredovanja znotraj oddelka in agresiven rekrutacijski nagon z višjimi policijskimi plačami. privabiti strokovno usposobljene častnike<ref name="nytimes-1960">{{cite news |title=Chicago Chooses Criminologist to Head and Clean Up the Police |publisher=United Press International/The New York Times |date=February 22, 1960}}</ref>. V času profesionalizma policijske službe so se organi pregona osredotočili na obravnavanje kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter izvajanje vmesnih vidnih patrulj, namesto da bi se bolj osredotočali na preprečevanje kriminala<ref>{{cite book |title=Evolving Strategy of Policing: Case Studies of Strategic Change |author1=Kelling, George L. |author2=Mary A. Wycoff |date=2002 |publisher=National Institute of Justice |id={{NCJ|198029}}}}</ref>. Študija preventivne patrulje v [[Kansas City]]ju v zgodnjih sedemdesetih letih je pokazala pomanjkljivosti pri uporabi vidnih patrulj za avtomobile za preprečevanje kriminala. Ugotovilo je, da brezciljne avtomobilske patrulje le malo odvračajo od kriminala in so pogosto ostale neopažene v javnosti. Patrulji v avtomobilih niso imeli dovolj stikov in interakcije s skupnostjo, kar je vodilo do družbenega razkola med njima<ref>{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |title=The Kansas City Preventive Patrol Experiment – A Summary Report |publisher=Police Foundation |author1=Kelling, George L. |author2=Tony Pate |author3=Duane Dieckman |author14=Charles E. Brown |year=1974 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121010100509/http://policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |archivedate=2012-10-10 }}</ref>. V osemdesetih in devetdesetih letih so številne agencije pregona začele sprejemati policijske strategije v skupnosti, druge pa so sprejele problematično usmerjeno policijsko delo. Počeno okno je bil še en pristop, povezan s tem, ki sta ga v osemdesetih letih uvedla James Q. Wilson in George L. Kelling, ki sta predlagala, naj policija posveča večjo pozornost manjšim kršitvam "kakovosti življenja" in neprimernemu ravnanju. Koncept te metode je preprost: razbita okna, [[grafit]]i in drugo fizično uničenje ali degradacija lastnine ustvarjajo okolje, v katerem je verjetnost kriminala in nereda večja. Prisotnost polomljenih oken in grafitov sporoča, da oblastem ni vseeno in ne poskušajo odpraviti težav na teh območjih. Zato odpravljanje teh majhnih težav preprečuje resnejše kriminalne dejavnosti<ref>{{cite magazine |url=https://www.theatlantic.com/doc/198203/broken-windows |title=Broken Windows |magazine=Atlantic Monthly |date = March 1982|author1=Kelling, George L. |author2=James Q. Wilson |url-access=subscription }}</ref>. Teorijo sta v začetku devetdesetih popularizirala šef policije William J. Bratton in župan New Yorka Rudy Giuliani. Na podlagi teh prejšnjih modelov je postalo tudi obveščanje pod nadzorom pomembna strategija. Obveščevalno policijsko in problematično usmerjeno policijsko delo dopolnjujeta strategiji, ki vključuje sistematično uporabo informacij<ref>{{cite web |author=Tilley, Nick |title=Problem-Oriented Policing, Intelligence-Led Policing and the National Intelligence Model |publisher=Jill Dando Institute of Crime Science, University College London |url=http://www.jdi.ucl.ac.uk/publications/short_reports/problem_oriented_policing.php |year=2003}}</ref>. Čeprav še vedno nima splošno sprejete opredelitve, je bistvo obveščevalnega vodenja policije bolj kot obratno poudarjanje zbiranja in analize informacij za vodenje policijskih operacij, kot pa obratno.<ref>{{cite web|title=Intelligence-led policing: A Definition|publisher=Royal Canadian Mounted Police|url=http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm|accessdate=2007-06-15 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060515144758/http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm |archivedate = May 15, 2006}}</ref>. S tem povezan razvoj je policijsko delo na podlagi dokazov. Podobno kot politika, ki temelji na dokazih, je z dokazi podprto izvajanje nadzorovanih eksperimentov, da bi ugotovili, katere metode policijskega delovanja so učinkovitejše. Med vodilnimi zagovorniki policijskega dela, ki temelji na dokazih, sta kriminolog Lawrence W. Sherman in filantrop Jerry Lee. Ugotovitve nadzorovanih eksperimentov vključujejo [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisov]] eksperiment za nasilje v družini<ref name="sherman1984-pf">{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |title=The Minneapolis Domestic Violence Experiment |date=April 1984 |author1=Sherman, Lawrence W. |author2=Richard A. Berk |name-list-style=amp |publisher=Police Foundation |accessdate=2007-06-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070705011333/http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |archivedate=2007-07-05 }}</ref>, dokaze, da patrulje odvračajo od kaznivih dejanj, če so koncentrirane na žariščih<ref>{{cite journal | last1 = Sherman | first1 = L.W. | last2 = Weisburd | first2 = D. | year = 1995 | title = General deterrent effects of police patrol in crime "hot spots": A randomized, controlled trial. | url = | journal = Justice Quarterly | volume = 12 | issue = 4| pages = 625–648 | doi=10.1080/07418829500096221}}</ref> in da omejevanje policijskih pooblastil za odstrel osumljencev ne povzroča večjega števila kaznivih dejanj ali nasilja nad policisti<ref>Sherman, L.W. (1983). 'Reducing Police Gun Use: Critical Events, Administrative Policy and Organizational Change', in Punch, M. (ed.) ''Control in the Police Organization'', Cambridge, Massachusetts: M.I.T. Press.</ref>. Uporabo eksperimentov za oceno koristnosti strategij podpirajo številne policijske službe in institucije, vključno z ameriško policijsko fundacijo in UK College of Policing. ==Omejitev uporabe sile== V mnogih [[država]]h je bilo razvito kazensko procesno [[pravo]], ki ureja presojo policistov, tako da ti ne samovoljno ali neupravičeno izvajajo svoja pooblastila za prijetje, preiskovanje in zaseg ter uporabo sile. V [[Združene države Amerike|ZDA]] je Miranda proti [[Arizona|Arizoni]] povzročila široko uporabo opozoril Miranda ali ustavnih opozoril. V "Mirandi" je [[sodišče]] ustvarilo zaščitne ukrepe pred samoobtožnimi izjavami po aretaciji. [[Sodišče]] je presodilo, da "tožilstvo ne sme uporabljati izrek, bodisi razbremenilnih bodisi obremenilnih, ki izhajajo iz zaslišanja, ki so ga sprožili policisti, potem ko je bila oseba pridržana ali kako drugače prikrajšana za [[Svoboda (razločitev)|svobodo]] ukrepanja na kakršen koli pomemben način, razen če dokaže uporaba procesnih zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo privilegij pete spremembe pred samoobtožbo" <ref name="law.cornell.edu">Supreme Court of the United States, ''Terry v. Ohio'' (No. 67), Certiorari to the Supreme Court of Ohio. Retrieved 2010-05-12 from [https://www.law.cornell.edu/supct/html/historics/USSC_CR_0392_0001_ZS.html law.cornell.edu]</ref> Policiji v [[Združene države Amerike|ZDA]] je tudi prepovedano pridržati osumljence kaznivih dejanj več kot razumno dolgo (običajno 24–48 ur) pred privedbo [[Sodišče|sodišča]], z uporabo [[Mučenje|mučenja]], zlorabe ali fizičnih groženj za pridobivanje priznanj, s prekomerno silo za prijetje in preiskovanje teles osumljencev ali njihovih domov brez naloga, pridobljenega ob dokazu verjetnega vzroka. Štiri izjeme od ustavne zahteve za odredbo o preiskavi so: *Soglasje *Preiskovalni nalog za aretacijo *Preiskave motornih vozil *Nujne okoliščine V zadevi Terry proti [[Ohio|Ohiu]] (1968) je [[sodišče]] zaseg razdelilo na dva dela, preiskovalno ustavitev in aretacijo. [[Sodišče]] je nadalje presodilo, da je med preiskovalno zaustavitvijo preiskava policista "omejena na tisto, kar je minimalno potrebno za ugotovitev, ali je osumljenec oborožen, in vdor, ki je namenjen izključno zaščiti sebe in druge v bližini, je omejen na ugotavljanje prisotnosti orožja "(vrhovno sodišče [[Združene države Amerike|ZDA]]). Pred Terryjem je vsako policijsko srečanje pomenilo aretacijo, s čimer je policist dobil celoten obseg pooblastil za iskanje. Pooblastilo za iskanje med postankom Terry (preiskovalna postaja) je omejeno samo na orožje<ref name="law.cornell.edu"/>. Uporaba prevare za dosego izpovedi je dovoljena, ne pa tudi uporaba prisile. Obstajajo izjeme ali nujne okoliščine, kot je izrecna potreba po razorožitvi osumljenca ali preiskava osumljenca, ki je že aretiran (preiskava pri aretaciji). Zakon Posse Comitatus močno omejuje uporabo [[Vojska|vojske]] za policijske dejavnosti, kar daje policijskim enotam poseben pomen ([[SWAT]] ekipe). [[Velika Britanija|Britanske]] policiste urejajo podobna pravila, kot so tista, ki so bila v [[Anglija|Anglijo]] in [[Wales]] uvedena v skladu z Zakonom o policiji in kazenskih dokazih iz leta 1984 (PACE), vendar imajo na splošno večja pooblastila. Lahko na primer zakonito preiščejo vsakega osumljenega, ki je bil aretiran, ali njegova vozila, dom ali poslovne prostore, brez naloga, in lahko vse, kar najdejo pri preiskavi, zasežejo kot dokaz. Vsi policisti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], ne glede na njihov dejanski čin, so po svojem pravnem položaju "policisti". To pomeni, da ima novoimenovani nadzornik enaka pooblastila za aretacijo kot glavni nadzornik ali komisar. Vendar imajo nekateri višji čini dodatna pooblastila za odobritev nekaterih vidikov policijskih operacij, na primer pooblastilo za dovoljenje preiskave osumljene hiše (oddelek 18 PACE v [[Anglija|Angliji]] in [[Wales]]u) s strani častnika inšpektorskega ranga ali pooblastilo za dovoli pridržanje osumljenca za več kot 24 ur s strani nadzornika. ==Ravnanje, odgovornost in zaupanje javnosti== Policijske službe običajno vključujejo enote za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], ki jih je zagrešila policija sama. Te enote se običajno imenujejo Generalni inšpektorat ali v [[Združene države Amerike|ZDA]] "notranje zadeve". V nekaterih državah za take namene obstajajo ločene organizacije zunaj policije, na primer Britanski neodvisni urad za policijsko ravnanje. Vendar pa je zaradi ameriških zakonov o kvalificirani imuniteti vedno težje preiskovati in obtoževati policijsko kršenje in kazniva dejanja.<ref>{{Cite web|title=Supreme Court weighs qualified immunity for police accused of misconduct|url=https://www.npr.org/2020/06/08/870165744/supreme-court-weighs-qualified-immunity-for-police-accused-of-misconduct|access-date=2020-06-08|website=MPR News}}</ref> Nekatere državne in lokalne jurisdikcije, na primer Springfield v [[Illinois]]u<ref>{{cite news|title=Police review board gets started|author=Amanda Reavy|url=http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304124316/http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|url-status=dead|archive-date=2016-03-04|work=The State Journal-Register Online}}</ref>, imajo podobne zunanje revizijske organizacije. Policijsko službo [[Severna Irska|Severne Irske]] preiskuje policijski varuh človekovih pravic za [[Severna Irska|Severno Irsko]], zunanja agencija, ustanovljena na podlagi poročila Pattena o policijskem vodenju province. V Republiki Irski Gardo Síocháno preiskuje komisija [[Varuh človekovih pravic|varuha človekovih pravic]] Garda Síochána, neodvisna komisija, ki je maja 2007 zamenjala odbor za pritožbe v Gardi. Posebna preiskovalna enota v [[Ontario|Ontariu]] v [[Kanada|Kanadi]] je ena redkih civilnih agencij po vsem svetu, ki je odgovorna za preiskovanje okoliščin policije in civilistov, ki so povzročile smrt, resne poškodbe ali obtožbe o spolnem napadu. Agencija je navedla nezadostno sodelovanje različnih policijskih služb, ki ovirajo njihove preiskave<ref>{{cite news|title=Star Exclusive: Police ignore SIU's probes|url=https://www.thestar.com/news/article/943363--star-exclusive-police-ignore-siu-s-probes|work=Toronto Star | date=February 22, 2011}}</ref>. V [[Hong Kong|Hongkongu]] bosta morebitne obtožbe o korupciji v policiji preiskovala neodvisna komisija za boj proti korupciji in neodvisni policijski pritožbeni svet, dve agenciji, ki sta neodvisni od policije. Zaradi dolgotrajnega upada zaupanja javnosti v organe pregona v [[Združene države Amerike|ZDA]] so v obravnavi telesne kamere, ki jih nosijo policisti<ref>{{cite news| url=https://www.nytimes.com/roomfordebate/2013/10/22/should-police-wear-cameras/body-cameras-could-restore-trust-in-police | work=The New York Times | title=If Police Encounters Were Filmed | date=October 22, 2013}}</ref>. ===Uporaba sile=== Policisti so kritizirani tudi zaradi uporabe sile, zlasti smrtonosne. Natančneje, napetost se poveča, ko policist ene etnične skupine poškoduje ali ubije osumljenca druge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] takšni dogodki občasno sprožijo proteste in obtožbe [[Rasizem|rasizma]] proti policiji in obtožbe, da policijske službe izvajajo rasno profiliranje. [[Slika:Policiais Manifestacoes 20170209.jpg|sličica|359x359_pik|Uporaba policijske sile na protestih v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]]] V [[Združene države Amerike|ZDA]] od šestdesetih let prejšnjega stoletja skrb za tovrstna vprašanja vedno bolj bremenijo organe kazenskega pregona, sodišča in zakonodajne organe na vseh ravneh vlade. Nekateri trdijo, da so incidenti, kot so nemiri v Wattsu leta 1965, posnetki pretepanja leta 1991, ko so policisti [[Los Angeles]]a posneli policijo pretepati Rodneyja Kinga, in izgredi po oprostilni sodbi dokaz, da ameriški policiji nevarno primanjkuje ustreznega nadzora. Dejstvo, da se je ta trend zgodil sočasno z vzponom gibanja za državljanske pravice, "vojno proti drogam" in hitrim porastom nasilnih kaznivih dejanj od šestdesetih do devetdesetih let, je postavilo vprašanja v zvezi z vlogo, administracijo in obsegom policijskih pooblastil vse bolj zapleteno. Policijske uprave in lokalne oblasti, ki jih nadzirajo v nekaterih jurisdikcijah, so nekatere programe poskušale omiliti s programi za ozaveščanje skupnosti in policijskim delovanjem v skupnosti, da bi policija postala bolj dostopna vsem lokalnim skupnostim, in sicer tako, da si prizadevajo za povečanje raznolikosti zaposlovanja s posodobitvijo odgovornosti policije do skupnosti in po zakonu ter s povečanim nadzorom znotraj oddelka ali civilnih komisij. V primerih, ko takšnih ukrepov ni bilo ali jih ni, je Ministrstvo za pravosodje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] vložilo civilne tožbe zoper lokalne organe pregona, pooblaščene po Zakonu o nasilnem kriminalu in kazenskem pregonu iz leta 1994. To je prisililo lokalne oddelke, da izvedejo organizacijske spremembe, sklenejo poravnave z odlokom o soglasju za sprejetje takih ukrepov in jih nadzorujejo s strani Ministrstva za pravosodje<ref>{{cite book |title=The New World of Police Accountability |author=Walker, Samuel |year=2005 |publisher=Sage |page=5 |isbn=978-0-534-58158-9}}</ref>. Maja 2020 je postalo priljubljeno svetovno gibanje za povečan nadzor policijskega nasilja, ki se je začelo v [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisu]] v [[Minnesota|Minnesoti]] z umorom Georgea Floyda. Pozivi za defundiranje policije in popolno ukinitev policije so v ZDA dobili večjo podporo kot bolj kritiziran sistemski [[rasizem]] v policiji<ref>{{Cite news|last=Levin|first=Sam|date=2020-06-06|title=What does 'defund the police' mean? The rallying cry sweeping the US – explained|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/jun/05/defunding-the-police-us-what-does-it-mean|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. ===Zaščita posameznikov=== Vrhovno sodišče [[ZDA]] od leta 1855 dosledno razsodi, da uslužbenci organov pregona niso dolžni zaščititi nobenega posameznika, kljub geslu "ščiti in služi". Njihova dolžnost je uveljavljati zakon na splošno. Prvi tak primer je bil leta 1855<ref>{{cite court |litigants=South v. State of Maryland |court=Supreme Court of the United States |date=1855|url= https://scholar.google.co.uk/scholar_case?case=15918309369607656613&hl=en&as_sdt=2&as_vis=1&oi=scholarr}}</ref>. Najnovejše leta 2005: Castle Rock proti Gonzalesu<ref>{{cite web |url=http://straylight.law.cornell.edu/supct/html/04-278.ZS.html|title=Castle Rock v. Gonzales |accessdate=2009-03-21 |publisher=[[Cornell University Law School]]}}</ref>. V nasprotju s tem je policija v nekaterih jurisdikcijah upravičena do zaščite zasebnih pravic. Da bi zagotovili, da se policija ne bi vmešavala v redne pristojnosti sodišč, nekatera policijska dejanja zahtevajo, da se policija vmešava le v primerih, ko zaščite pred sodišči ni mogoče dobiti pravočasno in kadar brez vmešavanja policije uresničevanje zasebne pravice bi bilo ovirano.<ref name="#2">See e.g. § 1 section 2 of the Police Act of [[North Rhine-Westphalia]]: {{cite web|url=http://www1.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |title=Police Act of the German state of North Rhine-Westphalia |accessdate=2008-08-10 |work=polizei-nrw.de |publisher=Land Nordrhein-Westfalen |language=de |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081210140019/http://www.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |archivedate=December 10, 2008 }}</ref> To bi na primer policiji omogočilo, da ugotovi identiteto gosta v restavraciji in jo posreduje gostilničarju v primeru, da gost ponoči ne more plačati računa, ker je bila denarnica ravnokar ukradena z restavracijske mize. Poleg tega v [[ZDA]] obstajajo zvezne agencije za kazenski pregon, katerih poslanstvo vključuje zagotavljanje zaščite vodstvenih delavcev, kot so predsednik in spremljevalni družinski člani, obiski tujih veljakov in drugi visoki posamezniki<ref name="#2"/>. Take agencije vključujejo ameriško tajno službo in policijo [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Po državah== Policijske sile običajno organizira in financira neka vladna raven. Raven vlade, odgovorna za policijo, se od kraja do kraja razlikuje in je lahko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Nekatere države imajo policijske enote, ki služijo istemu ozemlju, njihova pristojnost pa je odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], imajo eno samo nacionalno policijo<ref>{{cite book |title=Challenges of Policing Democracies: A World Perspective |author1=Das, Dilip K. |author2=Otwin Marenin |publisher=Routledge |year=2000 |page=17|isbn=978-90-5700-558-9 |url=https://archive.org/details/challengesofpoli0000unse/page/17 }}</ref>. Ponekod z več nacionalnimi policijskimi silami je ena skupna ureditev civilna policija in paravojaška [[žandarmerija]], kot sta Police Nationale in National žandarmerija v [[Francija|Franciji]]<ref name="bayley-1979"/>. Francoski policijski sistem se je razširil v druge države skozi [[napoleonske vojne]]<ref name="Emsley">{{cite book | first = Clive| last = Emsley| title = Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe|edition= 1999|pages= 52–57 | publisher = Oxford University Press| isbn= 978-0-19-820798-6| year = 1999}}</ref> in francosko kolonialno cesarstvo<ref name="SyrGend1">{{cite book |last1=Deep |first1=Daniel |title=Occupying Syria Under the French Mandate: Insurgency, Space and State Formation |date=2012 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-00006-3 |page=204 }}</ref><ref name="Congo">{{cite book|title=Historical Dictionary of Republic of the Congo|last1=Clark|first1=John|last2=Decalo|first2=Samuel|location=Lanham|publisher=Scarecrow Press|date=2012|isbn=978-0-8108-7989-8|pages=44–49 }}</ref>. Drugi primer sta Policía Nacional in Guardia Civil v [[Španija|Španiji]]. Tako v Franciji kot v Španiji civilna sila nadzoruje urbana območja, paravojaška sila pa podeželska območja. [[Italija]] ima podoben dogovor s Polizia di Stato in karabinjerji, čeprav se njihove jurisdikcije bolj prekrivajo. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirano policijo in detektive, na primer [[Vojaška policija|vojaško policijo]] in civilno policijo v [[Brazilija|Braziliji]] ter policijo Carabineros in preiskovalno policijo v Čilu. [[Slika:Armenian Police Honour Guard.jpeg|sličica|250x250px|Polaganje venca [[Armenija|armenske]] policijske častne garde]] Druge države imajo mednarodne policijske sile, vendar se njihove pristojnosti večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti v federacijah, sta lahko dve ali več stopenj policijske sile, od katerih vsaka služi različnim nivojem upravljanja in uveljavlja različne pododstavke zakona. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] večino policijskega nadzora izvajajo državne (tj. Provincialne) policijske enote, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav [[Združeno kraljestvo]] ni federacija, ima podobno ureditev, kjer je za policijo odgovorna predvsem regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo posebne enote. V [[Kanada|Kanadi]] je Royal Canadian Mounted Police (RCMP) zvezna policija, medtem ko se občine lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo ali pa bodo lokalne policijske naloge prevzele za večje. Večina mestnih območij ima lokalno policijsko službo, medtem ko večina podeželskih območij sklene pogodbo z RCMP ali z deželno policijo v [[Ontario|Ontariu]] in [[Quebec]]u. Združene države imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona z več kot 17.000 državnimi in lokalnimi organi pregona.<ref>{{cite web |url=http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |title=Law Enforcement Statistics |publisher=Bureau of Justice Statistics |accessdate=2007-05-23 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061002175933/http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |archivedate = October 2, 2006}}</ref> Te agencije vključujejo lokalno policijo, okrožne organe pregona (pogosto v obliki šerifa ali okrožne policije), državno policijo in zvezne organe pregona. Zvezne agencije, kot je [[FBI]], so pristojne samo za zvezne zločine ali tiste, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivega dejanja. Primeri vključujejo Zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne stavbe; poštna policija, ki ščiti poštne zgradbe, vozila in predmete; park policija, ki varuje nacionalne parke; in policija Amtrak, ki patruljira na postajah in vlakih Amtrak. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki poleg drugih nalog opravljajo policijske funkcije, na primer [[obalna straža]]. == Policija v Sloveniji == ''Glavni članek: [[Policija (Slovenija)]]'' V [[Slovenija|Sloveniji]] je policija del [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve RS]]. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6314|title=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|first=}}</ref> in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)<ref>{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6315|title=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|last=|first=}}</ref>. Policija se v [[Slovenija|sloveniji]] oglaša na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080-1200. [[Slika:Policija - VW Golf.jpg|sličica|250x250px|Policist med opravljanjem svojega dela v službenem vozilu]][[Slika:Police van in Slovenia - Citroen.jpg|sličica|250x250px|[[Policijski kombi]] (pogovorno ''marica'')]] [[Slika:Police boat P66.JPG|sličica|250x250px|[[Hitri jurišni čoln|Patruljni čoln]] slovenske policije]] [[Slika:Policija Škoda Octavia IV pred Državnim zborom.jpg|sličica|250x250_pik|Avtomobil [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]]]] === Naloge policije === Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol<ref name=":0" />: # varovanje [[Življenje|življenja]], osebne varnosti in premoženja [[Ljudje|ljudi]]; # preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], odkrivanje in prijemanje storilcev [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje [[dokaz]]ov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]]; # vzdrževanje javnega reda; # nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; # varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole; # opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih; # varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev; # varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; # naloge ob naravnih in drugih nesrečah; # izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih === Razdelitev policije === Policijo v Sloveniji vodi [[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor Policije]] skupaj s svojimi pomočniki (Služba generalnega direktorja policije). Predlaga ga [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] potrdi pa ga [[Vlada Republike Slovenije|vlada]]. Slovenska policija svoje delo opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. ==== Državna raven ==== Na državni ravni policijo razdelimo na: * Upravo uniformirane policije (UUP), * Upravo kriminalistične policije (UKP), * Nacionalni forenzični [[laboratorij]] (NFL), * Upravo za policijske specialnosti (UPS), * Policijsko Akademijo (PA), * Urad za informatiko in telekomunikacije (UIT). ==== Regionalna raven ==== Na regionalni ravni trenutno deluje 8 policijskih uprav: [[Policijska uprava Celje|PU Celje]], [[Policijska uprava Koper|PU Koper]], [[Policijska uprava Kranj|PU Kranj]], [[Policijska uprava Ljubljana|PU Ljubljana]], [[Policijska uprava Maribor|PU Maribor]], [[Policijska uprava Murska Sobota|PU Murska Sobota]], [[Policijska uprava Nova Gorica|PU Nova Gorica]] in [[Policijska uprava Novo mesto|PU Novo mesto]] Policijska uprava je »območna organizacijska enota [[Policija (Slovenija)|policije]], ki jo [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] ustanovi na določenem območju [[Slovenija|države]], določi pa tudi njen sedež. Policijske uprave so z generalno policijsko upravo povezane organizacijsko in funkcionalno. Členitev strokovnih služb na policijskih upravah je namreč prilagojena strukturi strokovnih služb generalne policijske uprave. Na regionalni ravni policijo razdelimo na: * Sektor uniformirane policije, * Sektor kriminalistične policije, * Operativno komunikacijski center, * Službo za operativno podporo ==== Lokalna raven ==== Na lokalni ravni poznamo razdelitev na postaje z običajnimi nalogami in policijske postaje s posebnimi nalogami Postaje s posebnimi nalogami razdelimo na: * Policijsko postajo [[Prometna policija|prometne policije]], * Pomorsko policijsko postajo, * Policijsko postajo [[Policijska konjenica|konjeniške policije]], * Policijsko postajo vodnikov [[Policijski pes|službenih psov]], * Policijsko postajo mejne policije, * Policijsko postajo letališke policije, * Policijsko postajo za izravnalne ukrepe. == Glej tudi == * [[Policija (Slovenija)]] * [[Milica (policija)|milica]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Policijski pihalni orkester]] *[[Prometna policija]] *[[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]] *[[seznam slovenskih policistov]] ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravo]] [[Kategorija:Policija|*]] [[Kategorija:Javna varnost]] [[Kategorija:Nadzor]] lebf6lq1g3mgegj8j96dce28sxui8c1 0 40531 5737687 4987538 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov |name= Bolonjec |image= Bolończyk 5e3.jpg |image_caption= |altname= Bichon Bolognese</br>bolonjski bišon |nickname= |country= {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |fcigroup= 9 |fcisection= 1 |fcinum= 196 |fcistd= http://www.google.com/search?q=cache:hRUrEDSwQ2AJ:www.fci.be/uploaded_files/196gb98_en.doc+http://www.fci.be/uploaded_files/196gb98_en.doc&hl=en&ct=clnk&cd=1&gl=ca |akcgroup= FSS (Družni) |akcstd= ? |ankcgroup= |ankcstd= |ckcgroup= |ckcstd= |kcukgroup= Družni |kcukstd= http://www.thekennelclub.org.uk/item/180 |nzkcgroup= Družni |nzkcstd= http://www.nzkc.org.nz/br107.html |ukcgroup= Družni psi |ukcstd= http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/4a1496962a72136a85257044004cafb4?OpenDocument |akcfss= yes |ckcmisc= |note= |}} '''Bolonjec''' je [[pasma]] [[pes|psov]], ki izvira iz [[Italija|Italije]] in je zelo podoben pasmi [[maltežan]]a. Čas izvora je [[srednji vek]]. Prvotna uporaba te pasme se ni dosti spremenila, saj je prvotna naloga psa še vedno biti človekov družabnik. Življenjska doba te pasme je od 14 do 15 let. Pes je prijazen, malo bolj zadržan in plah, je pa zelo učljiv. Z belo [[bombaž]]asto [[dlaka|dlako]] je primeren za skoraj vse vrste [[podnebje|podnebja]]. Ta pasma se razume z drugimi psi, mačkami in otroci. Potrebujejo veliko pozoznosti, zato nekatere predstavnike te pasme skoraj nemogoče pustiti same doma. Obnašajo se oprezno in nezaupljivo. Potrebujejo srednje veliko gibanja, kar pomeni, da na daljših sprehodih prav tako ne uživajo. S temi psi se je potrebno kar veliko ukvarjati in jim redno razčesati kožuh, tako da niso ravno primerni za lastnike, ki nimajo potrebnega časa za zahtevno nego njihovega kožuha. Njihova dlaka je bujna, nakodrana, volnata in dolga. Vedno je bele barve. Nimajo podlanke. V dlaki bolonjca radi nastajajo vozlički, ki jih je potrebno dnevno temeljito prečesati. Pri tem moramo nameniti posebno pozornost predelom na trebuhu, za ušesi ter med sprednjimi in zadnjimi nogami. Poleg tega je potrebno bolonjca redno kopati, da dlaka ostane snežno bela. Prednost te pasme je, da dlake ne puščajo po stanovanju. Odmrlo dlako jim je potrebno odstraniti s krtačo. Redno jim je treba kontrolirati tudi ušesa, jih očistiti in na vhodu v ušesni kanal odstraniti odvečno dlako. Po potrebi odvečno dlako postrižemo tudi med blazinicami. Bolonjci so veseli, mirni, čuječi ter svoji družini zelo vdani psi. Vzgoja teh psov je v večini primerov neproblematična.Ti psi se dokaj hitro učijo in zelo radi delajo za svojega gospodarja. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Bolognese}} * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=334 mojpes.net - bolonjec] * [http://www.bcoc.ca/home/index.asp Bolognese Club of Canada] * [http://www.bolognese.org/ British Bolognese Club] {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 5d9u2zch8hjd1ljsiuk2jic2qvujuh7 0 40547 5737697 4985288 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | country = [[Nova Fundlandija]] ([[Kanada]]) | name =Novofundlandec | nickname = Newf, Newfie | image = Newfoundland dog Smoky.jpg | image_caption = Tipični črni novofundlandec | maleweight = 60–70 kg | femaleweight = 45–55 kg | maleheight = 71 cm | femaleheight = 66 cm | coat = dolga, včasih rahlo valovita, mastna, kožuh je gost | color = črna, belo-črna, čokoladno rjava, tudi siva | litter_size = 8–10 mladičev | life_span = 8–10 let | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/newfoundland/index.cfm | ankcgroup = Skupina 6 (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/newfound.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/workingdogs/newf_std.htm | fcigroup = 2 | fcinum = 50 | fcisection = 2 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:u7H4I5GDhD4J:www.fci.be/uploaded_files/050gb2002_en.doc+site:www.fci.be+%22N%C2%B050+/+06.11.1996%22&hl=en&ie=UTF-8 | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/57 | nzkcgroup = Službeni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br652.html | ukcgroup = Skupina čuvaji | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/Newfoundland }}<!-- Konec predloge --> [[Slika:Novofundlandec.jpg|thumb|right|250px|Novofundlandec]] '''Novofundlandec''' ([[angleščina|angleško]] ''Newfoundland'') je [[pasma]] [[pes|psov]], ki izvira z otoka [[Nova Fundlandija]]. Uživa v plavanju in v vodi nasploh ter ima naraven [[nagon]] za prinašanje. Zato so ga že zgodaj začeli uporabljati za [[reševanje]] ljudi iz vode. Je eden najmočnejših delovnih psov, zelo zvest in izjemno prilagojen življenju v družini. Kljub svoji velikosti je zelo živahen in gibčen; med hojo ali tekom se lahkotno pozibava. == Splošen videz == Novofunlandec je velik in močan pes pravokotne postave s širokimi prsmi in dokaj ravnim trebuhom. Ima mogočno glavo s kratkim, precej kvadratastim gobcem in srednje velikim stopalom. Majhne, globoko vsajene [[oko|oči]] so temno rjave barve. Visoko nastavljeni uhlji so majhni in pobešeni. Debela, ravna in gosta, mastna in nepremočljiva krovna dlaka pokriva gosto podlako. [[Kožuh]] je lahko črn, bronast ali bel s črnimi polji. Psa s takšnim kožuhom imenujemo tudi ''landseer''; ne smemo ga zamenjevati s pravim [[landseer]]jem, posebno evropskokontinentalno pasmo (ki je v Angliji ne priznavajo). Precej debel rep je močan odlakan in rahlo zavit; med počivanjem pobešen, med gibanjem dvignjen. == Zgodovina == O izvoru te pasme so mnenja deljena. Po eni domnevi naj bi bil potomec psov, ki so jih v [[10. stoletje|10. stoletju]] pripeljali na Novo Fundlandijo [[Vikingi]], po drugi pa naj bi bil njegov prednik [[planinski pirenejski pes]], ki je na otok prišel z iseljenimi francoskimi ribiči. Vsekakor pa se je pasma razvila na [[Nova Fundlandija|Novi Fundlandiji]], kjer so jo uporabljali za reševanje iz morja ter za vleko ribiških mrež in čolnov na [[kopno]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] so pse te pasme pripeljali v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija|Francijo]], kjer so že kmalu postali najbolj priljubljeni ladijski psi. Danes jih najdemo v enotah [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] po vsem svetu. == Slavni novofundlandci == * Eden najslavnejših lastnikov novofundlandca je bil tudi [[Angleži|angleški]] [[pesnik]] [[george Noel Gordon Byron|lord Byron]], ki je svojemu pokojnemu psu (po imenu ''Boatswain'') zgradil nagrobnik in mu napisal pesnitev. * Novofundlandec z imenom ''Jakob'' je nastopil tudi v priljubljenem [[Slovenija|slovenskem]] [[film]]u ''[[Sreča na vrvici]]''. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|novofundlandec|Novofundlandec}} {{Zbirka|Newfoundland|Novofundlandec}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pasme psov]] 3hdc7c7200ec89r1x7myf8hn158yb2i 0 40827 5737840 5724085 2022-08-20T18:50:28Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Arcangelo Corelli|Corelli]]jem in [[Antonio Lotti|Lottijem]] in obema Scarlattijema ([[Alessandro Scarlatti]] in [[Domenico Scarlatti]]). Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. Domenico Scarlatti ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na [[orgle]]. Scarlatti je izjavil, da to »zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič«. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem''«. V Italiji je Händel skoponiral dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[Oratorij (glasba)|oratorij]] ''Jefta''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''Zmagoslavje časa in resnice''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je skomponiral niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[Funt šterling|funtov]]. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem Royal Academy of Music. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega ansambla se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo ''Akademijo'' v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v Akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politični stranki]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: ''Julij Cezar'', ''Tamerlano'' in ''Rodelinda''. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je Akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta ''Beraška opera'' v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[John James Heidegger|J. J. Heideggerjem]] začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v Hannovru in Hamburgu. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - ''Lotario''. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporom]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil oratorij na angleška besedila iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij ''Debora'', kasneje še opero ''Atalija'', kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere ''Ariodante'', ''Alcina'', ''Orlando'', je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s ''[[Savel (Händel)|Savlom]]'' in ''[[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]''. Največkrat izvajano delo ''[[Mesija (Händel)|Mesija]]'' je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij ''[[Juda Makabejec]]'', ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija ''[[Jefta (Händel)|Jefta]]'' mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija ''Mesija''. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] 4w0p8zzjaamuht3iwj9ifk1nx4ec9x7 0 41374 5737673 5527433 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Chihuahua}} {{Pasma psov |name = Čivava |country = [[Mehika]] |altname = chihuahua |image = WhiteTanChihuahua.jpg |image_caption = Taquito je maskota rokometnega društva Medicinske univerze v Puerto Ricu |maleweight = od 0,5 kg do 3 kg |femaleweight = |maleheight = |femaleheight = |coat = obstajata dve različici: kratkodlaka in dolgodlaka |color = dovoljene so vse barve in barvne kombinacije |litter_size = |life_span = do 16 let | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/chihuahua/index.cfm | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/chihsmth.html Smooth&nbsp;Stds]<br />[http://www.ankc.aust.com/chihlong.html Long |ckcgroup = Skupina 5 - Toys |ckcstd = http://www.ckc.ca/Default.aspx?tabid=137&Breed_Code=CIS Smooth&nbsp;Stds]<br />[http://www.ckc.ca/Default.aspx?tabid=137&Breed_Code=CIL Long |fcigroup = 9 |fcinum = 218 |fcisection = 6 |fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/218gb04_en.doc |kcukgroup = Toy |kcukstd = http://www.the-kennel-club.org.uk/discoverdogs/toy/y906.htm Smooth Stds]<br />[http://www.the-kennel-club.org.uk/discoverdogs/toy/y1075.htm Long |nzkcgroup = Toy |nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br116.html Smooth Stds]<br />[http://www.nzkc.org.nz/br112.html Long |ukcgroup = Companion Breeds |ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/46540b0ac23b3d7285257044004dcdd5?OpenDocument }} '''Čivava''' (''Chihuahua'') je najmanjša [[pasma]] [[pes|psov]] na svetu in izvira iz [[Mehika|mehiške]] zvezne države [[Chihuahua]]. Pasma je verjetno precej stara, uradno pa čas izvora sega v 19. stoletje, ko so prve pse prinesli v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Plečna višina]] čivave ne sme presegati 23 cm, teža pa ne [[1 E0 kg|3 kg]]. Poznamo kratko dlako in dolgodlako različico, obe v skoraj vseh barvnih različicah in kombinacijah. Pes je na pogled droben in krhek, a pogumen in temperamenten ter se ne boji drugih psov. Je [[inteligenca|inteligenten]], [[dresura|učimo]] ga z lahkoto, na psičarja se zelo naveže, do tujcev pa je zadržan in rad zarenči, a ni nagnjen k pretiranemu [[lajanje|lajanju]]. Čivava je hišni pes in mora živeti v [[stanovanje|stanovanju]]. Nega ni zahtevna. Obroke [[hrana|hrane]] mora dobivati vsak dan približno ob istih urah, da se od prvega dne navaja na določen [[dnevni red]]. Kužki se hitro učijo. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Chihuahua (dog)}} {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] [[Kategorija:Mehiška kultura]] {{normativna kontrola}} h79pdxptqw1ix1ixy52ues6q3vnogpu 0 41944 5737817 5324534 2022-08-20T18:39:06Z A09 188929 /* top */slog, replaced: Sujko → Suiko [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki To je tradicionalni seznam [[Japonska|japonskih]] [[cesar]]jev. Letnice za prvih 28, še posebej za prvih 16, se naslanjajo na tradicijo. {| class="wikitable sortable" border="1" style="border-collapse: collapse" ! width="5%" | # ! width="15%" | Vladal ! width="30%" | Vladarsko ime ! width="30%" | Osebno ime ! width="20%" | Opombe |- !colspan="5"|[[Obdobje Jajoj]] |- !'''1''' | [[660 pr. n. št.]] do [[585 pr. n. št.]] | [[Cesar Džinmu]] | Kamuyamato Iwarebiko | potomec [[Amaterasu]] |- !'''2''' | [[581 pr. n. št.]] do [[549 pr. n. št.]] | [[Cesar Sujzej]] | Kamisama Gawa Mimino no Mikoto | legendaren |- !'''3''' | [[549 pr. n. št.]] do [[511 pr. n. št.]] | [[Cesar Annej]] | Sikitsuhiko Tama Demino no Mikoto | legendaren |- !'''4''' | [[510 pr. n. št.]] do [[476 pr. n. št.]] | [[Cesar Itoku]] | Oho Yamatohiko Suki Tomonau no Mikoto | legendaren |- !'''5''' | [[475 pr. n. št.]] do [[393 pr. n. št.]] | [[Cesar Košo]] | Mina Tsuhiko Kaesineno no Mikoto | legendaren |- !'''6''' | [[392 pr. n. št.]] do [[291 pr. n. št.]] | [[Cesar Koan]] | Oho Yamato Tarasihiko Kuniosi Hito no Mikoto | legendaren |- !'''7''' | [[290 pr. n. št.]] do [[215 pr. n. št.]] | [[Cesar Korej]] | Oho Yamato Nekohiko Futoni no Mikoto | legendaren |- !'''8''' | [[214 pr. n. št.]] do [[158 pr. n. št.]] | [[Cesar Kogen]] | Oho Yamato Nekohiko Kuni Kurono no Mikoto | legendaren |- !'''9''' | [[157 pr. n. št.]] do [[98 pr. n. št.]] | [[Cesar Kajka]] | Oho Wakai Yamato Nekohiko Oho Bibino no Mikoto | legendaren |- !'''10''' | [[97 pr. n. št.]] do [[30 pr. n. št.]] | [[Cesar Sudžin]] | Mimaki Irihiko Isatsi no Mikoto | legendaren |- !'''11''' | [[29 pr. n. št.]] do [[70]] n. št. | [[Cesar Sujnin]] | Ikume Irihiko Isatsi no Mikoto | legendaren |- !'''12''' | [[71]] do [[130]] | [[Cesar Kejko]] | Oho Tarasihiko Osiwake no Mikoto | legendaren |- !'''13''' | [[131]] do [[191]] | [[Cesar Sejmu]] | Wakai Tarsihiko | legendaren |- !'''14''' | [[192]] do [[200]] | [[Cesar Čuaj]] | Tarasi Nakatsuhiko no Mikoto | legendaren |- ! | [[200]] do [[209]] |colspan="3"|medvladje |- ! | [[209]] do [[269]] |colspan="2"|[[Cesarica Džingu]] | legendaren |- !'''15''' | [[270]] do [[310]] | [[Cesar Odžin]] | Fondano Miko no Mikoto / Otomowake no Mikoto / Humudawake no Mikoto |prvi zgodovinski cesar; tudi [[Hachiman]] |- !'''16''' | [[313]] do [[399]] | [[Cesar Nintoku]] | Oho Sazaki no Mikoto | nezanesljive letnice |- !colspan="4"|'''[[Obdobje Yamato]]''' | arheološko [[obdobje Kofun]] |- ! 17 | [[400]] do [[405]] | [[Cesar Riču]] | Isavo Wake no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 18 | [[406]] do [[410]] | [[Cesar Hanzej]] | Misu wa Wake no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 19 | [[411]] do [[453]] | [[Cesar Ingjo]] | Wo Atsumano Wakako no Sukune | nezanesljive letnice |- ! 20 | [[453]] do [[456]] | [[Cesar Anko]] | Anahono no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 21 | [[456]] do [[479]] | [[Cesar Jurjaku]] | Oho Hatsuneno no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 22 | [[480]] do [[484]] | [[Cesar Sejnej]] | Siraga Takehiro Kuni Osi Wakai Yamato Neko no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 23 | [[485]] do [[487]] | [[Cesar Kenzo]] | Ohoke no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 24 | [[488]] do [[498]] | [[Cesar Ninken]] | Oho Ai Azana Simano Irakko | nezanesljive letnice |- ! 25 | [[498]] do [[506]] | [[Cesar Burecu]] | Wo Fatsuse Wakai Sazaki | nezanesljive letnice |- ! 26 | [[507]] do [[531]] | [[Cesar Kejtaj]] | Wo Ofu Atonohiko Fudo no Mikoto | možni ustanovitelj nove dinastije |- ! 27 | [[531]] do [[536]] | [[Cesar Ankan]] | Hirokuni Oshitake Kanahi no Mikoto | nezanesljive letnice |- ! 28 | [[536]] do [[549]] | [[Cesar Senka]] | Takehi Hirokuni Oshitake no Mikoto | nezanesljive letnice |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Asuka]]''' |- ! 29 | [[539]] do [[571]] | [[Cesar Kinmej]] | Amekuni Oshiharaki Hironiwa no Mikoto |- ! 30 | [[572]] do [[585]] | [[Cesar Bidacu]] | Numakura Futotamshiki no Mikoto |- ! 31 | [[585]] do [[587]] | [[Cesar Jomej]] | Tachibana no Toyohi no Mikoto |- ! 32 | [[587]] do [[592]] | [[Cesar Sušun]] | Hatsusebe no Mikoto |- ! 33 | [[593]] do [[628]] | [[Cesarica Suiko]] | Toyomike Kashikiya | prva cesarica |- ! 34 | [[629]] do [[641]] | [[Cesar Džomej|Cesar Jomei]] | Tamura |- ! 35 | [[642]] do [[645]] | [[Cesarica Kogjoku]] | Takara | vladala dvakrat |- ! 36 | [[645]] do [[654]] | [[Cesar Kotoku]] | Karu |- ! 37 | [[655]] do [[661]] | [[Cesarica Kogjoku|Cesarica Sajmej]] |colspan="2"|'''glej 35 zgoraj''' |- ! 38 | [[661]] do [[672]] | [[Cesar Tendži]] | Ame Hiraki Wake no Mikato |- ! 39 | [[672]] | [[Cesar Kobun]] | Otomo |- ! 40 | [[672]] do [[686]] | [[Cesar Tenmu]] | Ōama |- ! 41 | [[686]] do [[697]] | [[Cesarica Džito]] | Take Ama Vara Hiro no Hime |- ! 42 | [[697]] do [[707]] | [[Cesar Monmu]] | Amanomo Mune Toyo |- ! 43 | [[707]] do [[715]] | [[Cesarica Genmej]] | Yamato Neko Amatsu Mi Siro Toyo Kuni Nari Hime |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Nara]]''' |- ! 44 | [[715]] do [[724]] | [[Cesarica Genšo]] | Hidaka |- ! 45 | [[724]] do [[749]] | [[Cesar Šomu]] | Ame Sirusi Kuni Osi Hiraki Toyo Sakura Hiko |- ! 46 | [[749]] do [[758]] | [[Cesarica Koken]] | Takano? | vladala dvakrat |- ! 47 | [[758]] do [[764]] | [[Cesar Džunnin]] | Oho Ino Ohokimi |- ! 48 | [[764]] do [[770]] | [[Cesarica Koken|Cesarica Šotoku]] |colspan="2"|'''glej 46 zgoraj''' |- ! 49 | [[770]] do [[781]] | [[Cesar Konin]] | Shira Kabena Ohokimi |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Heian]]''' |- ! 50 | [[781]] do [[806]] | [[Cesar Kanmu]] | Yamato Neko Suberagi Takarateru no Mikoto |- ! 51 | [[806]] do [[809]] | [[Cesar Hejzej]] | Yamato Neko Amahiraki Kuni Takahiko |- ! 52 | [[809]] do [[823]] | [[Cesar Saga]] | Kami no Sinwo |- ! 53 | [[823]] do [[833]] | [[Cesar Džunna]] | Ohodomo no Sinwo |- ! 54 | [[833]] do [[850]] | [[Cesar Ninmjo]] | Masara |- ! 55 | [[850]] do [[858]] | [[Cesar Montoku]] | Mitsi Yasu Sin wo |- ! 56 | [[858]] do [[876]] | [[Cesar Sejva]] | Korehito |- ! 57 | [[876]] do [[884]] | [[Cesar Jozej]] | Sadaaki |- ! 58 | [[884]] do [[887]] | [[Cesar Koko]] | Tokiyasu |- ! 59 | [[887]] do [[897]] | [[Cesar Uda]] | Sadayoshi |- ! 60 | [[897]] do [[930]] | [[Cesar Dajgo]] | Atsuhito |- ! 61 | [[930]] do [[946]] | [[Cesar Suzaku]] | Hiroakira |- ! 62 | [[946]] do [[967]] | [[Cesar Murakami]] | Nariakira |- ! 63 | [[967]] do [[969]] | [[Cesar Rejzej]] | Norihira |- ! 64 | [[969]] do [[984]] | [[Cesar En'ju]] | Morihira |- ! 65 | [[984]] do [[986]] | [[Cesar Kazan]] | Morosada |- ! 66 | [[986]] do [[1011]] | [[Cesar Ičidžo]] | Kanehito |- ! 67 | [[1011]] do [[1016]] | [[Cesar Sandžo]] | Suesada |- ! 68 | [[1016]] do [[1036]] | [[Cesar Go-Ičidžo]] | Atsunari |- ! 69 | [[1036]] do [[1045]] | [[Cesar Go-Suzaku]] | Atsuyoshi |- ! 70 | [[1045]] do [[1068]] | [[Cesar Go-Rejzej]] | Chikahito |- ! 71 | [[1068]] do [[1073]] | [[Cesar Go-Sandžo]] | Takahito |- ! 72 | [[1073]] do [[1087]] | [[Cesar Širakava]] | Sadahito | v samostanu (upokojen, a s političnim vplivom) do [[1129]] |- ! 73 | [[1087]] do [[1107]] | [[Cesar Horikava]] | Yoshihito |- ! 74 | [[1107]] do [[1123]] | [[Cesar Toba]] | Munehito | v samostanu [[1129]] do [[1156]] |- ! 75 | [[1123]] do [[1142]] | [[Cesar Sutoku]] | Akihito |- ! 76 | [[1142]] do [[1155]] | [[Cesar Konoe]] | Toshito |- ! 77 | [[1155]] do [[1158]] | [[Cesar Go-Širakava]] | Masahito | v samostanu [[1158]] do [[1192]]) |- ! 78 | [[1158]] do [[1165]] | [[Cesar Nidžo]] | Morihito |- ! 79 | [[1165]] do [[1168]] | [[Cesar Rokudžo]] | Toshihito |- ! 80 | [[1168]] do [[1180]] | [[Cesar Takakura]] | Norihito |- ! 81 | [[1180]] do [[1185]] | [[Cesar Antoku]] | Kotohito |- | 82 | [[1183]] do [[1198]] | [[Cesar Go-Toba]] | Takanari |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Kamakura]]''' |- ! 83 | [[1198]] do [[1210]] | [[Cesar Tsuchimikado]] | Tamehito |- ! 84 | [[1210]] do [[1221]] | [[Cesar Juntoku]] | Morinari |- ! 85 | [[1221]] | [[Cesar Chukyo|Cesar Chūkyō]] | Kanenari |- ! 86 | [[1221]] do [[1232]] | [[Cesar Go-Horikawa]] | Toyohito |- ! 87 | [[1232]] do [[1242]] | [[Cesar Shijo|Cesar Shijō]] | Hidehito |- ! 88 | [[1242]] do [[1246]] | [[Cesar Go-Saga]] | Kunihito |- ! 89 | [[1246]] do [[1260]] | [[Cesar Go-Fukakusa]] | Hisahito |- ! 90 | [[1260]] do [[1274]] | [[Cesar Kameyama]] | Tsunehito |- ! 91 | [[1274]] do [[1287]] | [[Cesar Go-Uda]] | Yorihito |- ! 92 | [[1287]] do [[1298]] | [[Cesar Fushimi]] | Hirohito |- ! 93 | [[1298]] do [[1301]] | [[Cesar Go-Fushimi]] | Tanehito |- ! 94 | [[1301]] do [[1308]] | [[Cesar Go-Nijo|Cesar Go-Nijō]] | Kuniharu |- ! 95 | [[1308]] do [[1318]] | [[Cesar Hanazono]] | Tomihito |- ! 96 | [[1318]] do [[1339]] | [[Cesar Go-Daigo]] | Takeharu | odstavil ga je ''[[šogun]]'', [[1332]]; Južni dvor, [[1336]] do [[1339]] |- !colspan="5"|'''[[Severni dvor]]''' |- | | [[1331]] do [[1333]] | [[Cesar Kogon|Cesar Kōgon]] | Kazuhito |- | | [[1336]] do [[1348]] | [[Cesar Komyo|Cesar Kōmyō]] | Yutahito |- | | [[1348]] do [[1351]] | [[Cesar Suko|Cesar Sukō]] | Okihito |- | | [[1351]] do [[1352]] |colspan="2"|medvladje |- | | [[1352]] do [[1371]] | [[Cesar Go-Kogon|Cesar Go-Kōgon]] | Iyahito |- | | [[1371]] do [[1382]] | [[Cesar Go-En'yu|Cesar Go-En'yū]] | Ohito |- | | [[1382]] do [[1392]] | [[Cesar Go-Komatsu]] |'''glej 100 spodaj''' | Združil dvora leta [[1392]] |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Muromachi]]''' |- ! 97 | [[1339]] do [[1368]] | [[Cesar Go-Murakami]] | Noriyoshi | Južni dvor |- ! 98 | [[1368]] do [[1383]] | [[Cesar Chokei|Cesar Chōkei]] | Yutanari | Južni dvor |- ! 99 | [[1383]] do [[1392]] | [[Cesar Go-Kameyama]] | Hironari | Južni dvor |- ! 100 | [[1392]] do [[1412]] | [[Cesar Go-Komatsu]] | Motohito |- ! 101 | [[1412]] do [[1428]] | [[Cesar Shoko|Cesar Shōkō]] | Mihito |- ! 102 | [[1428]] do [[1464]] | [[Cesar Go-Hanazono]] | Hikohito |- ! 103 | [[1464]] do [[1500]] | [[Cesar Go-Tsuchimikado]] | Narihito |- ! 104 | [[1500]] do [[1526]] | [[Cesar Go-Kashiwabara]] | Katsuhito |- ! 105 | [[1526]] do [[1557]] | [[Cesar Go-Nara]] | Tomohito |- ! 106 | [[1557]] do [[1586]] | [[Cesar Ogimachi|Cesar Ōgimachi]] | Michihito |- ! 107 | [[1586]] do [[1611]] | [[Cesar Go-Yozei|Cesar Go-Yōzei]] | Katahito |- !colspan="5"|'''[[Obdobje Edo]]''' |- ! 108 | [[1611]] do [[1629]] | [[Cesar Go-Mizunoo]] | Kotohito |- ! 109 | [[1629]] do [[1643]] | [[Cesarica Meisho|Cesarica Meishō]] | Okiko |- ! 110 | [[1643]] do [[1654]] | [[Cesar Go-Komyo|Cesar Go-Kōmyō]] | Tsuguhito |- ! 111 |[[1655]] do [[1663]] | [[Cesar Go-Sai]] | Yoshihito |- ! 112 | [[1663]] do [[1687]] | [[Cesar Reigen]] | Orihito |- ! 113 | [[1687]] do [[1709]] | [[Cesar Higashiyama]] | Asahito |- ! 114 | [[1709]] do [[1735]] | [[Cesar Nakamikado]] | Yoshihito |- ! 115 | [[1735]] do [[1747]] | [[Cesar Sakuramachi]] | Akihito |- ! 116 | [[1747]] do [[1762]] | [[Cesar Momozono]] | Toohito |- ! 117 | [[1762]] do [[1771]] | [[Cesarica Go-Sakuramachi]] | Toshiko |- ! 118 | [[1771]] do [[1779]] | [[Cesar Go-Momozono]] | Hidehito |- ! 119 | [[1780]] do [[1817]] | [[Cesar Kokaku|Cesar Kōkaku]] | Tomohito |- ! 120 | [[1817]] do [[1846]] | [[Cesar Ninko|Cesar Ninkō]] | Ayahito |- ! 121 | [[1846]] do [[1867]] | [[Cesar Komei|Cesar Kōmei]] | Osahito |- !colspan="5"|'''Moderna Japonska''' |- ! 122 | [[1867]] do [[1912]] | [[Cesar Meiji]] | Mutsuhito |- ! 123 | [[1912]] do [[1926]] | [[Cesar Taisho|Cesar Taishō]] | Yoshihito |- ! 124 | [[1926]] do [[1989]] | [[Hirohito|Cesar Shōwa]] | Hirohito | zadnji cesar s politično močjo |- ! 125 | [[1989]] do [[2019]] | [[Akihito|Cesar Akihito]] | Akihito | tudi ''[[Tenno Heika]]'' (''Njegovo veličanstvo cesar'') v japonščini. Po smrti bo preimenovan v cesarja [[Heisei]]a.</small> |- !126 | od [[2019]] |[[Cesar Naruhito]] |Naruhito | |} [[Kategorija:Seznami Japoncev|Cesarji]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Japonski cesarji]] [[Kategorija:Japonski cesarji|*]] 82anbv0w03j0cn6vtcltfv7811qwtcf 0 44902 5737702 5729238 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Pasma psov | image = Boxer (dog).jpg | image_caption = Bokserja. Eden z naravnimi [[uho|ušesi]] in drug s skrajšanimi | name = Bokser | altname = German Boxer <br /> Deutscher Boxer | country = [[Nemčija]] | fcigroup = 2 | fcisection = 2 | fcinum = 144 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030318134348/http://www.fci.be/uploaded_files/144gb2002_en.doc | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/boxer/index.cfm | ankcgroup = Skupina 6 (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/boxer.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BXR | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/45 | nzkcgroup = Službeni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br608.html | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/ac717fc281911f8685257044005d15d8?OpenDocument | maleweight = 30-34 kg | femaleweight = 23-27 kg | maleheight = 56-63 cm | femaleheight = 53-60 cm | coat = kratka, močna, sijoča, brez poddlanke | color = progasta ali rumena, z belino ali brez | litter_size = povprečno 6-8 | life_span = povprečno 10-12 let }} [[Slika:Two_boxer_dogs_(2004).jpg|thumb|250px|Bokserja]] '''Bokser''' (tudi '''nemški bokser'''; izvirno [[nemščina|nemško]] '''Deutscher boxer''') je [[pasma]] [[domači pes|psov]], ki je bila ustvarjena v [[Nemčija|Nemčiji]] v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Uporablja se kot službeni pes. Imajo močne [[čeljust]]i, s katero lahko prizadanejo zelo močan ugriz oz. raztrgajo meso. == Osnovni podatki == Bokser je srednje velik, postaven, kratkodlak in kvadratičen pes (dolžina telesa je enaka telesni višini) z močnimi [[kost]]mi in močno razvitimi, suhimi [[mišica]]mi. Je hiter, okreten, eleganten, živahnega gibanja. Ne sme delovati okorno, zavaljeno, neokretno, telesno slabotno ali prazno. == Glava in telo == Kar je pri izgledu bokserja pomembno, je njegova [[glava]], ker ima kratek, širok ter kvadratičen [[gobec]], nosnik ne sme biti ne predolg, ne prekratek, spodnja čeljust mora segati čez zgornjo. [[Brada]] je močna, zasukana navzgor in od spredaj jasno vidna. [[Čelo]] je visoko, lepo obokano in od strani zaobljeno. [[Oči]] ima velike, izbuljene in temne. Svetle oči so nezaželene. Uhlja so pri nekaterih kupirana (oz. rezana), vendar vedno manj. [[Vrat]] je eleganten, mišičav, ne prekratek in predebel. [[Hrbet]] kratek in raven, mišičav, z jasno izraženim grebenom, [[prsa]] globoka in segajo do komolca. [[Trebuh]] prileknjen in ne ohlapen. Sprednje in zadnje [[noge]] morajo biti vzporedne in krepkih kosti. Mišice na zadnjih nogah morajo biti jasno definirane. Šape imajo močne in sklenjene. [[Rep]] prirezan ali naraven. Pri gibanju so koraki dolgi in energični z močnim odrivom in potiskom. == Barva == Standard priznava dve barvni različici - rumeno in progasto (v odtenkih od pšenično rumene do jelenje rdeče), z belimi oznakami na tačkah, prsih, vratu in glavi ali brez. Črna maska, ki je omejena na gobec in okoli oči, je nujna. Poznamo tudi bele bokserje, ki po standardu niso priznani in se v vzreji ne uporabljajo. Beli bokserji nastanejo kot rezultat parjenja dveh staršev z belinami in so povsem normalni. == Beli bokser == Bokserji, katerih bele lise pokrivajo več kot eno tretjino njihovega kožuha so praviloma imenovani beli bokserji. Niso [[albino]] niti niso redki. Približno 20% - 25% rojenih bokserjev je bele barve. <ref name="white">{{cite web|url=http://www.boxerclubofcanada.com/codeethics.html |title=Boxer Club of Canada Code of Ethics}}</ref> Gensko so ti psi bodisi rjavi ali progasti s pretirano belimi lisami, ki prekrivajo osnovno barvo kožuha. Prav tako kot svetlopolti ljudje imajo tudi beli bokserji večjo verjetnost sončnih opeklin, kot barvni bokserji, kar posledično povzroča kožnega raka. Ekstrem [[lisasti gen|lisastih genov]], ki je odgovoren za bele lise pri bokserjih je povezan s prirojeno gluhostjo pri psih. Ocenjuje se, da je približno 18% belih bokserjev gluhih na eno ali obe ušesi <ref name="deafness">{{cite web|url=http://www.americanboxerclub.org/white-deafness.html |title=White Boxers and Deafness |accessdate= 2006-09-05 |author= Cattanach, Bruce }}</ref>, čeprav organizacija za reševanje belih bokserjev kaže, da je ta številka dvakrat večja.<ref name="deafrescue">{{cite web|url=http://www.sarkelboxers.com/coatcolor.html |title=Coat Colors in Boxers and the American Boxer Club, Inc. |author1=R.D. Conrad|author2=Ann Gilbert }}</ref><ref name="deafrescue2">{{cite web|url=http://www.boxer-rescue-la.com/Library/articles/white_boxers.htm |title=A Boxer is a Boxer is a Boxer: Deaf Whites in Rescue |author=Claudia Moder, Green Acres Boxer Rescue of WI }}</ref> V preteklosti so rejci pogosto bele mladiče bokserjev [[avtanazija|avtanizirali]].<ref>{{Cite journal | doi = 10.1136/vr.142.22.602| title = Investigation of mortality and pathological changes in a 14.month birth cohort of boxer puppies| journal = Veterinary Record| volume = 142| issue = 22| pages = 602| year = 1998| last1 = Nielen | first1 = A. L. J.| last2 = Van Der Gaag | first2 = I.| last3 = Knol | first3 = B. W.| last4 = Schukken | first4 = Y. H.}}</ref> Leta 1998 je študija o bokserjih, ki so jo izvedli na Nizozemskem pokazala, da so 17% mladičev bokserjev avtanizirali zaradi njihove bele barve. Pred tem je [[Ameriški Bokser klub]] neuradno celo priporočal avtanazijo za te živali.<ref name="awhiteboxer">{{cite web|title=A "White" Paper|url=http://www.americanboxerclub.org/Gazette/gaz05-1.pdf|publisher=AKC gazette|accessdate=27 May 2014}}</ref> Razlog za avtanazijo belih mladičev vključuje vidik, da je neetično prodati psa z »napako«, saj je večja verjetnost, da bodo le ti ostali prepuščeni reševalnim organizacijam.<ref>{{cite web|title=A proposal for the betterment of our breed|url=http://www.americanboxerclub.org/plain-dog-class.html|publisher=American Boxer Club|accessdate=27 May 2014}}</ref> Dandanes rejci neradi avtanizirajo zdrave mladiče<ref name="awhiteboxer"/> in se odločijo, da je pes navaden, ter ga obdržijo za hišnega ljubljenčka. == Temperament == Bokserji so zelo privrženi vsem družinskim članom in jim ostanejo zvesti do konca. Bokser je bojevit in čuječ, potrebuje pa nežno, vendar odločno in dosledno vzgojo. Lahko bi rekli, da je mehak za vodenje, hkrati pa trd, do gospodarja je čustven in občutljiv. Izvira iz bojnih psov, neustrašeno se zna postaviti po robu nasprotniku in tudi močan napad ga ne prestraši. Ob napačnem vodenju lahko postane nevaren pretepač. So odlični čuvaji. Bokserji so do tujcev previdni, vendar samo prvih par sekund, saj, ko bodo spoznali, da tujec ni nevaren, bo le-ta takoj postal njihov najboljši prijatelj. Bokserji so psi, ki bodo pri človeku vedno iskali družbo, pozornost in ljubezen. So zelo iskrivi, radovedni, inteligentni in prilagodljivi psi, vedno pripravljeni za akcijo, hkrati pa tudi zelo dobri delovni psi, ki so se izkazali tako v klasičnih [[disciplina]]h (poslušnost, sledenje in obramba), kot tudi reševalni psi. Kar pa je najbolj značilno za bokserje, je izkazovanje čustev - veselja in žalosti. == Zgodovina == Bokser je del [[Molosserjeva skupina psov|Molosserjeve skupine psov]], razvite v Nemčiji v poznem 19. stoletju, razvitega iz sedaj že izumrle pasme [[Bullenbeisser]], [[Mastif]]a ter [[Buldog]]a prinešenega iz Velike Britanije. Bullenbeisser je bil stoletja [[lovski pes]], ki je bil namenjen za zasledovanje medveda, divjega prašiča in jelena. Njegova naloga je bila, da zgrabi in zadrži plen vse do prihoda lovcev. V kasnejših letih so bili bolj priljubljeni hitrejši psi, manjša pasma Bullenbeisser pa je bila vzgojena v kraju Brabant v severni Belgiji. Splošno sprejeto je, da je pasma Brabanter Bullenbeisser neposredni prednik današnjega boskerja.<ref name="Wagner1">{{cite web|url=http://www.americanboxerclub.org/boxer_history.html |title=Short History of the Boxer Breed |accessdate= 2007-07-13 |author= John Wagner}}</ref> Leta 1894 je skupina treh nemcev z imeni Friedrich Robert, Elard Konig in R. Hopner odločila za stabilizacijo pasme in jo dala na pasjo razstavo, ki je bila v Munchenu leta 1895. Naslednje leto so ustanovili prvi Bokser klub, z imenom The [[Deutscher Boxer Club]]. Klub je leta 1902 objavil prvi standard pasme bokser, podroben dokument ki se do danes ni veliko spremenil.<ref name="IAD" >{{cite book |editor1=[[Anne Rogers Clark]] |editor2=[[Andrew H. Brace]]|title=[[The International Encyclopedia of Dogs]] |year=1995 |edition=1 |publisher=[[Howell Book house]] |location=[[New York, New York]] |isbn=0-87605-624-9 |oclc=32697706 |pages=140–142 }}</ref> Pasma je bila predstavljena v preostalih delih Evrope v poznem 19. stoletju, v Združenih državah Amerike pa na prelomu 20. stoletja. [[American Kennel Club]] (AKC) je registriralo prvega bokserja leta 1904 in priznalo prvega prvaka pasme bokser, [[Dampf von Dom]]a, leta 1915. Med 1. svetovno vojno je bil bokser določen za vojaško delo kot izredno dragocen prenašalec sporočil in pošiljk, ter pes za napade in kot čuvaj. Šele po 2. svetovni vojni pa je bokser postal priljubljen po celem svetu. Z vrnitvijo vojakov iz 2. svetovne vojne je bil bokser predstavljen širšemu občinstvu in je kmalu postal priljubljen kot spremljevalec, [[razstavni pes]] in [[pes čuvaj]]. == Oskrba in zahteve == Njegovo kratko [[dlaka|dlako]] je lahko negovati in ne zahteva posebnega vzdrževanja, vzdrževanje redne higiene (nohti, uhlji, zobje) pa je potrebno tako kot pri vseh pasmah. Domače okolje bokserja naj bi bil v zaprtem in pozimi ogrevanem prostoru, ker ima kratko dlako. Je pa zelo skromen, in posledično tudi zadovoljen v mestnem stanovanju. Navadno ne laja preveč. Njegov živahnost in potreba po gibanju pa terjata redne in dolge sprehode. Zdravstvene težave pri bokerju so podvrženost rakastim obolenjem, boleznim srca in debelosti. Znajo biti svojeglavi, originalni in polni idej in vas znajo vedno znova presenetiti. == Zanimivost == To je eden redkih psov, ki ima smisel za [[humor]]{{navedi vir}}. Zelo ustvarjalen, pogumen in veselje je biti z njim. Ko se postavi na zadnje tace, uporabi sprednje šape kot roke (kot bi se tepel), zato mu pravimo bokser. Če je mladiček v leglu boječ, lahko postane agresiven zaradi strahu, ko odraste. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Boxer|Bokser}} * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=19 mojpes.net Nemški bokser] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} jz9btt8fu6p6k0m831hvck1k85sxhku 0 51008 5737624 5736678 2022-08-20T13:22:52Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miroslav Krleža''', [[Hrvati|hrvaški]] [[pisatelj]] in [[enciklopedija|enciklopedist]], * [[7. julij]] [[1893]], [[Zagreb]], † [[29. december]] [[1981]], Zagreb. Miroslav Krleža je po mnogih ocenah največji hrvaški [[književnik]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Rojen je bil v meščanski družini nižjega srednjega družbenega razreda (to obdobje je opisal v proznem delu »''Djetinjstvo u Agramu''« (1902–1903)). Obiskoval je vojaško [[kadet]]sko šolo v [[Pécs]]i ([[Madžarska]]), med [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]] je pod vplivom jugoslovanske integralistične ideologije odšel v [[Srbija|Srbijo]]. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske]] in [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenjepis == Miroslav Krleža se je rodil leta 1893 v Zagrebu v civilni družini nižjega srednjega socialnega statusa (obdobje, opisano v impresivni prozi »Otroštvo v Agramu«). Obiskoval je klasično gimnazijo v Zagrebu in maturiral leta 1909.<ref>Koprek, Ivan, Thesaurus Archigymnasii, Zbornik radova u prigodi 400. godišnjice Klasične gimnazije u Zagrebu (1607. - 2007.), Zagreb, 2007., str. 925., {{ISBN|978-953-95772-0-7}}</ref> Obiskoval je vojaško kadetsko šolo v [[Pécs]]u, tik pred prvo svetovno vojno, med [[balkanski vojni|balkanskimi vojnami]], pa je pod vplivom jugoslovanske integralistične ideologije pobegnil v [[Srbija|Srbijo]]. Leta 1913 je končal vojaški študij na Ludoviški akademiji v Pešti. V Srbijo je prišel prek [[Pariz]]a in [[Solun]]a z namenom, da bi bil prostovoljec v srbski vojski. Osumljen je, da je vohun, so ga srbske oblasti izgnale. Vrnil se je v [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in bil aretiran v [[Zemun]]u na podlagi naloga za prijetje, ki ga je izdal Ludoviceum. Leta 1915 je bil mobiliziran kot domobranec in poslan na bojišče v Vzhodno Evropo ([[Galicija]]), kjer je doživel [[ preboj Brusilova|Brusilovsko ofenzivo]]. Kratek čas je bil na bojišču, preostanek vojne je zaradi slabega zdravja preživel v vojaških bolnišnicah in zdraviliščih, objavil pa je tudi prve literarne in časopisne članke. === Medvojno obdobje === Po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] se je Krleža, navdušen nad [[Vladimir Lenin|Leninom]] in sovjetsko revolucijo, vključil v komunistično gibanje novonastale države in razvil močno literarno dejavnost: takrat, skoraj do Radićevega atentata, je pisal v srbski ekavici, tako kot številni drugi od južnega unitarizma opiti hrvaški pisatelji (Šimić, Ujevič, Cesarec, Majer, Cesarič, Donadini, Andrić, ...). Že v poznih 1920-ih je bil prevladujoča osebnost v literarnem življenju jugoslovanske države in je nekatere najmočnejše dosežke na vseh področjih (poezija, roman, dramatika, esejistika, memoaristika, polemika in publicistika, romani) objavil v 1930-ih, v času krepitve desnih in levih totalitarizmov. Ko se bliža [[druga svetovna vojna]], Krleževa vera v [[komunizem]] slabi in upada: pojav, delno povezan z odporom do kanonov socialnega realizma, ki je postal obvezen v času zrelega stalinizma, še bolj pa v čistkah, v katerih je Stalin izkoreninil večino stare boljševiške garde in tudi vse Krleževe prijatelje, ki so končali kot izgnanci v komunistični obljubljeni deželi. Zgrožen nad vsemi možnostmi na politično-ideološkem meniju - od liberalno-imperialnih demokracij, ki so ga odvrnile zaradi protihrvaške mahinacije [[Antanta|Antante]], poznejših geopolitičnih manipulatorjev v [[Versailles]]u, preko [[nacionalsocializem|nacističnega]] in [[fašizem|fašističnega]] [[Totalitarizem|totalitarizma]], ki ga je označil za slepo ulico civilizacije, do komunistične diktature (začetno navdušenje nad načrtno družbo socialne in nacionalne pravičnosti je ob realnosti realnega socializma pojenjalo), je Krleža drugo svetovno vojno sprejel tako rekoč sam in se sprl z nekdanjimi tovariši iz komunistične partije, a so si ga vseeno želeli za podpredsednika AVNOJ.<ref name="Čepo"> Čepo, Zlatko. Zvane Črnja: Sukobi oko Krleže (1983.) (ocjene i prikazi) // ČSP, Vol. 16, br. 1 (1984.), str. 123. – 126. [http://books.google.hr/books?id=XJZpAAAAMAAJ&q=brigadu 126.,] {{ISSN|0590-9597}}</ref> === Druga svetovna vojna === Po razglasitvi NDH se je Krleža znašel v Zagrebu. Luigi Salvini, takratni kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Zagrebu,<ref>Stanko Lasić, knjiga treća, 150-151.</ref> mu je ponudil prepustnico za Italijo, a jo je zavrnil, kot tudi odhod v partizane, ker mu je bilo vseeno, kot je rekel Krleža, ali ga »Dido (Eugen ) Dido Kvaternik) <ref>Lasić, knjiga treća, 28 i 31.</ref> ali Đido ([[Milovan Đilas]])<ref>Lasić, knjiga treća, 28 i 32.</ref> ubijejo«. Kmalu se je pokazalo, da mu oblast NDH ne grozi, ne glede na to, da je Krleža vse predvojno obdobje deloval s skrajno levih stališč. Oblasti NDH so Krleži zaradi vsenarodne sprave ponujale različne funkcije, ki pa jih je vse zavrnil. Poglavnik [[Ante Pavelić]] mu je 23. septembra 1943 ponudil mesto intendanta HNK, nakar je zavrnil mesto profesorja hrvaške književnosti na Univerzi v Zagrebu in vodstva v Univerzitetni knjižnici.<ref>Lasić, knjiga treća, str. 42.</ref> Krleža noče sodelovati, ko ga k temu izrecno povabi minister za šolstvo in bogoslužje Mile Starčević. Mile Budak, ki se je s Krležo večkrat osebno srečal in je imel do njega več kot zaščitniški odnos vso vojno, je ponudil, da bi revijo ''Hrvatska'' urejala v nevtralnem duhu v nevtralni Švici. Krleža je tudi to zavrnil. Krleža se je med vojno večkrat zatekel k zdravniku Đuru Vranešiću, ki je bil brutalno ubit v čistkah novega komunističnega režima in ki ga tudi Krleža ni uspel rešiti.<ref name="i46">Lasić, knjiga treća, str. 45</ref> Titovemu posredniku in kiparju [[Antun Augustinčić|Antunu Augustinčiću]] je Krleža povedal, da ostaja na partijski liniji, a predvojno prijateljstvo s Titom mu je po vojni dobesedno rešilo življenje. Krleža je pisal tudi med vojno in snoval svoje dnevniške zapise za dramo ''Aretej''. === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Stevan Kragujevic, Tito i Miroslav Krleza, Narodno pozoriste, 100 predstava Fedra.JPG|thumb|220px|Miroslav Krleža je svoj ugledni položaj v komunistični partiji in osebno prijateljstvo z Josipom Brozom Titom izkoristil za zaščito identitete hrvaškega jezika: brez Krleževe zaščite bi bila ''Deklaracija o imenu in položaju hrvaškega knjižnega jezika'' težko dosegljiva ideja.]] V ozračju nekakšne liberalizacije je leta 1950 ustanovil ''Jugoslovanski leksikografski zavod'', današnji ''Leksikografski zavod Miroslava Krleže'', tako rekoč edino »jugoslovansko« ustanovo s središčem na Hrvaškem ter z govori in referati deluje kot promotor umetniške svobode in osvoboditve od omejitev socialnega realizma. Leta 1961 je bil eden od ustanoviteljev revije Razreda za književnost HAZU (Hrvaška akademija znanosti in umetnosti) ''Foruma''.<ref>HINA/HS: Čuvar i promicatelj književne vrsnoće, ''Hrvatsko slovo'', petak, 28. listopada 2011., str. 22.</ref> Leta 1967 je podpisal ''Deklaracijo o imenu in položaju hrvaškega knjižnega jezika''. Po podpisu deklaracije je moral Krleža odstopiti s položaja v Centralnem komiteju Zveze komunistov Hrvaške (CK SKH), potem ko naj bi bila v tem dokumentu izražena jugoslovanska komunistična gonja za "nacionalizmom". A brez njegove podpore bi bila Deklaracija težak projekt: Krleža je bil še vedno osebni prijatelj Josipa Broza Tita in je bil redka oseba, ki je lahko družbeno »preživela« kritike močnega [[Vladimir Bakarić|Vladimirja Bakarića]] s parlamentarne govornice na račun poslancev. podpisnikov deklaracije; kritika, ki je večino podpisnikov stala družbene degradacije, brez Krleževega pokroviteljstva pa bi podpisnike zagotovo preganjali.<ref>usp. [http://www.cpi.hr/download/links/hr/7035.pdf Berislav Jandrić, "Sveučilišni nastavnici Filozofskog fakulteta u Zagrebu u obrani sastavljača i potpisnika Deklaracije o nazivu i položaju hrvatskoga književnog jezika"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903094849/http://www.cpi.hr/download/links/hr/7035.pdf |date=3. rujna 2014. }}, Školski vjesnik - Časopis za pedagoška i školska pitanja, Vol.59 No.3. Rujan 2010., citat stenografskog zapisnika iz 1967., na str. 401, o partijskoj kazni v. str. 404.</ref> V času hrvaške pomladi je simpatiziral z zahtevami pomladi, a se je umaknil, ko je postalo jasno, da se je Tito odločil razbiti hrvaško narodno gibanje (Krležev edini uspešen poseg je bilo znižanje [[Franjo Tuđman |Tuđmanove]] zaporne kazni). Do konca življenja je delal na Leksikografskem zavodu, zadnja leta pa je bil slabega zdravja in napol paraliziran. To obdobje Krleževega življenja je izčrpno predstavljeno v nekonvencionalnih večzavednih monografijah Enesa Čengića. == Literarno ustvarjanje == Krleža je ustvaril ogromen opus (po različnih ocenah njegova zbrana dela obsega med 50 in 80 zvezkov), ki zajema tako osrednje literarne in umetniške zvrsti kot netipične ali obrobne zapise (enciklopedične zapise, korespondenco na različne teme, potopise, ...) . Zgodnji vplivi vključujejo skandinavske dramatike, kot sta [[Henrik Ibsen]] in [[August Strindberg]] ter filozof [[Friedrich Nietzsche]], ki so se jim kasneje pridružili proza in poezija [[Karl Kaus|Krausa]], [[Rainer Maria Rilke|Rilkeja]] in romaneskno delo [[Marcel Proust|Prousta]]. Čeprav je pogosto izražal odpor in prezir do [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], se v mrzličnih dialogih Krleževih romanov in dram kaže sled ruskega pisatelja, pa tudi [[impresionizem]] in [[ekspresionizem]], ki sta v prvih dveh desetletjih 20. stoletja prevladovala na nemško govorečem prostoru. [[Slika:Miroslav Krleža (Zagreb).jpg|thumb|220px|Krležev kip v Zagrebu]] Čeprav je izšlo že več edicij, še vedno ni nobene, ki bi zajemala celoten Krležev opus. Poleg tega tak morebiten poskus ovira dejstvo, da je avtor sam ves čas posegal v svoja že objavljena dela. === Poezija === Krležev pesniški opus je čista izjema od njegovega lastnega izreka: »Kdor je spodletel na vseh področjih življenja, se mora ukvarjati s poezijo in politiko«. Res je, začelo se je z glagolskimi, Whitmanovimi in Verhaernovimi panteistično vzvišenimi »simfonijami« (»Pan«, 1917, »Tri simfonije«, 1917), nabreklim besednim ognjemetom, ki naj bi puščal vtis ekstatičnega veselja do življenja v kateri se posameznik izgubi v, zanj osvobajajočih, ritmih kozmosa. Vendar je bil rezultat daleč od pričakovanega (kot so ugotovili drugi vitalistični panteisti, ki so takrat pustošili po literarni Evropi): polomljena sintaksa, številne bizarne asociacije in šepavi ritmi so pripeljali srbskega pesnika in kritika Simo Pandurovića do ironičnega komentarja o nekem Krleževem verzu, v katerem na značilen groteskno-hiperbolični način oznanja uničenje lastnih možganov: »Ne dvomimo, da bo gospod Krleža uspel v svojih namerah!« Tej fazi so sledila zrelejša dela, objavljena v štirih zbirkah v letih 1918 in 1919 ter v liričnih delih zgodnjih 1930-ih. Za ta dela lahko rečemo, da kažejo vpliv srednjeevropske protivojne poezije in ekspresionistične poetike. Dominantna senzibilnost je paradoksalna mešanica otopele odtujenosti in sočutja; najboljše pesmi so nabite s podobami družbene bede in v njih tečejo asociativni tokovi, ki v središče pesniške podobe vrtinčijo več različnih miselnih in čutnih vozlišč. Splošni vtis tega dela Krleževe poezije je zrelost, v kateri se hiperrazdražena senzibilnost mladeniča z zgodnjim nacionalističnim literarnim kompleksom iz zgodnje faze preoblikuje v močan in impresiven lirični korpus modernistične pristranskosti – korpus, v katerem vplivi različnih (dadaizem, nadrealizem, formalizem, ekspresionizem, ...). [[Slika:Petrica Kerempuh.JPG|thumb|220px|left|''[[Petrica Kerempuh]]'', glavni lik Krleževe ''Balade o Petrici Kerempuhu'']] Vendar pa je nedvomno največji Krležev pesniški dosežek vizionarski pesniški kompendij »[[Balade Petrice Kerempuha]]«, 1936. Avtor se je na to delo dobro pripravil: njegovo glavno branje je bil Belostenčev monumentalni ''Gazofilacij'', pa tudi vrsta hrvaških pisateljev, ki so pisali v kajkavščini, vključno Vramac, Pergošić, Habdelić in Brezovački. Krleža je v »Baladah« ustvaril svoj jezik, jezik, ki se ni nikoli nikjer govoril in pisal; popoln hibridni instrument temeljno kajkavskega idioma, v katerega so virtuozno in funkcionalno vtkani latinski, madžarski, nemški, hrvaški, štokavski, italijanski in drugi leksemi in slogi. Celotne kompozicije ne moremo označiti kot pesem, niti pesniško dramo, niti na kakršen koli običajen način. V tem delu prevladuje z največjim številom pesmi glas in vizija hrvaškega plebejskega »preroka« Petrice Kerempuha, v avtorjevi zavesti utelešenja družbeno in narodno poteptane ljudske Hrvaške; tematika je raznolika, prevladujejo pa podobe krvi, mučenja, uničenja, ..., pa tudi motivi izdaje, prodaje, veleizdaje, raznarodovanja ..., medtem ko je seštevek dela "Planetarij", dolga pesem, ki povzema vse glavne hrvaške mite in like zadnjih 500 let, od bitk s Turki do Starčevića in Supila, od Križanića in Gundulića do Strossmayerja. Pri natančnejšem branju se razkrije tako odsotnost modernejših pojavov (npr. Radić), kot tudi neobstoj posegov v predturško preteklost. Vendar je to mogoče razložiti z dejstvom, da »Balade« niso nameravale vključevati vsehrvaške zgodovinske izkušnje, ampak so se večinoma omejile (kar je logično, če vzamemo idiom, v katerem so bile napisane) na globoko doživeto in čustveno nasičeno upodobitev severnohrvaškega kompleksa in njegove socialno-nacionalne golgote. "Balade" so neprevedljive v hrvaški knjižni jezik in težko prevodne v tuje jezike, tako radikalno nacionalna kot univerzalna knjiga: mitografija tragičnega človeškega kozmosa, ki se tokrat ne uteleša v dogodivščinah kraljev in plemičev, ampak v stoletjih izkušenj poteptanega hrvaškega ljudskega kolektiva. === Drame === Miroslav Krleža je svojo izjemno ustvarjalno energijo posvetil dramski zvrsti, kar ne preseneča, če upoštevamo njegovo mladostniško navdušenje nad dramsko literaturo (predvsem skandinavsko), pa tudi njegovo angažiranost (družabno življenje, poroka, poznanstva) v gledališkem okolju, ki ga je nenehno privlačilo. Čeprav obstajajo različne periodizacije Krleževe dramatike, je očitno, da se je v prejšnji fazi (»Kraljevo«, 1918, »Kristofor Kolumb«, 1918, »Michelangelo Buonarrotti«, 1919) prometejsko-titanski svetovni nazor izražal v likih junaških vitalistov, pa tudi groteskni karnevalski sotis v množicah. Sam odrski rokopis je na sledi prvih ekspresionistov, Nemcev, celo pred njimi. »Kraljevo« je morda prva ekspresionistična drama v Evropi. V teh dramah je torej izrazito pod vplivom ekspresionizma in eksperimentalnih gledaliških tokov (poigravanje z zvoki, osvetlitev, preganjanje in pretepanje na odru, retorika likov, ki je bolj podobna deklamacijskim političnim razglasom); skratka, to so eksperimentalna dela, ki ob prikazovanju zgodovinskih osebnosti iz renesančnega okolja jasno izražajo pisateljevo vero v prihodnost komunistične revolucije v Rusiji (navsezadnje je bil dokaj pogost pojav v Evropi takoj po prvi svetovni vojni kombinacija gledališkega eksperimentiranja in levičarske radikalne ideologije). V drugem delu ustvarjanja piše igrive in energične igre z nekaterimi ekspresionističnimi dejanji, vendar v funkciji realističnega prikaza družbenih in narodnih pretresov v zadnjih dneh Avstro-ogrske in nastanka nove države (''Galicija'', 1922, ''Golgota'' 1922, "Vučjak", 1923). Tretji del pisateljevega dramskega opusa je tudi najbolj znan: v ciklu o ''Gospoda Glembajevi'' se je avtor vrnil k skandinavskim naturalistično-simbolističnim modelom svoje mladosti. Pri prikazovanju padca in razpada družine Glemabajev, bogatašev in drugih osebnosti iz višjega sloja, je Krleža glede na energijo in sistematičnost, ki jo je vložil v trilogijo (''V agoniji'', 1928, ''Gospod Glembaj'' 1928), ''Leda'', 1932), ustvaril nekoliko nenavaden korpus. Vsekakor močan dosežek psihološkega naturalizma, najslavnejši dramski cikel pisatelja je slogovni anahronizem: Krleža je v dobi radikalne eksperimentalne poetike, ki sega od Pirandela preko Brechta do povojnega Ionesca in Becketta, zanemaril gledališko inovativnost in se vrnil k predčehovskim vzornikom. Motivi za to ostajajo nejasni, verjetno pa so povezani s pisateljevim pristopom do meščanstva, ki je lažje vsrkalo bolj konvencionalno dramaturško poetiko. Ali bolj jasno, Krleža se je verjetno zaradi pritiska okolja po mladostnem vzponu vrnil v provincialne razsežnosti. Pomembno je poudariti, da je to edini del Krleževega ustvarjanja, v katerem po impresivnem začetnem vzponu tematsko in slogovno zaostaja za glavnimi tokovi svojega časa (česar ne bi mogli reči za poezijo, romane, romane, esejistiko in spomini). Avtorjev povojni opus sestavlja več iger, med katerimi sta najbolj znani ''Aretej'' 1959 in ''Salome'' 1963, dramske fantazije izven realističnega miljeja (mešanje prostorskih in časovnih načrtov, situacij in likov), ki problematizirajo politiko, vojno in zgodovino – poskuša s ponavljanjem vzorcev človeškega vedenja skozi zgodovino odkriti smisel človeškega življenja. Čeprav zahteven za izvedbo, je ''Aretej'' v režiji Georgija Para ena najpomembnejših predstav Dubrovniških poletnih iger. === Novele in pripovedke === Krležev romaneskni korpus ostaja poleg [[Ranko Marinković|Marinkovićevega]] in [[Ivo Andrić|Andrićevega]] prevladujoč v hrvaški literaturi, po moči in univerzalnosti pa se izenačuje z znanimi romanesknimi cikli [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] ali [[Albert Camus|Alberta Camusa]]. Pisateljev romaneskni opus je razdeljen predvsem na tri tematske cikle. Prvi predstavlja eno najboljših protivojnih proz, zbirka kratkih zgodb ''Hrvaški bog Mars'', dokončana leta 1947 (čeprav je večina izšla v zgodnjih 1920-ih). Tema je nesmiselno trpljenje hrvaških domobrancev, poslanih v klavnico vzhodnega bojišča (Galicija), značilen pa je Krležev slog - kombinacija impresionizma in ekspresionizma, povišane retorike in melanholičnih meditacij. Prevladujejo naturalistični opisi vojaškega življenja in smrti, vse pa je potopljeno v vzdušje implicitnega komentarja, ki bi ga lahko označili za jezno in nepremagljivo. Vidna je že Krleževa levičarska usmeritev in upanje, da bo komunistična revolucija enkrat za vselej rešila probleme zatiranja in imperialnih osvajanj, kar je ena glavnih razlik med vojno in povojno prozo francoskih ali ameriških avtorjev, za katero je značilna brezizhodnost. in neumnosti. Zanimivost je tudi, da ''Hrvaški bog Mars'' ohranja hrvaško vojaško terminologijo, ki je ponovno prišla v uporabo z uresničitvijo suverene hrvaške države. Drugi cikel je sestavljen iz t.i. novele malomeščanskega kroga, med katerimi izstopajo ''In extremis'', ''Veliki mojster vseh lopov'' in ''Smrt prostitutke Marije''. Ta cikel 11 ali 12 kratkih zgodb je bil zaključen leta 1948 in je bil večinoma napisan v 1920-ih. Najpogosteje se osredotočajo na konflikt med nevrotičnim hrvaškim intelektualcem, idealistično-subverzivno ideologijo in malomeščanskim okoljem (zato lahko rečemo, da v malem predstavljajo nekatere od obsesivnih tem poznejših romanov). Tretji del Krleževega romanesknega opusa obsega 11 novel in obravnava ''glembajevstvo'' oziroma finančni vzpon ter moralni propad pripadnikov visokega meščanstva. Te novele, povezane s podobnimi pripovedmi evropskih naravoslovcev na prelomu stoletja (a slogovno modernistične in izvirne), sodijo med najboljše evropske romanopisce tistega časa in so zagotovo najbolj intriganten in zanimiv del Krleževega romanesknega opusa. === Romani === Krleževi romani so pisani v bujnem, »baročnem« slogu in jeziku, polnem novosti in spojin, bogati z esejističnimi pasažami v tradiciji srednjeevropskega intelektualnega romana ([[Robert Musil]], [[Rainer Maria Rilke]]), a tudi z ruskimi romanesknimi idejami, značilnimi za Dostojevskega in nabit z dramskim delom, ki se prepletajo s kontemplativnimi odlomki o naravi človeškega obstoja, umetnosti, politike in zgodovine. Prevladuje eksistencialistična vizija človeške usode, izražena v povišani retoriki, pogosto prenapetih in prekinjenih dialogih ter hudourniku podob, zvokov in asociacij, ki mešajo glasove likov in avtorjev implicitni komentar. Krleževa dela so kot esejistični idejni romani blizu romanesknemu toku modernizma, ki prevladuje v nemški literaturi (Thomas Mann, Robert Musil), ločuje pa jih dramski zaplet in silovit vrtinec političnega dogajanja, ki ne dopušča odmaknjene intelektualizacije, zaradi česar Krleža bolj podoben Arthurju Koestlu ali Malrauxu. Poleg nekoliko zanemarjenih romanov ''Trije kavalirji frajle Melanije'' in ''Hudičev otok'' so za Krleževo romaneskno umetnost reprezentativna štiri dela: ''Vrnitev Filipa Latinovicza'', ''Na robu pameti'', ''Banket v Blitvi'' in ''Zastave''. ''Vrnitev Filipa Latinovicza'' je roman o umetniku, ki ga pogosto povezujejo s proustovskim ciklom (Krleža je [[Marcel Proust|Prousta]] zelo cenil), a bližje resnici je dejstvo, da gre za protoeksistencialistično delo tuje senzibilnosti francoskega romanopisca: odtujenost in slabost, incestuozne spolne nagone in politični dialogi, ki se vodijo na meji histerije, razpad zavesti, izražen v gongoristično popačenih stavkih, ki pogosto kršijo pravila konvencionalne skladnje. To je še bolj očitno v satirično-političnih romanih. ''Na robu pameti'' je še bolj dinamična kombinacija dramskega dogajanja, izraženega v groteskno hipertrofiranih prizorih in dialoških dvobojih, lirsko-metafizičnih samoslovih in nenadnem vdoru kajkavščine kot moralnega sodnika vsega tistega kafkovskega morja, katerega tema je najbolj odporna človeška lastnost: neumnost. Naslednji v nizu velikih romanov, napisanih na predvečer druge svetovne vojne (čeprav je bila njegova zadnja knjiga končana po vojni), je ''Banket v Blitvi'', ki je postavljen v namišljeno baltsko državo in se osredotoča na totalitarizem in boj proti njemu. Ta, kot so jo nekateri poimenovali ''Pesem o politiki'', ni le izjemen politični roman, ampak vsebuje tudi pomembna avtorjeva spoznanja in poglede na determinizem in svobodo v tkanju človeškega življenja in usode, prikazana v nepozabni lutkovni predstavi lutkovnega gledališča, še en pisateljev dolg srednjeveški in renesančni plebejski kulturi. Četrti, najobsežnejši izmed Krleževih vidnejših romanov, ''Zastava'', je hkrati najbolj hrvaški in najtežje prevoden ter najtežje vzpostavi komunikacijo s potencialnimi tujimi bralci. Ta hrvaška ''Vojna in mir'' ali ''summa krležiana'' (kot so jo poimenovali kritiki) je panorama hrvaške družbe pred prvo svetovno vojno in po njej ter daje avtorjevo končno sodbo o ekstazah in napačnih predstavah mladosti: predvsem o razpad Avstro-ogrske, hrvaško nacionalno vprašanje, nastanek in obstoj Jugoslavije ter vsebuje Krleževo filozofijo zgodovine. Medtem ko prejšnji romani od bralca ne zahtevajo, da se potopi v ideološko-zgodovinski okvir, iz katerega je nastala jugoslovanska država, in na svoj način doseže bolj univerzalne in zavestno inovativne modernistične strukture, so ''Zastave'' napisane kot čisti monolog, v katerem pisatelj ne skrbi več za žanrske konvencije, niti za učinke privlačnosti do bralca. Tisti zadnji veliki roman je Krležev obračun sam s seboj. Zaplet, ki se začne z arhetipskim konfliktom med očetom in sinom Emeričkim, v svojem poteku pogoltne konvencije, žanre in sloge – vse z namenom bolj plastične predstavitve jugoslovanske ideologije in hrvaške usode v prelomnih trenutkih prvih dveh desetletij 20. stoletja. Krleža je bil pogosto (seveda, medtem ko je imel status državnega pisatelja v SFRJ, na skrivaj) kritiziran, da se ni javno distanciral od komunističnega totalitarizma in da se nenehno vrača k »avstro-ogrski tematiki«. Ta ocena je nepravična in površna. Avtor se je v političnih romanih ukvarjal s totalitarizmom vseh barv. Njegovo spoznanje, da je Jugoslavija za hrvaško nacionalno usodo (kot ideja) pomembnejša od komunizma (kot ideje), je več kot dovolj potrdilo bližnjo preteklost. V ''Zastavi'' je bila vsaka ideja o Jugoslaviji temeljito uničena, zato so nagrade, ki jih je roman prejel v času SFRJ, le znak pisateljevega statusa nedotakljive veličine in mešanice plitkosti in nezainteresiranosti takratne politične in kulturne elite, ki verjetno ni opazila vse subverzivne moči ''Zastave''. Nabita s politično zgodovino, nepozabnimi liki in situacijami, ki problematizirajo hrvaško, srbsko, makedonsko in albansko narodno usodo, je ''Zastava'' hkrati nagrobnik Jugoslavije in razmislek o usodi narodov, ki so sestavljali to skupnost. === Eseji === Krležev esejistični opus je obsežen (sestavlja morda 30 % in 50 % njegovega dela), izjemno pester in bogat ter osrednjega pomena za avtorja. Dedič in protagonist srednjeevropske tradicije intelektualiziranega esejistike (kot najdemo na primer pri Krausu in Rilkeju, pisateljih, ki sta močno vplivala na Krležo), je pisatelj v esejistiki celotne svoje proze pogosto brisal meje med žanri: tako se miselno-esejistični odlomki pojavljajo v romanih in novelah, predvsem pa v dnevnikih in potopisih. Krleža je kot človek izjemno širokih interesov v svoje esejistiko vključeval politiko, glasbo, literaturo, likovno umetnost, družbene pojave ter velikane evropske kulture, zgodovine, medicine, filozofije in drugih področij humanistike in družboslovja. Nekatere izdaje pisateljevih esejev vključujejo ogromen korpus Krleževih zapiskov o leksikografski problematiki (ko je bil direktor Leksikografskega zavoda), objavljenih pod naslovom ''Marginalia lexicographica'' in vrsto opazovanj o vsem in vsem, natisnjenih v več zvezkih ''Panorama pogledov, pojavov in pojmov''. Eseji so bili objavljeni bodisi kot posebne knjige ''Evropa danes'' (1935), ''Deset krvavih let'' (1937), ''Eppur si muove'' (1938), ''Knjiga študij in potopis'' (1939) in polemična ''Dialektični anti-Barbarus'' in ''Moje soočenje z njimi'' (1939, 1940), številna druga besedila pa so se pojavila v izdajah z naslovom samo ''Eseji''. V tako bogatem, prav obsežnem opusu so očitne naslednje značilnosti: slog je značilen za Krležo, razposajen in gongorističen, pogosto preobremenjen z neologizmi in bliskovitimi asociacijami; enciklopedična inteligenca pisateljev suvereno išče številne različne pojme in jih povezuje v asociativne povezave; kar nekaj esejev sodi v mešani žanr, ker se v njih pojavljajo dramski in poetični fragmenti. Krleža je v besedilih, posvečenih glasbenikom, pisateljem, slikarjem, zgodovinskim osebnostim (Chopin, Petar Dobrović, Proust, Erazem Rotterdamski, Paracelzus, ..), podal velike portrete osebnosti, postavljenih v kontekst časa in dominantne kulture. Besedila so prenasičena z estetsko občutljivostjo, tudi ko piše o razmeroma prozaičnih pojavih. Bolj problematični so avtorjevi eseji o politiki in zgodovini: študije o hrvaški nacionalni usodi, o osebnostih Supila in Radića so mojstrske in po vrednosti bolje osvetljujejo številna vozlišča narodne preteklosti in problematike kot strokovna historiografska dela. Besedila o svetovni politiki, škandalih (afera Stavisky) in ideologijah (Brest-Litovsk, Lenin, polemika o družbeno angažirani umetnosti) nihajo: pogosto prepletena z briljantnimi spoznanji, jih močno oslabi Krleževa fiksacija leninizma in komunistične ideologije. Pisatelj ni nikjer problematiziral marksistične ideologije ali sovjetske totalitarne prakse, zato lahko za ta del njegovega dela rečemo, da je v veliki meri zastarel, v marsičem pa tudi smešen kot primer politične kratkovidnosti, pristranskosti in dogmatizma. Res je, da je Krleža napadel dogmatizem komunistične partije v umetniških zadevah, vendar se o totalitarizmu komunističnega svetovnega nazora nikoli ni resno spraševal. Krleževi eseji sodijo med vrhunska dela te zvrsti v svetovni književnosti. Najboljši so v tistih delih, kjer avtor daje duška svoji estetski občutljivosti in ustvarja impresivne, včasih kvazidramatične, včasih impresionistične študije s področja hrvaške nacionalne problematike, umetnosti in evropske kulture. Dela filozofskih, ekonomskih in analitičnih pretenzij, v katerih avtor poskuša razčleniti različne ideološke probleme (psihoanaliza, različni metafizični sistemi), so vidno šibkejša. Čeprav je bil Krleža zelo načitan in informiran, je bil predvsem umetniški, ne pa filozofsko-analitični intelekt, zato so ta dela bistveno slabša od študij njegovega vzornika Krausa. Glede pisateljevih političnih esejev, posvečenih svetovni politiki, je še bolj vidna dihotomija med sijajnimi vpogledi v politične mahinacije medvojnega obdobja in apologetiko komunistične ideologije. Krležev esej vsebuje hkrati izjemne vrednote, predvsem umetniške, kulturne in nacionalne tematike, pa tudi dobršen del drugorazrednega pisanja, večinoma o politično-ideoloških in versko-metafizičnih vprašanjih. == Zaključek == [[Slika:Miroslav i Bela Krleža.JPG|thumb|220px|Grob Bele in Miroslava Krleže na zagrebškem Mirogoju.]] Eno od vprašanj, ki si ga pogosto zastavljajo poznavalci pisateljevega dela, je: zakaj Krleža ni bolj znan in priznan v svetu? Odgovor na to vprašanje je hkrati odgovor na vprašanje celotnega Krleževega opusa, ki ga mnogi zaznavajo: v sprejemu Krleževega dela se je združilo več negativnih dejavnikov, katerih kumulativni učinek je bila nezadostna afirmacija hrvaškega pisatelja. Glavna je tudi najbolj očitna – »marginalnost« in majhen vpliv hrvaškega jezika, o čemer posredno pričajo primeri, kot so Andrić in razni skandinavski, japonski ali poljski pisatelji, ki so dobili Nobelovo nagrado, a vseeno ni pomagalo da bi vstopili v splošno sprejet svetovni kanon berljivih klasikov. Drug pomemben dejavnik je stanje v t.i. ''Zwischeneuropi'' ali Srednji in Jugovzhodni Evropi – območje, kjer tudi veliki pisci, ki pišejo v ''velikem jeziku'', kot je nemščina (npr. Karl Kraus ali Hermann Broch), težko pridobijo splošno priznanje in ostanejo v najboljšem primeru omejeni na specialistične študije. Niti v središču ''Zahoda'' (Francija, Anglija, ZDA), niti dovolj ''eksotičnih'' (Rusija, Latinska Amerika), pisatelji od Avstrije do Poljske, katerih glavna značilnost je intelektualiziran esejizem v vseh oblikah proze, ostanejo deloma zaradi sivine in slabosti subjekta, še bolj pa zaradi zahtevnosti obdelave, premalo sprejeti in znani. Dosedanja politična angažiranost pisatelja je večinoma negativno vplivala na vrednotenje njegovega dela, saj je v ospredje postavil družbeno razsežnost in samoustvarjeno »podobo« Krleže kot ikonoklasta in revolucionarja. Ker pa je čas pokopal komunistično ideologijo in vanjo vtkane Krleževe iluzije, je njegov opus v veliki meri ostal v senci politizacije, šele v zadnjem času pa je dobil bolj realistično oceno, ki se postopoma osvobaja ideologizacije. Krleža je po več kriterijih zagotovo eden največjih evropskih in zahodnih pisateljev 20. stoletja, predvsem v zvrsteh poezije (''Balade Petrice Kerempuha''), romana (''Na robu pameti''), esejistike (''Eseji'') in dnevniško-memoarske proze (''Starodavni dnevi''). Do tega zaključka ni težko priti, če primerjamo umetniški domet njegovega pisanja z dosežki veliko bolj priznanih sodobnikov Thomasa Manna, [[Virginia Woolf |Virginie Woolf]], Alberta Camusa, [[William Faulkner|Williama Faulknerja]] ali [[Aleksander Solženicin|Aleksandra Solženicina]]. Na koncu velja omeniti izjemno pomembno Krleževo delo na področju enciklopedike, kjer je v sodelovanju z Matom Ujevićem in po njegovih stopinjah ustanovil Leksikografski zavod, ki se danes imenuje Krleža, Akademija in univerza, ena izmed treh ali štirih glavnih kulturnih institucij Sveta. hrvaški narod. == Glej tudi == * [[seznam hrvaških akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam hrvaških pisateljev]] == Sklici== {{sklici}} == Literatura == *Darko Gašparović, Dramatica Krležiana *Krležijana: Enciklopedija o Miroslavu Krleži, I.-III. *Zvonimir Kulundžić, Tajne i kompleksi Miroslava Krleže, koji su ključ za razumijevanje pretežnog djela njegovog opusa, Emonica, Ljubljana, 1988. *Stanko Lasić, Krležologija, I.-VI., Globus, Zagreb, (I., II. i III. 1989.), (IV., V. i VI. 1993.) *Viktor Žmegač, Krležini europski obzori, Znanje, Zagreb, 1986., ISBN 86-313-0010-1 == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki}} {{Portal-Vojaštvo}} * [http://krlezijana.lzmk.hr/ Krležijana], enciklopedija o Miroslavu Krleži, središnjem opusu moderne Hrvatske * [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=6990 LZMK / Hrvatski biografski leksikon: Krleža, Miroslav] (životopis) * [http://www.lzmk.hr/ Leksikografski zavod Miroslav Krleža] * [http://www.borut.com/library/a_krlezm.htm Miroslav Krleza in South Slavic Literature Library] *[http://vimeo.com/66415792 "U agoniji"] u izvedbi münchenskog Residenztheatra *[http://www.vecernji.hr/knjige/krleza-nije-plagijator-jer-je-bio-previse-talentiran-i-radisan-414086 "Krleža nije plagijator jer je bio previše talentiran i radišan"], “Književni eseji” Igora Žica *[http://www.mgz.hr/UserFiles/file/Krleza%20kronologija%20NEW%20SCREEN.pdf Kronologija Miroslava Krleže] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180820150532/http://www.mgz.hr/UserFiles/file/Krleza%20kronologija%20NEW%20SCREEN.pdf |date=20. kolovoza 2018. }} *[http://www.forum.tm/vijesti/ironija-je-jedino-sto-je-preostalo-1361 O ljudskoj gluposti (Uvod u roman "Na rubu pameti")] *[http://newpolis.org/files/miroslav_krlea_-_na_rubu_pameti.pdf Miroslav Krleža: Na rubu pameti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200223002348/http://newpolis.org/files/miroslav_krlea_-_na_rubu_pameti.pdf |date=23. veljače 2020. }} *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_povratakfilipalatinovicza.pdf Miroslav Krleža: Povratak Filipa Latinovicza] *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_gospodaglembajevi.pdf Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevi] *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_hrvatskibogmars.pdf Miroslav Krleža: Hrvatski bog Mars] *[http://www.bibliotekaxxvek.com/wp-content/uploads/2016/12/m_krleza_99_varijacija_1972.pdf Miroslav Krleža: 99 varijacija lexicographica: eseji i zapisi] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krleža, Miroslav}} [[Kategorija:Hrvaški pisatelji]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Hrvaški akademiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Junaki socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Dmitra Zvonimira]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] 9xkgoj0fjjvrd2vqup1iiv1lzu9a11g 0 51072 5737841 5714997 2022-08-20T18:50:50Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Bankovec- Edvard Elgar.jpg|thumb|right|[[Bankovec]] za [[20 (število)|20]] GBP.]] '''Funt šterling''' ([[angleščina|angleško]] ''Pound sterling'') je uradna [[valuta]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske]]. Neuradno je pogosto imenovan kar ''funt''. Simbol za funt šterling je ''£'' (ali, redko, ''L''). Oba simbola izhajata iz [[latinščina|latinske]] besede ''libra'', ki pomeni [[Funt (mera)|funt]]. Koda valute po [[standard]]u [[ISO 4217]] je GBP, kar pomeni ''Great Britain Pound'', torej ''britanski funt''. Občasno zasledimo tudi kratico UKP, vendar je slednja nepravilna. Funt šterling je poleg [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]], [[japonski jen|japonskega jena]], [[evro|evra]] in [[avstralski dolar|avstralskega dolarja]] ena izmed svetovnih valut, s katerimi se največ trguje. V Združenem kraljestvu se zaradi razločevanja med denarno in utežno enoto, pa tudi med različnimi denarnimi enotami z enakim imenom, uporablja uradni izraz funt šterling ali samo šterling. V neuradnih položajih se uporablja tudi slengovski izraz ''quid'' [''kvid'']. Šterling je sprva pomenil [[srebro|srebrni]] [[peni]] za {{frac|1|240}} funta. V današnjem času je funt nadomestil peni kot osnovno denarno enoto, saj je [[inflacija]] vztrajno spodkopavala njegovo vrednost. V začetku je srebrni peni imel malo manjšo kupno moč kot sodobni funt. == Delitev == ===Po decimalizaciji=== Od leta 1971 je funt razdeljen na 100 penijev (''pence''). Ednina je peni (''penny''), simbol pa ''p''. {| class="wikitable" style="text-align:left" |+ '''Kovanci''' |- ! Vrednost !! Ime in oznaka !! Obdobje obtoka |- | Pol penija || Halfpenny (½p) || 1971–1984 |- | En peni || One penny (1p) || 1971– |- | Dva penija || Two pence (2p) || 1971– |- | Pet penijev || Five pence (5p) || 1971– |- | Deset penijev || Ten pence (10p) || 1971– |- | Dvajset penijev || Twenty pence (20p) ||1982– |- | Petdeset penijev || Fifty pence (50p) || 1971– |- | En funt || One pound (£1) || 1971– |- | Dva funta || Two pounds (£2) || 1997– |} {| class="wikitable" style="text-align:left" |+ '''Bankovci''' |- ! Vrednost !! Ime in oznaka |- | Pet funtov || Five pounds (£5) |- | Deset funtov || Ten pounds (£10) |- | Dvajset funtov || Twenty pounds (£20) |- | Petdeset funtov || Fifty pounds (£50) |} ===Pred decimalizacijo=== [[Slika:Great Britain, 1853 - 1 shilling, Victoria.jpg|thumb|right|Šiling 1853, [[Viktorija Britanska|Viktorija]]. [[Srebrna]].]] [[Slika:Penny Great Britain, 1858, Victoria.jpg|thumb|right|Peni 1858, Victoria. [[Baker]].]] [[Slika:Great Britain, 1831 - farthing, William IV.jpg|thumb|right|Farthing 1831, [[Viljem IV. Britanski|Viljem IV]]. Baker.]] Leta [[1971]] so funt decimalizirali (na novo definirali) kot 100 penijev. Vrednost funta se ni spremenila. Pred tem je bil funt razdeljen na 240 penijev, vendar je bila njegova vrednost običajno izražena z 20 [[šiling]]i, od katerih je vsak veljal 12 penijev. Simbol za šiling je bil ''/'' ali ''s.'', vendar ta ni izhajal iz prve črke besede, temveč iz [[latinščina|latinske]] besede solidus. Simbol za peni je bil tedaj ''d.'', prihajal pa je iz [[francoščina|francoske]] besede ''denier'', ta pa je prihajala iz latinske ''denarius''. ''Solidus'' in ''denarius'' sta bila [[Rimski imperij|rimska]] [[kovanec|kovanca]]. Peni je bil razdeljen na dva »polpenija« (''halfpenny'', izg. ''hepni''), ta pa še naprej na dva ''farthinga'' (vreden eno četrtino penija). Zaradi zapletenega sistema je obstajalo več načinov zapisovanja denarnih količin. 1 peni = '''1d.''' 1 polpeni = '''½d.''' 1 farthing = '''¼d.''' 2 penija = '''2d.''' 1 šiling = '''1s.''' ali '''1/-''' 1 šiling in 3 peniji = '''1s. 3d.''' ali pogosteje '''1/3''' 5 funtov, 6 penijev in 1 polpeni = '''£5 6½d.''' ali pogosteje '''£5/-/6½''' 1 funt in 1 šiling = '''£1 1s.''' ali pogosteje '''£1/1/-''' 2 funta, 3 šilingi in 1 peni = '''£2 3s. 6d.''' ali pogosteje '''£2/3/6''' 1 funt, 19 šilingov, 11 penijev in 3 farthingi = '''£1 19s. 11¾d.''' ali '''£1/19/11¾''' (kar je le en farthing manj kot dva funta) V spodnji preglednici je navedenih nekaj pogosto uporabljenih vrednosti. Za vse vrednosti niso obstajali posebni kovanci (npr. Mark, Guinea), vendar so se vseeno uporabljale za navedbo cen – npr.: Nek izdelek je stal 2 gvineji, plačati je bilo treba 2 funta in 2 šilinga; prav tako je bilo treba strošek npr. sto šestdeset penijev (Mark) poravnati z drugimi kovanci. {| class="wikitable" style="text-align:left" |+ '''Nekatere denarne vrednosti pred decimalizacijo in po njej''' !colspan = 2 | Pred decimalizacijo !! rowspan=2 | Vrednost po decimalizaciji |- ! Pogovorno ime in oznaka !! Vrednost |- | Farthing (¼d. ) || Četrt penija || {{frac|5|48}}p ≈ 0,104 p |- | Halfpenny, Ha’penny (½d.) || Pol penija || {{frac|5|24}}p ≈ 0,208 p |- | Penny, Copper (1d.) || En peni || {{frac|5|12}}p ≈ 0,417 p |- | Twopence, Tuppence, Half Groat (2d.) || Dva penija || {{frac|5|6}}p ≈ 0,833 p |- | Threepence, Thruppence, Joey (3d.) || Trije peniji || 1¼ p |- | Fourpence, Fuppence, Groat (4d.) || Štirje peniji || 1⅔ p |- | Sixpence, Tanner, Half Shilling (6d.) || Šest penijev || 2½ p |- | Shilling, Bob (1/-) || En šiling (dvanajst penijev) || 5 p |- | Florin, Two Bob Bit (2/-) || Dva šilinga || 10 p |- | Half Crown (2/6) || Dva šilinga in šest penijev || 12½ p |- | Double Florin (4/-) || Štirje šilingi || 20 p |- | Crown (5/-) || Pet šilingov || 25 p |- | Noble, Half Mark (6/8) || Šest šilingov in osem penijev (osemdeset penijev) || 33⅓ p |- | Half Sovereign (10/-) || Deset šilingov || 50 p |- | Half Guinea (10/6) || Deset šilingov in šest penijev || 52½ p |- | Mark (13/4) || Trinajst šilingov in štirje peniji (sto šestdeset penijev) || 66⅔ p |- | Sovereign, Nicker (£1) || En funt (dvajset šilingov) ||1 £ |- | Guinea (£1/1/-) || En funt in en šiling (enaindvajset šilingov) || 1,05 £ |} ==Sodobni bankovci in kovanci== Posebnost valute funt šterling je v tem, da bankovcev in kovancev ne izdaja samo ena inštitucija (centralna banka), ampak ima to pravico več bank. Trenutno bankovce izdajajo naslednje banke: *''Bank of England'' (£5, £10, £20, £50) *''Bank of Scotland'' (£5, £10, £20, £50, £100) *''Clydesdale Bank'' (£5, £10, £20, £50, £100) *''Royal Bank of Scotland'' (£1, £5, £10, £20, £50, £100) *''First Trust Bank'' (£10, £20, £50, £100) *''Danske Bank'' (bivša ''Northern Bank'') (£10, £20, £50, £100) *''Ulster Bank'' (£5, £10, £20, £50, £100) *''Bank of Ireland'' (£5, £10, £20, £50) Svoje bankovce izdajajo tudi naslednje vlade: *''Isle of Man Government'' ([[Otok Man]]) (£1, £5, £10, £20, £50) *''States of Jersey'' ([[Jersey]]) (£1, £5, £10, £20, £50, £100) *''States of Guernsey'' ([[Guernsey]]) (£1, £5, £10, £20, £50) Kovance kujejo naslednje inštitucije: *''Royal Mint'' (1p, 2p, 5p, 10p, 20p, 50p, £1, £2 in spominski kovanci kot npr. 25p in £5) *''States of Jersey'' (1p, 2p, 5p, 10p, 20p, 50p, £1, £2) *''States of Guernsey'' (1p, 2p, 5p, 10p, 20p, 50p, £1, £2) *''Isle of Man Government'' (1p, 2p, 5p, 10p, 20p, 50p, £1, £2) ===Veljavnost bankovcev in kovancev=== Zaradi velikega števila različnih bankovcev in kovancev velikokrat prihaja do nesporazumov, kje se lahko uporabljajo in ali so ''zakonito plačilno sredstvo'' (''angl.'' legal tender). Na splošno velja naslednje: *kovanci, kovani pri ''Royal Mint'', so zakonito plačilno sredstvo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter na otokih [[Otok Man|Man]], [[Jersey]] in [[Guernsey]]. *Kovanci, kovani pri ''States of Jersey'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Jersey]]u in [[Guernsey]]u, *Kovanci, kovani pri ''States of Guernsey'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Guernsey]]u in [[Jersey]]u, *Kovanci, kovani pri ''Isle of Man Government'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Otok Man|Otoku Man]]. *Bankovci, izdani pri ''Bank of England'', so zakonito plačilno sredstvo samo v [[Anglija|Angliji]] in [[Wales]]u. *Bankovci, izdani pri treh škotskih bankah, niso nikjer zakonito plačilno sredstvo. *Bankovci, izdani pri štirih severnoirskih bankah, niso nikjer zakonito plačilno sredstvo. *Bankovci, izdani pri ''States of Jersey'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Jersey]]u in [[Guernsey]]u, *Bankovci, izdani pri ''States of Guernsey'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Guernsey]]u in [[Jersey]]u, *Bankovci, izdani pri ''Isle of Man Government'', so zakonito plačilno sredstvo samo na [[Otok Man|Otoku Man]]. Tako pride do protislovnih situacij, ko bankovci škotskih in severnoirskih bank zakonito ne veljajo nikjer, prav tako pa ne obstajajo bankovci, ki bi na območju teh dveh dežel zakonito veljali. Vendar ne smemo zamenjevati termina ''legal tender'' z legalnostjo. V vsakdanjem življenju se bankovci škotskih in severnoirskih bank redno uporabljajo, včasih jih sprejemajo tudi v Angliji in Walesu, prav tako pa bankovce ''Bank of England'' vedno sprejmejo drugje po Združenem kraljestvu in tudi na otokih. V bistvu gre le za "dogovor" med kupcem in prodajalcem, kakšne bankovce bo ta sprejel. Nešteto transakcij dnevno se zgodi z uporabo plačilnih kartic in čekov, ki tudi niso ''legal tender'', vendar ni pri njihovi uporabi nič ilegalnega. == Zunanje povezave == * [http://www.bis-ans-ende-der-welt.net/Grossbritannien-B-En.htm Bankovci v Združenem kraljestvu] {{en}} {{de}} * [http://www.bis-ans-ende-der-welt.net/Schottland-B-En.htm Bankovci Škotske] {{en}} {{de}} * [http://www.bis-ans-ende-der-welt.net/Nordirland-B-En.htm Bankovci Severne Irske] {{en}} {{de}} {{normativna kontrola}} {{econ-stub}} [[Kategorija:Gospodarstvo Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Valute]] r9m09gskfxxi66741djcxw2hwgx63y8 14 54145 5737651 3984577 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[terier]]je. {{Kategorija v Zbirki|Terriers}} [[Kategorija:Pasme psov]] 0comcntsdmtd8r62b7e1wdxbz6vnyx2 0 59405 5737693 4985422 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:ckc2.jpg|thumb|''[[Cavalier King Charles španjel]]'', ena od manjših pasem španjela]] '''Španjel''' (izraz je prvotno pomenil [[Španci|Španec]]) je skupina [[domači pes|pasjih]] [[pasma|pasem]], ki so bile vzgojene za [[lov]], konkretno za preganjanje plena iz gostega rastja in prinašanje ustreljenih [[ptiči|ptičev]]. Do 17. stoletja se je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] skupina razdelila na »kopenske« in »vodne« pasme. Slednje so gojili za prinašanje ustreljenih vodnih ptičev, kopenske pasme pa bodisi za zganjanje plena proti lovcu z mrežo, bodisi za preganjanje plena iz gostega rastja. Njihova značilnost so dolga, svilena dlaka in dolga, povešena ušesa. Danes so mnoge pasme priljubljeni hišni ljubljenčki. == Zunanje povezave == * [http://www.spanieljournal.com/ Spaniel Journal] {{ikona en}} {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] 2mcikc0bor3tc92betfnmtingjgljnb 0 65239 5737682 5619994 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Maltese 600.jpg | image_caption = Maltežan | name = Maltežan | country = srednji [[Mediteran]]<br />([[Italija]]) | altname = Bichon Maltaise,<br />Ye Ancient Dogge of Malta,<br />Maltese |maleweight = 3-4 kg |femaleweight = 3-4 kg |maleheight = 21-25 cm |femaleheight = 20-23 cm |coat = dolga svilena dlaka, ki sega do tal; nimajo podlanke. |color = Snežno bela |litter_size = |life_span = 15 let in več | akcgroup = Družna skupina | akcstd = http://www.akc.org/breeds/maltese/index.cfm | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.org.au/home/breeds_details.asp?bid=19 | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Portals/0/breeds/MLE.pdf | fcigroup = 9 | fcinum = 65 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:www.fci.be/uploaded_files/065gb98_en.doc | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/193 | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br140.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/747a9b18eb9ea6738525704400502284?OpenDocument }} '''Maltežan''' ([[angleščina|angleško]] ''Maltese'', [[hrvaščina|hrvaško]] ''Mljetski psić'') je [[pasma]] [[psi|psov]], po videzu sicer podobna družnim psom z vzhoda. == Zgodovina == Mnenja o izvoru tega psa si zelo nasprotujejo. Nekateri menijo, da je nastala na [[otok]]u [[Mljet]]u<ref>Gondrexon, Anna ; Browne, I. ''Psi vsega sveta : mala enciklopedija psov'' (dodatne tekste so napisali Ratimir Orban, baronica Ksenija Turković in Jože Škofič ; prev. Janes Gradišnik, Tone Glavan ; ilustr. K. van den Broecke), Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975., str. 294.</ref>, drugi imajo za njegov dom [[Sicilija|Sicilijo]] ali [[Malta|Malto]]. Vsi pa se strinjajo, da je vrsta stara že več stoletij. [[Portret]]i kraljevskih osebnosti s psički v naročju kažejo, da se njihova zunanjost ni veliko spremenila. Maltežanu se nikoli ni bilo treba preživljati z delom, evropsko plemstvo ga je redilo za družbo. V [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] je prišel prvi primerek med vladavino [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] Tu je bil maltežan zelo priljubljen vse do konca [[19. stoletje|19. stoletja]]. Takrat so pripeljali z vzhoda pritlikave pasme, ki so maltežana zasenčile. Nikoli pa ni bil v nevarnosti, da bi [[izumrtje|izumrl]], in danes je zelo znan v Veliki Britaniji ter [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. == Narava in potrebe pasme == Dolgo [[dlaka|dlako]] je treba vsak dan skrbno negovati in psa pogosto kopati. Rad ima veliko gibanja, ne smemo pa ga voditi ven v ostrem mrazu ali nalivih, saj bi lahko dobil [[pljučnica|pljučnico]]. == Opis == Samci so visoki 21–25&nbsp;cm, samice pa 20–23&nbsp;[[centimeter|cm]]. Težek je 3–4&nbsp;kg. Glavo ima srednje veliko z izrazitim čelom. Smrček je črn. [[Uhelj|Uhlja]] sta dolga in viseča, bujno prekrita z dlako. [[Oko|Oči]] so temnorjave in ovalne. [[Rep]] se zvija nad hrbet in je bujno odlakan. Dlaka je bela, ravna, dolga in [[svila|svilena]]. Trup je zbit in kratek, hrbet je raven. == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Maltese|Maltežan}} * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=91 Opis pasme] na portalu mojpes.net [[Kategorija:Pasme psov]] 366cynys4wylkst5mlvhm8t1p1t045x 0 66135 5737842 5049054 2022-08-20T18:50:55Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Anson}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:HMS Anson (79) at Devonport, March 1945.jpg|330px|HMS Anson]] |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[20. julij]] [[1937]] |- |Splovitev: |[[24. februar]] [[1940]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[22. junij]] [[1942]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: |razrezana leta [[1957]] v Shipbreaking Industries, Ltd., Faslane |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |36,727 [[tona|ton]] standardno, 42,076 [[tona|ton]] polna |- |Dolžina: |227.1 m |- |Širina: |31.4 m |- |Izpodriv: |10.5 m |- |Pogon: |110,000&nbsp;hp (82 MW) |- |Hitrost: |29.25 vozlov (54&nbsp;km/h) |- |Doseg: |6,000 [[navtična milja|navtičnih milj]] (11,000&nbsp;km) pri 14 vozli (26&nbsp;km/h) |- |Posadka: |1422 |- |Oborožitev: |10 x 14-[[inč]]nih (356&nbsp;mm) [[top]]ov, 16 x 5.25-in (133&nbsp;mm) topov, 32 x 2 [[Funt (mera)|lb]] (907 g) [[protiletalski top|protiletalska topova]], 14 x 40&nbsp;mm [[Bofors]] protiletalski top, 65 x 20&nbsp;mm [[Oerlikon]] protiletalski top |- |Zračna plovila: | |- |Moto: | |} '''HMS ''Anson (79)''''' je bila [[bojna ladja]] [[razred bojnih ladij king george V|razreda ''King George V'']] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. Poimenovana je bila po [[admiral]]u [[George Anson, 1st Baron Anson|Georgu Ansonu]]. Zgrajena je bila v [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Swan Hunter]] ([[Wallsend]]) in splovljena leta 1940. Sprva so jo poimenovali ''Jellicoe'', a so jo nato preimenovali v februarju 1940. == Glej tudi == * [[seznam bojnih ladij Kraljeve vojne mornarice]] {{King George V class battleship (1939)}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Bojne ladje razreda king george v|Anson]] jgm24i1xfcbqsannim6fz9gx4w8kdgd 5738000 5737842 2022-08-20T21:23:53Z A09 188929 samo en/a Anson wikitext text/x-wiki {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:HMS Anson (79) at Devonport, March 1945.jpg|330px|HMS Anson]] |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[20. julij]] [[1937]] |- |Splovitev: |[[24. februar]] [[1940]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[22. junij]] [[1942]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: |razrezana leta [[1957]] v Shipbreaking Industries, Ltd., Faslane |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |36,727 [[tona|ton]] standardno, 42,076 [[tona|ton]] polna |- |Dolžina: |227.1 m |- |Širina: |31.4 m |- |Izpodriv: |10.5 m |- |Pogon: |110,000&nbsp;hp (82 MW) |- |Hitrost: |29.25 vozlov (54&nbsp;km/h) |- |Doseg: |6,000 [[navtična milja|navtičnih milj]] (11,000&nbsp;km) pri 14 vozli (26&nbsp;km/h) |- |Posadka: |1422 |- |Oborožitev: |10 x 14-[[inč]]nih (356&nbsp;mm) [[top]]ov, 16 x 5.25-in (133&nbsp;mm) topov, 32 x 2 [[Funt (mera)|lb]] (907 g) [[protiletalski top|protiletalska topova]], 14 x 40&nbsp;mm [[Bofors]] protiletalski top, 65 x 20&nbsp;mm [[Oerlikon]] protiletalski top |- |Zračna plovila: | |- |Moto: | |} '''HMS ''Anson (79)''''' je bila [[bojna ladja]] [[razred bojnih ladij king george V|razreda ''King George V'']] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. Poimenovana je bila po [[admiral]]u [[George Anson, 1st Baron Anson|Georgu Ansonu]]. Zgrajena je bila v [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Swan Hunter]] ([[Wallsend]]) in splovljena leta 1940. Sprva so jo poimenovali ''Jellicoe'', a so jo nato preimenovali v februarju 1940. == Glej tudi == * [[seznam bojnih ladij Kraljeve vojne mornarice]] {{King George V class battleship (1939)}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Bojne ladje razreda king george v|Anson]] cn1khqc40thn8gapj367bk0bdt5a4cy 5738077 5738000 2022-08-21T08:38:11Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Anson}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:HMS Anson (79) at Devonport, March 1945.jpg|330px|HMS Anson]] |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[20. julij]] [[1937]] |- |Splovitev: |[[24. februar]] [[1940]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[22. junij]] [[1942]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: |razrezana leta [[1957]] v Shipbreaking Industries, Ltd., Faslane |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |36,727 [[tona|ton]] standardno, 42,076 [[tona|ton]] polna |- |Dolžina: |227.1 m |- |Širina: |31.4 m |- |Izpodriv: |10.5 m |- |Pogon: |110,000&nbsp;hp (82 MW) |- |Hitrost: |29.25 vozlov (54&nbsp;km/h) |- |Doseg: |6,000 [[navtična milja|navtičnih milj]] (11,000&nbsp;km) pri 14 vozli (26&nbsp;km/h) |- |Posadka: |1422 |- |Oborožitev: |10 x 14-[[inč]]nih (356&nbsp;mm) [[top]]ov, 16 x 5.25-in (133&nbsp;mm) topov, 32 x 2 [[Funt (mera)|lb]] (907 g) [[protiletalski top|protiletalska topova]], 14 x 40&nbsp;mm [[Bofors]] protiletalski top, 65 x 20&nbsp;mm [[Oerlikon]] protiletalski top |- |Zračna plovila: | |- |Moto: | |} '''HMS ''Anson (79)''''' je bila [[bojna ladja]] [[razred bojnih ladij king george V|razreda ''King George V'']] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. Poimenovana je bila po [[admiral]]u [[George Anson, 1st Baron Anson|Georgu Ansonu]]. Zgrajena je bila v [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Swan Hunter]] ([[Wallsend]]) in splovljena leta 1940. Sprva so jo poimenovali ''Jellicoe'', a so jo nato preimenovali v februarju 1940. == Glej tudi == * [[seznam bojnih ladij Kraljeve vojne mornarice]] {{King George V class battleship (1939)}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Bojne ladje razreda king george v|Anson]] jgm24i1xfcbqsannim6fz9gx4w8kdgd 0 66137 5737843 5048750 2022-08-20T18:50:59Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Antelope}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[1892]]/[[1893]] |- |Sprejeta v uporabo: | |- |Izvzeta iz uporabe: |[[1906]] |- |Usoda: | |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |810 [[tona|ton]] |- |Dolžina: |70 m |- |Širina: |8,2 m |- |Izpodriv: |3,8 m |- |Pogon: | |- |Hitrost: | |- |Doseg: | |- |Posadka: |85 |- |Oborožitev: |3 18-[[inč]]ne (457&nbsp;mm) [[torpedna cev|torpedne cevi]]<br>2 4,7-inčna (119&nbsp;mm) [[top]]ova<br>4 3-[[Funt (mera)|funtni]] topovi |- |Moto: | |} '''HMS ''Antelope''''' je bila [[torpedni čoln]] [[razred torpednih čolnov alarm|razreda alarm]]. == Glej tudi == * [[seznam torpednih čolnov Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Torpedni čolni Kraljeve vojne mornarice|Antelope]] lbfb1gp09w61x5khv9qabffp8axsq4a 5738001 5737843 2022-08-20T21:24:59Z A09 188929 tn, -{{drugi}} wikitext text/x-wiki {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[1892]]/[[1893]] |- |Sprejeta v uporabo: | |- |Izvzeta iz uporabe: |[[1906]] |- |Usoda: | |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |810 [[tona|ton]] |- |Dolžina: |70 m |- |Širina: |8,2 m |- |Izpodriv: |3,8 m |- |Pogon: | |- |Hitrost: | |- |Doseg: | |- |Posadka: |85 |- |Oborožitev: |3 18-[[inč]]ne (457&nbsp;mm) [[torpedna cev|torpedne cevi]]<br>2 4,7-inčna (119&nbsp;mm) [[top]]ova<br>4 3-[[Funt (mera)|funtni]] topovi |- |Moto: | |} '''HMS ''Antelope''''' je bila [[torpedni čoln]] [[Razred torpednih čolnov Alarm|razreda Alarm]]. == Glej tudi == * [[seznam torpednih čolnov Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Torpedni čolni Kraljeve vojne mornarice|Antelope]] peyplqnfa7jgwtdym0oob34ed0s5kh2 5738076 5738001 2022-08-21T08:37:54Z A09 188929 delni rv: obstaja več ladij wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Antelope}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[1892]]/[[1893]] |- |Sprejeta v uporabo: | |- |Izvzeta iz uporabe: |[[1906]] |- |Usoda: | |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |810 [[tona|ton]] |- |Dolžina: |70 m |- |Širina: |8,2 m |- |Izpodriv: |3,8 m |- |Pogon: | |- |Hitrost: | |- |Doseg: | |- |Posadka: |85 |- |Oborožitev: |3 18-[[inč]]ne (457&nbsp;mm) [[torpedna cev|torpedne cevi]]<br>2 4,7-inčna (119&nbsp;mm) [[top]]ova<br>4 3-[[Funt (mera)|funtni]] topovi |- |Moto: | |} '''HMS ''Antelope''''' je bila [[torpedni čoln]] [[Razred torpednih čolnov Alarm|razreda Alarm]]. == Glej tudi == * [[seznam torpednih čolnov Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Torpedni čolni Kraljeve vojne mornarice|Antelope]] 0kiy33xurr18uw946ejn39rjq5ax559 0 66138 5737844 5445790 2022-08-20T18:51:06Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Antrim}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:DN-SN-97-01708.jpg|300px|HMS Antrim]] |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[20. januar]] [[1966]] |- |Splovitev: |[[19. oktober]] [[1967]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[14. julij]] [[1970]] |- |Izvzeta iz uporabe: |1984 |- |Usoda: |[[22. junij]]a [[1984]] prodana [[Čile|Čilom]] |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: | |- |Dolžina: | |- |Širina: |53&nbsp;ft |- |Izpodriv: | |- |Pogon: | |- |Hitrost: | |- |Doseg: | |- |Posadka: | |- |Oborožitev: | |- |Zračna plovila: | |- |Moto: | |} '''HMS ''Antrim'' (D18)''' je bil [[rušilec]] [[razred rušilcev county|razreda rušilcev]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. V sredini [[1970.|70-tih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so odstranili B [[top]]niški stolp in ga nadomestili s štirimi izstrelišči [[Exocet]]. Sodelovala je v [[falklandska vojna|falklandski vojni]] kot [[admiralska ladja]] [[operacija Paraquat|operacije Paraquat]]. Med [[vojna|vojno]] jo je zadela 1.000 [[Funt (mera)|funtska]] [[bomba]], ki pa ni [[eksplozija|eksplodirala]]. [[1984]] so jo izzveli iz uporabe in jo nato prodali [[Čile|Čilom]], kjer so jo preimenovali v ''Almirante Cochrane''. Deset let pozneje, [[1994]], so odstranili lanserje [[Seaslug]] in jih nadomestili z novejšim in večjim sistemom. == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{County class destroyer}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Rušilci razreda County|Antrim]] [[Kategorija:Rušilci Kraljeve vojne mornarice]] [[Kategorija:Vojaške ladje falklandske vojne]] [[Kategorija:Rušilci Čilenske vojne mornarice]] lsel12xuln0zjt1v0py6biqpxf28j0i 5738002 5737844 2022-08-20T21:25:39Z A09 188929 tn, pnp wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|Antrim}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:DN-SN-97-01708.jpg|300px|HMS Antrim]] |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[20. januar]] [[1966]] |- |Splovitev: |[[19. oktober]] [[1967]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[14. julij]] [[1970]] |- |Izvzeta iz uporabe: |1984 |- |Usoda: |[[22. junij]]a [[1984]] prodana [[Čile|Čilom]] |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: | |- |Dolžina: | |- |Širina: |53&nbsp;ft |- |Izpodriv: | |- |Pogon: | |- |Hitrost: | |- |Doseg: | |- |Posadka: | |- |Oborožitev: | |- |Zračna plovila: | |- |Moto: | |} '''HMS ''Antrim'' (D18)''' je bil [[rušilec]] [[Razred rušilcev County|razreda County]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. V sredini 70-tih let 20. stoletja so odstranili B [[top]]niški stolp in ga nadomestili s štirimi izstrelišči [[Exocet]]. Sodelovala je v [[falklandska vojna|falklandski vojni]] kot [[admiralska ladja]] [[operacija Paraquat|operacije Paraquat]]. Med [[vojna|vojno]] jo je zadela 1.000 funtska [[bomba]], ki pa ni [[eksplozija|eksplodirala]]. 1984 so jo izzveli iz uporabe in jo nato prodali [[Čile|Čilu]], kjer so jo preimenovali v ''Almirante Cochrane''. Deset let pozneje, [[1994]], so odstranili lanserje [[Seaslug]] in jih nadomestili z novejšim in večjim sistemom. == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{County class destroyer}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Rušilci razreda County|Antrim]] [[Kategorija:Rušilci Kraljeve vojne mornarice]] [[Kategorija:Vojaške ladje falklandske vojne]] [[Kategorija:Rušilci Čilenske vojne mornarice]] cgwr11e3tujo65hsxrngrhsrta2bytb 0 66139 5737845 5048999 2022-08-20T18:51:11Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Arab}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|[[Slika:HMS Arab (1901).jpg|300px|HMS Arab]] |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|50px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[1901]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[1901]] |- |Izvzeta iz uporabe: |1919 |- |Usoda: | |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: | |- |Dolžina: | |- |Širina: |53&nbsp;ft |- |Izpodriv: | |- |Pogon: | |- |Hitrost: |30,5 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |69 |- |Oborožitev: |1x 12-[[Funt (mera)|funtni]] [[top]]<br>2x [[torpedna cev]] |- |Moto: | |} '''HMS Arab''' je bil [[rušilec]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. [[Ladja|Ladjo]] je začelo graditi podjetje [[J & G Thomson]] ([[Clydebank]]), dokončalo pa jo je [[John Brown & Co]], ko je prevzelo [[ladjedelnica|ladjedelnico]]. Zaradi prevelike teže ni doseglo zaželene hitrosti, zato je niso uporabljali v [[boj]]ne namene. == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Rušilci Kraljeve vojne mornarice|Arab]] tp5vkj9hpcyuwiae4j4j2yspdqqaoaa 0 66144 5737846 5445802 2022-08-20T18:51:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Ashanti}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"| |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|60px|Royal Navy Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: |junij [[1936]] |- |Začetek gradnje: |[[23. november]] [[1936]] ([[William Denny]], [[Dumbarton]]) |- |Splovitev: |[[5. november]] [[1937]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[21. december]] [[1938]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: |razrezana leta [[1949]] |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |2.020 [[tona|ton]] |- |Dolžina: |377&nbsp;ft |- |Širina: |36&nbsp;ft 6 in |- |Izpodriv: |13&nbsp;ft |- |Pogon: |2 x 44,000 shp [[Pearson]] [[turbina|turbine]] |- |Hitrost: |36 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |190 |- |Oborožitev: |8 x 4.7 [[top]] (štiri kupole), 4 x 2-[[Funt (mera)|funtni]] top, 4 x 21-[[inč]]ne [[torpedna cev|torpedne cevi]], 2 x metalec [[globinski naboj|globinskih nabojev]] |- |Zračna plovila: |brez |- |Moto: | |} '''HMS ''Ashanti'' ''' je bila [[rušilec]] [[razred rušilcev tribal|razreda tribal]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. V svoji karieri je imela tri različne oznake: *L51 (avgust [[1938]] - december 1938) *F51 (januar [[1939]] - [[jesen]] [[1940]]) *G51 (jesen 1940 - april [[1949]]) == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{Tribal class destroyer (1936)}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Rušilci razreda Tribal|Ashanti]] [[Kategorija:Britanski rušilci druge svetovne vojne]] rsud6wo5iked67cz920bpjbws2djpwy 5738003 5737846 2022-08-20T21:26:07Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Ashanti}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"| |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|60px|Royal Navy Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: |junij [[1936]] |- |Začetek gradnje: |[[23. november]] [[1936]] ([[William Denny]], [[Dumbarton]]) |- |Splovitev: |[[5. november]] [[1937]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[21. december]] [[1938]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: |razrezana leta [[1949]] |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |2.020 [[tona|ton]] |- |Dolžina: |377&nbsp;ft |- |Širina: |36&nbsp;ft 6 in |- |Izpodriv: |13&nbsp;ft |- |Pogon: |2 x 44,000 shp [[Pearson]] [[turbina|turbine]] |- |Hitrost: |36 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |190 |- |Oborožitev: |8 x 4.7 [[top]] (štiri kupole), 4 x 2-[[Funt (mera)|funtni]] top, 4 x 21-[[inč]]ne [[torpedna cev|torpedne cevi]], 2 x metalec [[globinski naboj|globinskih nabojev]] |- |Zračna plovila: |brez |- |Moto: | |} '''HMS ''Ashanti'' ''' je bila [[rušilec]] [[razred rušilcev tribal|razreda tribal]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. V svoji karieri je imela tri različne oznake: *L51 (avgust 1938 - december 1938) *F51 (januar 1939 - jesen 1940) *G51 (jesen 1940 - april 1949) == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{Tribal class destroyer (1936)}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Rušilci razreda Tribal|Ashanti]] [[Kategorija:Britanski rušilci druge svetovne vojne]] evyihaxcebm0cd48djsr1ym591v6ojg 0 66158 5737847 5445798 2022-08-20T18:51:19Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Bat}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|<!--slika--> |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|60px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[7. oktober]] [[1897]] |- |Sprejeta v uporabo: | |- |Izvzeta iz uporabe: |1919 |- |Usoda: |[[1919]] razrezana |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |390 [[tona|ton]]<br>440 t (polna) |- |Dolžina: |220 [[čevelj (enota)|ft.]] |- |Širina: |20,5&nbsp;ft. |- |Izpodriv: |7'10" |- |Pogon: |3 [[turbina|turbine]] 6.200 [[konjska moč|hp]] |- |Hitrost: |max. 30 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |63 |- |Oborožitev: |1x 12-[[Funt (mera)|funtni]] [[top]], 5x 6-funtni top, 2x 18-[[inčn]]a [[torpedna cev]] |- |Moto: | |} '''HMS ''Bat''''' je bil [[rušilec]] [[razred rušilcev star|razreda star]] (poznejši [[razred rušilcev C (1913)|razred C]]) [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. [[Ladja]] je bila zgrajena v [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Palmers]]. == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Rušilci razreda Star|Bat]] [[Kategorija:Rušilci Kraljeve vojne mornarice|Bat]] dmw1nvbcdhl6fdkib7mb3s8se97g011 5738004 5737847 2022-08-20T21:26:28Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Bat}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2"|<!--slika--> |- !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|60px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: | |- |Splovitev: |[[7. oktober]] [[1897]] |- |Sprejeta v uporabo: | |- |Izvzeta iz uporabe: |1919 |- |Usoda: |[[1919]] razrezana |- |Uničena: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |390 [[tona|ton]]<br>440 t (polna) |- |Dolžina: |220 [[čevelj (enota)|ft.]] |- |Širina: |20,5&nbsp;ft. |- |Izpodriv: |7'10" |- |Pogon: |3 [[turbina|turbine]] 6.200 [[konjska moč|hp]] |- |Hitrost: |max. 30 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |63 |- |Oborožitev: |1x 12-[[Funt (mera)|funtni]] [[top]], 5x 6-funtni top, 2x 18-[[inčn]]a [[torpedna cev]] |- |Moto: | |} '''HMS ''Bat''''' je bil [[rušilec]] [[Razred rušilcev Star|razreda Star]] (poznejši [[razred rušilcev C (1913)|razred C]]) [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. [[Ladja]] je bila zgrajena v [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Palmers]]. == Glej tudi == * [[seznam rušilcev Kraljeve vojne mornarice]] {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Rušilci razreda Star|Bat]] [[Kategorija:Rušilci Kraljeve vojne mornarice|Bat]] k1y80vhnx7lzim6dm7sdhnk516milod 0 67268 5737848 5428609 2022-08-20T18:51:23Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{otheruses-ship|HMS Birmingham}} {| border="1" align="right" cellpadding="2" cellspacing="0" width="300" |colspan="2" align="center"|[[Slika:HMS Birmingham (1913).jpg|300px|HMS Birmingham]] |- !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Zgodovina !align ="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|60px|RN Ensign]] |- |Avtorizacija gradnje: | |- |Začetek gradnje: |[[1912]] |- |Splovitev: |maj [[1913]] |- |Sprejeta v uporabo: |[[1914]] |- |Izvzeta iz uporabe: | |- |Usoda: | |- !colspan="2" align="center" style="color: white; height: 30px; background: navy no-repeat scroll top left;"|Splošni podatki |- |Teža: |5.440 [[tona|t]] |- |Dolžina: |430' |- |Širina: |49'10'' |- |Izpodriv: |17' 6'' |- |Pogon: | |- |Hitrost: |25,5 vozlov |- |Doseg: | |- |Posadka: |443 |- |Oborožitev: |9x 6-[[inč]]ni [[top]], 1x 3-inčni [[protiletalski top]], 4x 3-[[Funt (mera)|funtni]] top, 2x 21-inčna [[torpedna cev]] |} '''HMS ''Birmingham''''' je bila [[lahka križarka]] 4. skupine [[razred križark town|razreda town]] [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila udeležena v [[bitka za Jutland|bitki za Jutland]] == Glej tudi == * [[seznam križark Kraljeve vojne mornarice]] {{Town class cruiser 1910}} {{Portal-Vojaštvo}} {{milship-stub}} [[Kategorija:Britanske križarke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Križarke razreda Town (1910)]] pu6erhewf8mzrltbqrdl06pvbs43rq7 0 68673 5738124 4221543 2022-08-21T09:31:34Z 178.58.108.222 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Centurija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|centvria}}, iz latinskega ''centum'' - sto) je bila [[vojaška taktika|taktična]] enota rimske vojske, ki je štela (prvotno samo približno) sto mož. Po [[Marijeve reforme|Marijevih reformah]] rimske vojske leta [[107 pr. Kr.]] je centurija postala ključna vojaška enota [[Rimska legija|rimske legije]]. Prvotno je štela sto vojakov, kasneje pa od 60 do (idealnih) 80 vojakov, ki so bili razdeljeni v deset [[kontubernij]]ev po osem mož. Razliko do sto mož so tvorili različni nevojskujoči se pripadniki vojske, ki so skrbeli za administracijo, logistiko in druge posle znotraj legije. Vojaki vsakega kontubernija, so na pohodu bivali v enem šotoru, v stalnem taboru pa na pogradih v enem prostoru barake. Centurije so bile sprva razvrščene v skupine po dve - [[Manipel|maniple]], kasneje v skupine po šest - [[Kohorta|kohorte]]. Centuriji je poveljeval [[centurion]], kateremu sta pomagala pribočnik (''optio'') in narednik (''tesserarius''). Imela je svoj prapor (''signum''), ki ga je nosil praporščak (''signifer''). Vsaka centurija je imela tudi svojega trobentača (''buccinator''), ki je s trobljenjem na rogu podobno ''buccino'' prenašal zvočna povelja. Na bojišču sta centurion in praporščak stala na skrajni desni strani prve vrste mož, medtem ko je pribočnik stal za zadnjo vrsto legionarjev in preprečeval morebiten umik vojakov in vzdrževal povezavo med strnjenimi vrstami vojakov, ki so bile značilne za rimsko vojsko. Prva kohorta, v kateri so bili najbolj hrabri možje legije, je bila dvakrat večja od drugih kohort, ker je vseh njenih pet centurij imelo po 160 in ne običajnih 80 mož. Kot celota je štela 800 mož. Centurioni dvojnih centurij v prvi kohorti so se imenovali ''primi ordinis'' (centurioni prvega reda). Izjema je bil poveljnik prve centurije prve kohorte, ki se je imenoval ''primus pilus'' (prvo kopje). {{rimska vojska}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojaške enote rimske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]] 6bjzz7icfhpk98lbgejpdcpy3sdvjaq 5738131 5738124 2022-08-21T09:37:38Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/178.58.108.222|178.58.108.222]] ([[User talk:178.58.108.222|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Octopus|Octopus]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Centurija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|centvria}}, iz latinskega ''centum'' - sto) je bila [[vojaška taktika|taktična]] enota rimske vojske, ki je štela (prvotno samo približno) sto mož. Po [[Marijeve reforme|Marijevih reformah]] rimske vojske leta [[107 pr. n. št.]] je centurija postala ključna vojaška enota [[Rimska legija|rimske legije]]. Prvotno je štela sto vojakov, kasneje pa od 60 do (idealnih) 80 vojakov, ki so bili razdeljeni v deset [[kontubernij]]ev po osem mož. Razliko do sto mož so tvorili različni nevojskujoči se pripadniki vojske, ki so skrbeli za administracijo, logistiko in druge posle znotraj legije. Vojaki vsakega kontubernija, so na pohodu bivali v enem šotoru, v stalnem taboru pa na pogradih v enem prostoru barake. Centurije so bile sprva razvrščene v skupine po dve - [[Manipel|maniple]], kasneje v skupine po šest - [[Kohorta|kohorte]]. Centuriji je poveljeval [[centurion]], kateremu sta pomagala pribočnik (''optio'') in narednik (''tesserarius''). Imela je svoj prapor (''signum''), ki ga je nosil praporščak (''signifer''). Vsaka centurija je imela tudi svojega trobentača (''buccinator''), ki je s trobljenjem na rogu podobno ''buccino'' prenašal zvočna povelja. Na bojišču sta centurion in praporščak stala na skrajni desni strani prve vrste mož, medtem ko je pribočnik stal za zadnjo vrsto legionarjev in preprečeval morebiten umik vojakov in vzdrževal povezavo med strnjenimi vrstami vojakov, ki so bile značilne za rimsko vojsko. Prva kohorta, v kateri so bili najbolj hrabri možje legije, je bila dvakrat večja od drugih kohort, ker je vseh njenih pet centurij imelo po 160 in ne običajnih 80 mož. Kot celota je štela 800 mož. Centurioni dvojnih centurij v prvi kohorti so se imenovali ''primi ordinis'' (centurioni prvega reda). Izjema je bil poveljnik prve centurije prve kohorte, ki se je imenoval ''primus pilus'' (prvo kopje). {{rimska vojska}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojaške enote rimske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]] 60u4q2h6c9n54qr3cxpf6wjujrasocw 0 72610 5738014 5345110 2022-08-21T00:45:13Z 188.197.20.81 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Straža |mayor=[[Dušan Krštinc]] |coat=[[Slika:Straža.png|150px|Grb občine Straža]] [[Grb Občine Straža]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Straza.svg|300px|center|Umestitev občine Straža v Sloveniji]] [http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] na Geopedii in na [https://www.google.si/maps/place/Stra%C5%BEa/@45.7746985,15.018506,12z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4764fef2dcdb8ab9:0x400f81c823ff920 Google maps] |area= 28,5 km<sup>2</sup> |population=3936 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=2049 |females=1887 |avg_age= |residental_density= |households=1.411 |families= |workers=1.501 |unemployed=248 |salary_date=31.12.2015 |avg_salary_bruto=1.594,93 |avg_salary_neto=1.035,58 |students=}} {{drugipomeni2|Straža}} '''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala 1.1.1980 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva osnovna šola.<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren }}</ref> Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.vavta-vas.si/zupnija/|title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas }}</ref> in [[Župnija Prečna|Prečna]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji|title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru novomeške občine) 300.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.<ref name="stat2015">{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m. == Zgodovina == Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na Dolenjskem zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz 2. in 3. stoletja, nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi Slovanov, je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[Dvorec Zalog (Breitenau)|dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več. V 19. stoletju sta se naselji Vavta vas in Straža pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil železnico in parno žago. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo. == Naselja == [[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]] Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje. == Gospodarstvo == [[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]] Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv. == Infrastruktura == [[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]] V občini je 80 km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m). Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html|title= Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> == Turizem == [[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]] V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za jadralna padala ter kraške jame ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška. V občini organizirajo: * aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam; * julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu); * septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami; * novembra ''Martinov pohod''. Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi Prečne). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).<ref name="vodnik"></ref> V bližini so turistično znane Dolenjske toplice. == Sakralna dediščina == V občini je pet rimokatoliških cerkva: {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! Cerkev !! Slika |- | 1. || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}}) Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]] |- | 2. || ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}}) Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]] |- | 3. || ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}}) Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]] |- | 4. || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi: ''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}}) Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]] |- | 5. || ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}}) Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže ] * [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]] [[Kategorija:Občina Straža|*]] {{normativna kontrola}} 21o3525juoodcms9hhb7aqs40mystc5 5738023 5738014 2022-08-21T05:28:24Z Andrejj 94 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.197.20.81|188.197.20.81]] ([[User talk:188.197.20.81|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Straža |mayor=[[Dušan Krštinc]] |coat=[[Slika:Straža.png|150px|Grb občine Straža]] [[Grb Občine Straža]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Straza.svg|300px|center|Umestitev občine Straža v Sloveniji]] [http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] na Geopedii in na [https://www.google.si/maps/place/Stra%C5%BEa/@45.7746985,15.018506,12z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4764fef2dcdb8ab9:0x400f81c823ff920 Google maps] |area= 28,5 km<sup>2</sup> |population=3936 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=2049 |females=1887 |avg_age= |residental_density= |households=1.411 |families= |workers=1.501 |unemployed=248 |salary_date=31.12.2015 |avg_salary_bruto=1.594,93 |avg_salary_neto=1.035,58 |students=}} {{drugipomeni2|Straža}} '''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala 1.1.2007 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva osnovna šola.<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren }}</ref> Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.vavta-vas.si/zupnija/|title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas }}</ref> in [[Župnija Prečna|Prečna]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji|title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru novomeške občine) 3.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.<ref name="stat2015">{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m. == Zgodovina == Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na Dolenjskem zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz 2. in 3. stoletja, nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi Slovanov, je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[Dvorec Zalog (Breitenau)|dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več. V 19. stoletju sta se naselji Vavta vas in Straža pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil železnico in parno žago. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo. == Naselja == [[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]] Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje. == Gospodarstvo == [[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]] Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv. == Infrastruktura == [[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]] V občini je 80 km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m). Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html|title= Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> == Turizem == [[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]] V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za jadralna padala ter kraške jame ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška. V občini organizirajo: * aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam; * julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu); * septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami; * novembra ''Martinov pohod''. Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi Prečne). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).<ref name="vodnik"></ref> V bližini so turistično znane Dolenjske toplice. == Sakralna dediščina == V občini je pet rimokatoliških cerkva: {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! Cerkev !! Slika |- | 1. || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}}) Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]] |- | 2. || ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}}) Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]] |- | 3. || ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}}) Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]] |- | 4. || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi: ''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}}) Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]] |- | 5. || ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}}) Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže ] * [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]] [[Kategorija:Občina Straža|*]] {{normativna kontrola}} fjk6m814u16e7gwn19y6ra7xz89pl2r 5738074 5738023 2022-08-21T08:36:03Z A09 188929 pp datumi wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Straža |mayor=[[Dušan Krštinc]] |coat=[[Slika:Straža.png|150px|Grb občine Straža]] [[Grb Občine Straža]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Straza.svg|300px|center|Umestitev občine Straža v Sloveniji]] [http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] na Geopedii in na [https://www.google.si/maps/place/Stra%C5%BEa/@45.7746985,15.018506,12z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4764fef2dcdb8ab9:0x400f81c823ff920 Google maps] |area= 28,5 km<sup>2</sup> |population=3936 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=2049 |females=1887 |avg_age= |residental_density= |households=1.411 |families= |workers=1.501 |unemployed=248 |salary_date=31. december 2015 |avg_salary_bruto=1.594,93 |avg_salary_neto=1.035,58 |students=}} {{drugipomeni2|Straža}} '''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala 1. januarja 2007 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva osnovna šola.<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren }}</ref> Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.vavta-vas.si/zupnija/|title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas }}</ref> in [[Župnija Prečna|Prečna]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji|title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru novomeške občine) 3.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.<ref name="stat2015">{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m. == Zgodovina == Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na Dolenjskem zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz 2. in 3. stoletja, nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi Slovanov, je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[Dvorec Zalog (Breitenau)|dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več. V 19. stoletju sta se naselji Vavta vas in Straža pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil železnico in parno žago. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo. == Naselja == [[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]] Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje. == Gospodarstvo == [[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]] Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv. == Infrastruktura == [[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]] V občini je 80 km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m). Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html|title= Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> == Turizem == [[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]] V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za jadralna padala ter kraške jame ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška. V občini organizirajo: * aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam; * julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu); * septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami; * novembra ''Martinov pohod''. Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi Prečne). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).<ref name="vodnik"></ref> V bližini so turistično znane Dolenjske toplice. == Sakralna dediščina == V občini je pet rimokatoliških cerkva: {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! Cerkev !! Slika |- | 1. || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}}) Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]] |- | 2. || ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}}) Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]] |- | 3. || ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}}) Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]] |- | 4. || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi: ''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}}) Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]] |- | 5. || ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}}) Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže ] * [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]] [[Kategorija:Občina Straža|*]] {{normativna kontrola}} o0wwmfvxrkfpvilc6n3ax1ziohmjnpj 0 73867 5737694 5387127 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Zlati prinašalec | image = Golden Retrievers dark and light.jpg | image_caption = Zlati prinašalca z različno barvo kožuha | country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |maleweight = 27 - 37 kg |femaleweight = 27 - 37 kg |maleheight = 55-60 cm |femaleheight = 52-56 cm |coat = srednjedolga, ravna ali valovita |color = vsi odtenki zlate barve, prepovedani sta mahagoni odtenek in bela |litter_size = |life_span = 12 ali več let | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/108 | ukcgroup = Gun Dog | akcgroup = Športni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/golden_retriever/index.cfm | ankcgroup = Skupna 3 (Gundogs) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/goldret.html | ckcgroup = Skupna 1 - Športni psi | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/golden/goldenarticle1.htm | fcigroup = 8 | fcinum = 111 | fcisection = 1 | fcistd = http://web.archive.org/web/20050526074206/http://www.fci.be/uploaded_files/111gb99_en.doc | kcukgroup = Gundog | nzkcgroup = Gundog | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br320.html | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/ed9c85cee708a75b85257046005da1cb?OpenDocument }}<!-- Konec predloge--> [[Slika:Golden Retriever close up.jpg|thumb|250px|Zlati prinašalec od blizu]] '''Zlati prinašalec''' je [[pes]], ki je bil v [[Anglija|Angliji]] priznan kot [[pasma]] leta [[1913]]. Zlati prinašalec je zaradi svoje lepote postal priljubljena pasma. Ker odlično plava, ga uporabljajo tudi v [[močvirje|močvirnatih]] predelih. Dejaven je tudi v hladni [[voda|vodi]], ker njegova poddlaka ostane suha in topla. Kot družinski [[pes]] je nadvse potrpežljiv, miren in navezan na člane svojega krdela. Zelo rad ima otroke. Je odličen delovni pes, brez večjih težav se ga da izšolati po programih klasične poslušnosti (brez obrambe), uporaben za iskanje pogrešanih oseb, za iskanje ponesrečencev v [[ruševina]]h, potrebuje veliko prostosti in ukvarjanja z njim. Šolanje poteka izključno samo na motivacijo s predmetom in [[hrana|hrano]]. V višji starosti se včasih pojavlja [[siva mrena]] na [[oko|očesu]]. Sicer je odporen in ima dolgo življenjsko dobo. == Izvor pasme == Obstaje več teorij o izvoru, vendar pa se vsi raziskovalci nastanka pasme strinjajo, da so bili prvi zlati prinašalci registrirani na [[Škotska|Škotskem]] (Guisachan) v 2. polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], pri nastanku pa so sodelovali [[labradorec]], [[gladkodlaki prinašalec]], [[irski seter]] in [[ruski rumeni pes]]. == Splošen opis == * Značilnosti: Simetričen, srednje velik pes, zlatorumene barve, ki se giblje z izdatnim korakom in ima prijazen ter pozoren značaj. * Značaj: Zaupljiv, prijazen, inteligenten in živahen. * Glava: Primerna telesu, močna z dobro izraženim čelnim predelom (stopom) vendar brez ostrih potez. Gobec je močen, dovolj širok in globok. Dolžina obraznega dela naj bi bila enaka dolžini lobanjskega dela. * Oči: Temno rjave barve. * Zobovje: Močne [[čeljust]]i s pravilnim škarjastim ugrizom. * Vrat in telo: Mišičast vrat mora biti dovolj izražen in se nadaljevati v ravno hrbtno linijo. Telo je grajeno simetrično in uravnoteženo. * Okončine: [[Kost]]i so močne in ravne. Komolci in pete ne smejo biti obrnjene navznoter oziroma navzven. [[Šapa|Šape]] so okrogle in mačje. * Dlaka: Ravna ali valovita z gosto podlanko. * Barva: Vsi odtenki zlate in krem barve. * Višina: psi: 56-61 [[cm]], psice: 51–56&nbsp;cm Zlati prinašalec je tudi primeren družinski pes ali vodič slepih ter spremljevalec drugih ljudi s hibami.Je ena izmed najbolj razširjenih pasem v svetu.V Sloveniji je po razširjenosti na drugem mestu,po priljubljenosti pa na prvem. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|zlati prinašalec|Zlati prinašalec}} {{Zbirka|Golden Retriever|Zlati prinašalec}} * [http://www.goldenretriever83.fr Golden Retriever France »Hubac de Gaget«] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 7dgr1g9u0eei9t0uyy5fvw4sximky3c 0 79648 5737849 4047395 2022-08-20T18:51:30Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Púd''' ([[ruščina|rusko]] пуд) je stara [[Rusi|ruska]] [[merska enota|enota]] za [[masa|maso]]. Enota je enaka 40 [[ruski merski sistem|staroruskih]] [[Funt (mera)|funtov]] ali 16,380481633991 [[kilogram|kg]]. Uporabljali so jo v [[Rusija|Rusiji]], [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Ukrajina|Ukrajini]]. Pud je prvič omenjen v listinah iz [[12. stoletje|12. stoletja]], še posebej v listinah [[knez]]a [[Vsevolod Mstislavič|Vsevoloda Mstislaviča]] iz leta [[1134]]. Pud so v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] skupaj z drugimi utežnimi enotami starega ruskega [[merski sistem|merskega sistema]] opustili leta [[1924]]. Enoto je še vedno moč zaslediti v dokumentih, ki se nanašajo na [[poljedelstvo|poljedelsko]] proizvodnjo, največ v zvezi z [[žito]]m. == Glej tudi == * [[stare uteži in mere]] [[Kategorija:Enote za maso]] mzcpb50h4jh77v6d4v8g2ltj1t6b3i8 0 80039 5737695 4883883 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{slog|slog=uporaba druge osebe množine, mestoma subjektivno}} {{Pasma psov | akcgroup = Deloven | akcstd = http://www.akc.org/breeds/doberman_pinscher/index.cfm | altname = Doberman Pinscher | ankcgroup = Skupina 6 (službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/doberman.html | ckcgroup = Skupina 3 (delovna) | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/doberman/dobermanarticle1.htm | country = [[Nemčija]] | fcigroup = 2 | fcinum = 143 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-143.htm | image = European Dobermann.jpg | image_caption = Doberman s kupiranimi ušesi in repom. | kcukgroup = Delovni pes | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/48 | name = Doberman Pinscher | nickname = Dobe <br />Dobie | nzkcgroup = Službeni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br628.html | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/4f1ea5ff6d180b3585257044005de3eb?OpenDocument }} <!-- Konec predloge info. članek se začne tukaj--> '''Doberman pinscher''' (ali '''Dobermann''', predvsem v [[Nemčija|nemško]] govorečih predelih) je srednje velik [[pes]], teža pri samcih je 40–45 [[kilogram|kg]], pri samicah pa 32–35 kg. Država izvora je [[Nemčija]]. Publikacije z veljavnim originalnim [[standardizacija|standardom]] je bila izdana 14. februarja 1994. Doberman Pinscher se uporablja kot spremljevalni, delovni in [[pes]] za zaščito. Po klasifikaciji [[Fédération Cynologique Internationale|FCI]] spada v [[skupina|skupino]] 2 (pinč in šnavcer, švicarski planšarski es, Molosser). Uvrščamo ga v sekcijo 1 (pinč in šnavcer). Če želite psa z delovnim izpitom, je dobermann pinscher idealna pasma. == Glava == Zgornji del [[glava|glave]] je močna in mora odgovarjati okvirju telesa. Gledano od zgoraj, daje glava videz topega klina. Prečna linija temena gledana od spredaj, mora potekati vodoravno ne padajoče proti [[uho|ušesom]]. V nadaljevanju od nosnice skoraj ravno potekajoča linija temenske [[kost]]i, pada proti tilniku v rahli okroglini. Loki obrvi so dobro razviti, toda ne izstopajo. Čelna brazda je še vidna. Glavna [[lobanja|lobanjska]] kost (zadnja) ne sme biti izstopajoča. Če gledamo od zgoraj in od spredaj, ne smejo delovati stranske ploskve glave izstopajoče (zadebeljene [[ličnica|ličnice]]). Stranski lahni obok zgornje čeljusti in [[ličnica|ličnice]], morajo biti v harmoniji s celotno dolžino glave. Dobro razvita muskulatura glave. Njegov stop bi lahko opisali takole: čelo je majhno, ampak dobro razpoznavno razvito. == Obrazni del lobanje == Konica smrčka je dobro oblikovana, bolj široka kot okrogla z velikimi odprtinami (nosnicami) ne, da izstopajo. Pri črnih psih je črn, pri rjavih prilagojen s svetlejšo nianso. Gobec je v sorazmerju z glavo in močno razvit. Ugriz je globok, ustna razpoka seže daleč do vilic (Molaren). Dobra širina gobca (ugriza) je prisotna tudi v področju zgornjih in spodnjih sekalcev. Viseče ustnice se trdno in gladko prilegajo čeljusti ter s tem zagotovijo, da se ustna razpoka napeto zapre. Temna pigmentacija ima pri rjavih malo svetlejši ton. Čeljust je močna in široka tako zgornja kot spodnja čeljust. Ima škarjasti ugriz, 42 zob po zobni shemi in normalno velikost. Oči so srednje velike, ovalne in temne barve. Pri rjavih psih je dopustno, da so svetlejše. Ima dobro prilagajoče veke. Rob veke je poraščen. Stoječa ušesa pokončno stojijo in so porezana na dolžino, ki je sorazmerna z [[glava|glavo]]. Če je v kaki državi v veljavi prepoved kupiranja je istovetno priznano ne kupirano uho. Po navadi je želeno (ni pa pravilo) srednje velikosti z gladkim sprednjim robom, ki leži ob licih. Vrat je v razmerju z glavo in telesom. Doberman je suh in mišičast. Njegova linija vratu je vzpenjajoča in privlačno obokana. Drža je ponosna in kaže veliko plemenitosti. == Telo == Viher je predvsem pri samcih v dolžini in višini poudarjen ter je zaradi tega hrbtna linija od križa navzgor rastoča. Hrbet je kratek in trden z dobro širino ter muskulaturo. Ledja imajo dobro širino in muskulaturo. Samica je lahko v ledvenem predelu nekaj daljša, ker potrebuje prostor za seske. Križ je od križnice v smeri nastavka repa, majhen, komaj zaznano padajoč; tako daje videz dobre oblosti-zaokroženosti je niti raven niti opazno padajoč. Dobra širina in muskulatura. Dolžina in globina prsnega koša je v sorazmerju s celotno dolžino trupa, pri tem mora doseči globina z rahlo oblimi rebri , približno polovico višine vihra. Prsni koš ima dobro širino in »naprej« izrazit (predprsa). Trebušna linija je od konca prsnice do medenice in je razločno potegnjena navzgor. Rep je visoko nasajen in kratko kupiran pri čemer ostaneta dve repni vretenci vidno ohranjeni. V državah, kjer je z zakonom kupiranje prepovedano, ostane rep naraven-dolg. == Mere sklepov == Sprednje noge gledano z vseh strani so skoraj ravne, d.h. navpično v smeri tal in so močno oblikovane. Pleče se tesno prilega [[prsni koš|prsnemu košu]] in ima na obeh straneh plečnih kosti dobro razvito muskulaturo in se dviga nad (trnastimi nadaljevanji) prsnimi vretenci. Po možnosti poševna in dobro »ležeča nazaj« kot znaša v primerjavi z vodoravno linijo 50°. Zgornji del noge mora imeti dobro dolžino z dobro muskulaturo s kotom na pleče 105°-110°. Komolec je lepo prilegajoč ne obrnjen nazven. Podlaket je močna in ravna z dobro muskulaturo. Dolžina v harmoniji s celotnim [[telo|telesom]]. Sklep na sprednji nogi je močan. Kosti na sprednjem delu noge so močne od spredaj gledano ravne s strani pa rahlo poševne (največ 10°). Sprednja šapa je kratka in zaprta. Prsti so obokani navzgor (mačje šape); kremplji pa so kratki in črni. [[Slika:Dobermannhuendin.jpg|thumb|Doberman z nekupiranimi ušesi.]] == Zadnja noga == Od zadaj gledano, deluje doberman zaradi svoje medenične muskulature v predelu kolkov in križa širok in oblast-zaokrožen. Mišice, ki potekajo od križa proti zgornjem in spodnjem delu stegna, dajo videz dobre razvitosti v širino tudi v predelu zgornjega stegna, kolena in spodnjega dela stegna. Močne zadnje noge so ravne in paralelne. Zgornji del stegna ima dobro dolžino in širino ter močno muskulaturo. Izredno dobra je tudi gibljivost (winkelung-kotnost, okotenost) v kolčnem sklepu. Kot do horizontale znaša 80°-85°. Kolenski sklep je močen in sestavljen iz zgornjega in spodnjega stegna ter pogačice. Kolenski kot znaša 130°. Spodnji del stegna je srednje dolg v harmoniji s celotno dolžino zadnje noge. Skočni sklep je srednje močen in paralelen. Kosti spodnjega dela stegna so povezane v skočnem sklepu s piščaljo (kost) – (kot ca. 140°). Zadnja piščal je kratka in stoji navpično na tla. Pri zadnji šapi je kot pri sprednji: prsti so kratki, obokani in zaprti. Kremplji kratki in črni. Gibalni mehanizem je pri dobermanu izredno pomemben tako za delovno sposobnost, kot za zunanji izgled. Gibanje je elastično, elegantno, okretno, svobodno in privlačno. Sprednje noge se morajo čim bolj raztegniti naprej. Zadnje noge pa v veliki meri dodajo elastičen pospešek, ki je potreben za gibanje. Sprednja noga na eni in zadnja noga na drugi strani, se istočasno pomakneta naprej. Dobra trdnost hrbta, vezi in sklepov. Koža je povsod enakomerno napeta in dobro pigmentirana. Dlaka je kratka, trda in gosta. Leži trdno in se gladko prilega in je enakomerno porazdeljena po vsej površini. Poddlaka ni dopustna. Barva je črna ali rjava z rjasto rdečimi ostro omejenimi, čistimi ožigi. Ožigi se nahajajo na gobcu, kot madež na licih nad obrvmi, na vratu, dva madeža na prsih, na sprednjem delu nog in šapah, na notranji strani zgornjega dela zadnjih nog, na štrclju in na sednem delu. == Splošni vizualni opis == Višina na vihru je pri samcih 68-72 [[centimeter|cm]], pri samicah pa 63-68 cm. Zaželena je srednja višina. Samci tehtajo ca. 40-45 kg, samice pa ca. 32-35 kg. Vsak odmik od omenjenih točk, se šteje kot hiba in vrednotenje te napake naj bo v točnem razmerju do stopnje odklona od normale. Pri splošnem izgledu se osredotočimo na pomanjkljivo ločljivost pripadnosti spolu, premalo substance, prelahek, pretežak, previsok, slabo [[okostje]]. Pri glavi pazimo, da ni premočna, preveč drobna, prekratka, predolga, preveč / premalo »stop-a« preveč padajoča linija temenske kosti, slabo izoblikovana spodnja čeljust, okrogle ali šilaste oči, svetle oči, premočne [[ličnica|ličnice]], ne prilegajoče viseče ustnice, odprto-pregloboko ležeče oko, previsoko ali prenizko nastavljena ušesa, odprt ustni kot. Vrat naj ne bo malo prekratek, prekratek, preveč razvita koža na spodnjem delu vrata, jelenji vrat, predolg (neharmoničen), trebušast vrat. Telo naj nima mehak hrbet, padajoč križ, kotanjast-spuščajoč hrbet, hrbet oblike krapa, premalo / preveč izstopajoča rebra, nezadovoljiva globina oziroma širina prsnega koša, v celoti predolg hrbet, manjkajoča prsnica, previsoko ali prenizko nastavljen rep, linija trebuha je premalo/preveč zavit lok navzgor. Pri merah sklepov bodimo previdni na premali / preveliki kot na sprednjih in zadnjih nogah, brez komolcev, odmik od standardne dolžine, dolžine kosti in sklepov, prsti preveč skupaj/narazen, stoja zadnjih nog podobna kravji, sodasta (O), ozka (X), odprte ali mehke šape, zviti prsti, svetli kremplji. Dlaka: presvetli, neostri in sajasti ožigi, pretemna maska, veliki črni madeži na nogah, komaj vidni ali preveliki ožigi na prsih. Dolga, mehka, ne svetleča in valovita dlaka, kot tudi premalo poraščena in plešasta mesta. Večji vrtinci posebno na telesu in vidna poddlaka. Narava: pomanjkanje samozavesti, prevelik temperament, prevelika ostrost, previsok/prenizek prag razdražljivosti. Velikost: višine, ki imajo večji odmik od [[standardizacija|standarda]] kot 2 cm, so nesprejemljive. Način hoje: majava, drobincljeva, nesproščena hoja in sedlasta hoja (Passgang). == Diskvalificirajoče napake == Diskvalificirajoče napake so izrecno na glavo postavljeni »spolni pečati«, rumene oči (oči ptic roparic), oči različne barve, predugriz, zaugriz, manjkajoči zobje po shemi zob, na dlaki beli madeži, izrecno dolgodlaki psi z valovito dlako, izrecno redka dlaka, mesta brez dlake, da so plašni, nervozni, agresivni, da presegajo višino po standardu za 2 cm navzgor ali navzdol in da nimajo dveh dobro razvitih mod, ki sta popolnoma v modnih vrečkah. == Kratek zgodovinski pregled == [[Pasma]] doberman ima kot edina [[Nemčija|nemška]] pasma ime po svojem prvem poznanem vzreditelju [[Friedrich Louis Dobermann|Friedrichu Louisu Dobermannu]] (2. januar 1834 - 9. junij 1894). Po izročilu je bil davčni izterjevalec, revirski upravitelj in konjederec ("šintar") z zakonsko pravico, da polovi vse prosto tekajoče pse. Za vzrejo je iz teh rezerv paril posebno ostre pse. Najpomembnejšo vlogo pri nastanku pasme doberman imajo tako imenovani »mesarski psi«, ki so že takrat veljali kot relativno vzrejna »pasma«. Ti [[pes|psi]] so bili nekako predniki današnjega rottweilerja pomešani z neko vrsto ovčarja, ki je bil prisoten v Thuringenu v črni barvi z rdeče-rjavimi ožigi. S to našteto mešanico psov je Gospod Dobermann vzrejal v 70. letih prejšnjega stoletja. S tem je dobil »svojo pasmo« delovne pse, ki niso bili samo dobri čuvaji ampak tudi »močni stabilni psi za hišo in dvor. Uporabljali so jih največ kot čuvaje in policijske pse. Ker so jih veliko uporabljali kot službene pse pri policiji se jih je prijelo ime »žandarski pes«. Pri lovu so jih največkrat uporabljali za lov na zveri-roparice. Po teh opisanih predpostavkah je bilo nujno že v začetku tega stoletja, da je bil doberman uradno priznan kot policijski pes. Vzreja dobermanov teži k srednje velikem, močnem, mišičasto grajenem psu, ki ima kljub substanci, elegantno in plemenito linijo telesa. Posebno primeren naj bi bil kot spremljevalni pes, pes za zaščito, delovni pes in družinski pes. {{slog|Wikipedija ni vodič za lastnike psov; preostanek članka je neenciklopedičen in slovnično precej pomanjkljiv}} * Doberman potrebuje veliko gibanja in ukvarjanja z njim. Je zelo temperamenten pes, občutljiv, potrebuje vodnika, ki je odločen in ljubezniv (ne pa strog in s »trdo« roko) * Doberman naj ne bi bival v pesjaku, balkonu, garaži ali kakršni koli drugi obliki, s katero bi ga izolirali od družine * Celotna družina se mora strinjati, da pride doberman domov * Ste pripravljeni, če bi bilo potrebno, 24 ur na dan skrbeti za [[pes|psa]]? Če ne boste imeli časa; kaj takrat? * Pri planiranju dopustov ne smete pozabiti nanj * Novi družinski član bremeni družinski proračun ([[veterinar]], davek, zavarovanje, [[hrana]], dodatna oprema, ...)''' Doberman samec je posebej v mladih letih pogosto navihan, trmast in dominantnejši kot samica. Veliko samcev je veliko bolj zadovoljnih zunaj kot v hiši, seveda z vsakodnevnim, zadostnim ukvarjanjem z njim. Zvesta svojemu gospodarju in pripravljena na vse v primeru »zaščite« svojega gospodarja ali doma, sta tako [[pes]] kot psica . Ne ravnodušnost do tujcev in s tem značilno obnašanje je doberman nekaterim ljudem neprijeten. Tako kot je zvest, potreben nežnosti v svoji družini je na drugi strani »težek« in jasen – pokaže tujcem, da se na njegovem revirju ne more zgoditi nič brez njegove privolitve ali odobritve njegovega gospodarja. Seveda je to vse pogojeno s samo vzgojo dobermana. Je veliko dobermanov, ki so sila prijazni tudi do tujcev in se celo pustijo božati. Vendar moramo zmeraj računati s tem, da se bomo večkrat soočili z njegovo prirojeno naravo. Dobermani se z otroki načeloma dobro razumejo. Jasno pa je, da so tudi primeri dobermanov (kot pri vseh ostalih pasmah), ki niso tako navdušeni nad njimi.V tem primeru se doberman raje umakne, kar je zelo dobra rešitev. == Doberman mladički == Zelo se zanimajo za okolico in vse kar je novo. Za dobro vzgojo je zelo pomembno, da mladiču pokažemo vse počasi in v miru. Zaradi njegove inteligence mu je prirojena velika previdnost nasproti vsem novim situacijam. Na primer pri psih drugih pasem, ki so že od začetka zelo radovedni in jih ni ničesar strah, doberman pa je le izredno pazljiv. Veliko začetnikov (lastnikov) lahko v tem času naredi veliko napak, da od mladiča pričakuje preveč in ga celo poskuša na silo pripraviti do določenih dejanj…To se ne sme dogajati! Dobermana je potrebno zmeraj prepričati počasi in brez prisile! Mirna vzgoja, s posledično primerno kaznijo, če bi bila potrebna je dobra osnova v odnosu pes in gospodar. Doberman ni pes za nervozne in neučakane ljudi. Veliko zgodb v katerih je doberman ugriznil gospodarja, temelji pogosto na pomanjkanju zaupanja ali zlorabi zaupanja psa do gospodarja. Obstaja star rek: »Ne obstaja slab doberman, le slab gospodar!« Doberman spada med pse, kateri ne prenašajo in ne pozabijo dolgotrajne, nepravične in trde vzgoje. Ko je z 2-3 leti odrasel in samosvoj in vi kot gospodar niste v tem času osvojili njegovega srca, mu bo popolnoma vseeno za vas in vas v primeru kakšne resne situacije ne bo ščitil. Če ste pa vzpostavili normalen odnos z njim, so skrbi odveč; ne da bi ga kadarkoli učili obrambe/zaščite, vam bo zmeraj zvesto stal ob strani. === Vzgoja === Že zgodaj morate mladiča vzgajat na igriv način. Dva ukaza morata vsakemu dobermanu že od malih nog bit znana: »Pridi« in »Konec ali ne« Na teh dveh osnovnih ukazih lahko gradimo kasnejšo vzgojo. Nekateri pravijo, da pes pozna samo črno belo izraženo v žargonu, kar pomeni, da pes pozna samo odločen DA ali odločen NE. Večina dobermank-psic je z malo dobrega občutka s strani gospodarja dobra za vzgojo in lažje vodljiva. Doberman samec začne z 5-6 meseci, najkasneje do enega leta kazati njegovo dominantno obnašanje. Potrebuje dosledno vendar ne »pretrdo« vodstvo. Najbolje, je primerno njegovi starosti seveda, da ga naučimo z nekaterimi vajami in nalogami poslušnosti. Bili so žal že primeri, da je 3-5 mesecev star dobermanček (pes in psička!), zaradi neizkušenosti svojih gospodarjev ni pustil celotne družine, da bi vstala s kavča. Seveda je družina takega mladiča takoj vrnila vzrediteljem. Tudi če so dobermani še tako mladi imajo v primerjavi z drugimi pasmami močan karakter in vztrajajo pri svojem. Zato po navadi ne priporočajo dobermana ljudem, kateri si omislijo kot prvega psa dobermana, ampak bi naj začeli s kakšno drugo pasmo… Če bi res v času vzgoje naleteli na težave, je smiselno pravi čas poiskati primerne in izučene ljudi, ki imajo veliko izkušenj z dobermani. Po navadi tudi »normalna pasja društva – klubi« ne znajo rešiti določenih težav z dobermani in s tem se naredi le dodatna škoda psu. Osebnost dobermana se razvije dokončno šele s 2-3 leti; v tem času mu morate dati čas, da odraste. Lahko bi na kratko rekli, da je doberman pes, ki na gospodarju pusti globok vtis; inteligenten in zvest spremljevalec, ki znova in znova preseneča s svojim pogumom in visoko mejo samoodločanja v dejanjih, s tem fascinira in prevzame gospodarja. == Zunanje povezave == ; Društva, klubi * [http://www.kldos.si/ Klub Ljubiteljev Dobermanov Slovenije] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} ec0y4r28db4b9rcrjywthsf36jye5vb 0 81475 5737704 5659213 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = YellowLabradorLooking.jpg | image_caption = Rumeni labradorec | name = Labradorec | nickname = Lab</br> Labrador retriever</br>Labby | maleweight = 27–36&nbsp;kg | femaleweight = 25–32&nbsp;kg | maleheight = 56–63&nbsp;cm | femaleheight = 54–60&nbsp;cm | coat = Kratka, gosta; na otip precej trda, s podlanko, ki psa ščiti pred vremenskimi vplivi. | color = Popolnoma črna, rumena ali jetrna / čokoladna. | litter_size = 10–12 mladičev | life_span = 10–13 let | akcgroup = Športni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/labrador_retriever/index.cfm | ankcgroup = Skupina 3 (Gun dogs) | ankcstd = http://www.ankc.org.au/home/breeds_details.asp?bid=18 | ckcgroup = Skupina 1 — Športni psi | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/labrador/labarticle2.htm | country = [[Nova Fundlandija]] / {{flag|Kanada}} | fcigroup = 8 | fcisection = 1 | fcinum = 122 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030801042336/http://www.fci.be/uploaded_files/122gb99_en.doc | kcukgroup = Gun dog | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/109 | nzkcgroup = Gun dog | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br324.html | ukcgroup = Gun Dog | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/7dc2fcf6dd80faf28525704600602b14?OpenDocument |}} [[Slika:LabradorWeaving.jpg|thumb|250px|Labradorec prikazuje svojo gibčnost]] '''Labradorec''' je [[pasma]] [[domači pes|psa]]. Najbolj je razširjen v [[Združene države Amerike|ZDA]] in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. == Zgodovina pasme == Domnevajo, da je [[pasma]] nastala na [[Nova Fundlandija|Novi Fundlandiji]] ([[Kanada]]), od koder so jo pripeljali v Anglijo v 19. stoletju. Prvi standard za labradorce so napisali leta [[1887]], kjer so še posebej cenili labradorčevo trdnost in vodljivost. Leta [[1905]] je bil priznan kot samostojna pasma. Sprva so bili labadorci samo črni, druge barve niso bile dovoljene. V [[Slovenija|Slovenijo]] sta prišla prva labradorca leta [[1971]] iz [[Švedska|Švedske]], leta [[1975]] pa smo dočakali prvo [[leglo]]. Nato so se labradorci hitro razširili in se uvrstili med najbolj priljubljene družinske pse. == Videz == Labradorci so močni, srednje veliki psi. Imajo kratko, gosto in čvrsto [[dlaka|dlako]], ki po standardih naj ne bi bila valovita, rjave oči, močne [[čeljust]]i ter [[rep]], ki se proti koncu oži. Rep je značilnost te pasme. Podoben je [[vidra|vidrinemu]] repu. Zaželena višina za samce je 55-57 [[centimeter|cm]], za samice pa 54-56 cm. Tehta nekje od 25- 34 [[kilogram|kg]]. Pri labradorcih je značilen zelo dolg razvoj, ki traja tam nekje do tretjega leta. Labradorci so lahko [[črna|črne]] barve, [[rumena|rumene]] (ki obsega odtenke skoraj do rjave barve in pa sega vse do bele) ter rjave barve. Rumena barva dlake je posledica prezgodnjega stop kodona na genu MC1R (''melanocyte-stimulating hormone receptor''). C->T mutacija povzroči zamenjavo arginina v stop kodon na poziciji 306 in posledično spremembo črne/rjave barve dlake v rumeno. Rumena barva se deduje avtosomalno recesivno.<ref>{{cite journal |author1=Everts RE |author2=Rothuizen J |author3=van Oost BA |title= Identification of a premature stop codon in the melanocyte-stimulating hormone receptor gene (MC1R) in Labrador and Golden retrievers with yellow coat colour |journal=Animal Genetics |year=2000 |volume= 31 |issue=3 |pages=194-199}}</ref> == Učljivost == Potrebujejo veliko ukvarjanja, še posebej, če želimo od njih vse kar so sposobni. So zelo aktivni, vzdržljivi in imajo dober [[voh]]. Zaradi vseh teh lastnosti so primerni za reševalnega ali službenega psa, lovske preizkušnje, poslušnost, gibčnost, ... Poleg [[Border collie|mejnega ovčarja]] ([[angleščina|angl.]] Border collie) ga strokovnjaki prištevajo k najbolj pametnim pasmam. == Skupina == Uradni, veljavni [[FCI]] so jim priznali 24.6.1987 v VIII. FCI-ju, pod sekcijo 1 (prinašalci) s številko 122. Spadajo v skupino [[šarivec|šarivcev]], [[prinašalec|prinašalcev]] in [[vodni pes|vodnih psov]]. Ker so delovnega značaja potrebujejo predvsem delovni izpit. == Labradorci na delu == Labradorec se pri delu odlično ujame z gospodarjem. Je zdrav, vzdržljiv in zelo odporen pes, zanesljiv, poslušen, energičen in družaben. Je zelo dober vodnik slepih ljudi, uporablja se jih tudi kot lavinske pse, učeni so tudi za iskanje [[tartuf]]ov, ... Skratka pametni psi, ki to kažejo na vseh področjih. Pripravljen je uspešno opraviti naloge, ki mu jih zada lastnik na [[razstava]]h in drugih tekmovanjih. == Labradorec kot družinski pes == Po značaju je pasma zelo mirna. Je prijazen in ima zelo rad [[otrok]]e. Dobro se razume z drugimi psi in z drugimi domačimi živalmi. Je značajsko stabilen pes in ni agresiven. Je neustrašen, predan svojemu gospodarju. Je razmeroma dober [[čuvaj]]. Primeren je tudi, kot prvi pes, saj je potrpežljiv. Rabi dolge sprehode saj je to pes, ki je aktiven in poln energije. Neizmerno radi imajo vodo, sneg - pravzaprav vse kar je povezano z vodo. == Zdravje == Mladiči so primerni za oddajo v 8 tednu starosti. Življenjska doba labradorcev je 10 do 12 let, so zdrava pasma z razmeroma malo večjimi težavi. Večini primankuje hormona za nadziranje lakote zato se lahko brez ustreznega gibanja in vadbe pretirano zredijo, kar pogosto vodi do displazije kolkov ali komolcev. Druge pogoste zdravstvene težave so sladkorna bolezen, artritis, slabeje mišic: redkeje pa se pojavljajo tudi siva mrena, avtoimunske bolezni, gluhost in sindrom kolapsa zaradi napora (''Exercise Induced Collapse'' - EIC). === Sindrom kolapsa zaradi napora === EIC je genetski sindrom, ki se pojavlja pri labradorcih in nekaterih drugih pasmah. Prizadeti psi lahko prenašajo blago do zmerno telesno dejavnost, vendar 5 do 15 minut naporne vadbe povzroči izgubo nadzora nad zadnjimi udi ali pa doživijo popolni kolaps. Epizode kolapsa pogosto trajajo 5 do 10 minut, po 30 minutah mirovanja pride do popolnega okrevanja, občasno pa so taki dogodki tudi usodni. Najbolj prizadeti so psi, ki jih uporabljajo za lov ali za delo na terenu. Znaki se pokažejo pri mladih psih, ko začnejo s težkimi treningi - običajno med 7 mesecem starosti in 2 letom starosti. Prizadeti so lahko psi obeh spolov, intenzivni trening ni več mogoč, lahko pa živijo normalno življenje kot hišni ljubljenčki, saj ni videti, da bi ob kolapsu trpeli bolečine. Sindrom kolapsa zaradi napora je [[avtosom]]alna recesivna bolezen, vzročna [[mutacija]] se nahaja v [[gen]]u za dinamin 1 (DNM1) na 9. pasjem [[kromosom]]u. Nezadostna aktivnost dinamina 1 pri homozigotih med naporom ali vznemirjenjem vodi v pomanjkanje zadostnega števila veziklov pri vzdrževanju [[sinapsa|sinaptične]] transmisije, ki se izrazi v izgubi motornih funkcij.<ref>{{cite journal |url=http://www.nature.com/ng/journal/v40/n10/full/ng.224.html |title=A canine DNM1 mutation is highly associated with the syndrome of exercise-induced collapse |author1=Patterson EE |author2=Minor KM |author3=Tchernatynskaia AV |author4=Taylor SM |author5=Shelton GD |author6=Ekenstedt KJ |author7=Mickelson JR |journal=Nature Genetics |year=2008 |volume=40 |issue=10 |pages=1235-1239}}</ref> == Viri == {{opombe}} {{Wikislovar|labradorec|Labradorec}} {{Zbirka|Category:Labrador_Retriever|Labradorec}} [[Kategorija:Pasme psov]] tlok2owg6kv1u2rvhpomdx84nrzybh5 0 81671 5737662 5572231 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/siberian_husky/index.cfm | altname = čukča<br />čukša<br />kešija (Keshia) | ankcgroup = Skupina 6 (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/siberian.html | ckcgroup = Skupina 3 (Delovni) | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=SBH | country = [[Rusija]] ([[Sibirija]]) | fcigroup = 5 | fcinum = 270 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:LLjcTsGFJpUJ:www.fci.be/uploaded_files/270gb2000_en.doc+site:www.fci.be+%22270/+24.+01.+2000+%22&hl=en&ie=UTF-8 | image = siberian-husky.jpg | image_caption = Belo-črni samec sibirskega haskija | kcukgroup = Delovni pes | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/62 | name = Sibirski haski | nickname = Siberian<br />Sibe<br />Husky | nzkcgroup = Službeni pes | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br642.html | ukcgroup = Northern Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/ace9ad1d4488fb0a8525704a0048a0ba?OpenDocument | maleweight = 20 do 27 kg | femaleweight = 16 do 23 kg | maleheight = 53-60cm | femaleheight = 51 do 56 cm | coat = Dlaka je dvojna in srednje dolga. Kožuh je gost. Podlaka je mehka in gosta. | color = Vse barve od črne do bele | litter_size = 1-7 mladičev | life_span = 12-15 let }} '''Sibírski háski''' (tudi '''~ husky''') je [[volk|volčji]], srednje velik [[pes]], težak od 16 do 27 [[kilogram|kg in]] z višino pleč od 51 do 60 [[centimeter|centimetrov]]. Je delovna vrsta in izvira iz vzhodne [[Sibirija|Sibirije]]. Vzredili so ga [[Čukči]] kot vaškega psa z nalogami vodnika severnih [[jelen]]ov, [[vlečni pes|vlečnega psa]] in paznika žensk in otrok. == Zunanjost == Haskiji imajo gosto, dvoslojno [[dlaka|dlako]] (kožuh) z mnogo različnimi [[barva]]mi. Tace in noge, brki in konica repa so pogosto bele barve. Najbolj pogoste barvne kombinacije so [[črna]] in [[bela]], [[siva]] in [[bela]], bakreno [[rdeča]] in bela. Nekateri haskiji so lahko tudi popolnoma beli, čeprav imajo pogosto odtenke rjave, rdečkaste oziroma imajo dele, kjer so dvobarvni. Ostale obrazne poteze in barvne linije se razlikujejo pri vsakem predstavniku vrste. === Kožuh === Haskijev kožuh se sestoji iz dveh slojev: gostega, [[kašmir]]ju podobnega spodnjega dela in bolj grobega zgornjega dela kožuha, ki ga sestavljajo varovalne dlake. Svoj spodnji del kožuha po navadi naravno odvržejo oziroma zamenjajo enkrat ali dvakrat na leto, pri čemer odvržejo prelepe kose dlake. Haskiji, ki živijo znotraj, v bivalnem prostoru, odlagajo dlako celo leto, tako je guljenje manj intenzivno, vendar konstantno. V obdobju odlaganja odvečne dlake dlako najlažje odstranimo z jeklenim [[glavnik]]om, sicer je pa pri tej pasmi vzdrževanje in čiščenje dlake minimalno; kopanje haskija običajno ni potrebno, saj se njegov kožuh sam stalno čisti. Zdravi in dobro oskrbovani haskiji nimajo nobenega neprijetnega vonja. === Oči === Njihove barve očes so [[modra]], [[rjava]] ali lešnikova. Svetlomodra barva oči je stereotipna, vendar pri haskijih ne prevladuje. Haski ima lahko eno [[oko]] rjavo ali lešnikovo barvo in drugo oko modro, ali pa ima eno modro in drugo barvno mešano; ta pojav se imenuje »''bi-eyed''«. Haski je ena izmed redkih pasem, kjer je različnost očesne barve dovoljena na predstavah. Zmotno je prepričanje, da mora imeti haski obe očesi različnih barv. === Ušesa === [[Slika:Vieri4.jpg|thumb|right|Lisičja ušesa]] [[File:Leïko au bois de la Cambre.jpg|thumb|]] Haskijeva ušesa so trikotniška, dobro zaščitena z gosto dlako, srednje velika in našpičena; njegova lisičjim podobna ušesa so oblikovana kot srp proti hrbtu. == Temperament == [[Slika:Vieri2.jpg|thumb|right|250px|Motreč pogled]] Priljubljen kot družinski pes in nastopaški pes zaradi svojega izrednega izgleda in nežnega [[temperament]]a, a navkljub temu ima haski nekaj slabih strani. Zaradi svojega izredno čustvenega in ljubečega značaja, radovednosti in dobrodušnega pozdravljanja ljudi, zelo redko napadejo človeka in so prav tako izredno slabi [[stražar|čuvaji]]. Pravilno vzgojeni haskiji so zelo radi v družbi otrok, čeprav se ne sme nobenega psa, niti haskija, puščati samega z majhnimi otroki. Po navadi so razmeroma lahko vodljivi, ljubeči in ubogljivi, toda vseeno jim je narava pustila divji lovski nagon, zaradi česar so haskiji znani kot ubijalci [[mačka|mačk]], [[zajec|zajcev]], [[kokoš]]i, [[veverica|veveric]] in tudi [[ptica|ptic]] ter manjših živali, predvsem [[glodalci|glodalcev]]. Znani so primeri, ko je haski celo na krut in divji način pokončal tudi [[ovca|ovce]]. Haskiji morajo biti zaprti v varno ograjenem prostoru, po dolžini velikem vsaj 2 [[meter|metra]], saj se pogosto ne odzovejo na ukaz in brez ovire, v obliki ograje ali [[povodec|povodca]], pogosto izginejo na daljše lovske pohode. Torej jih nikoli ne puščajte proste in jih vedno imejte na vrvici. Haskiji so tudi uveljavljeni umetniki pobegov in izurjeni kopači, zato redno preglejte pesjak za kakršenkoli mogoč izhod iz ograde. Poskrbite, da je vaša ograja vkopana dovolj globoko v zemljo, tako da se haskiji ne bo mogel izkopati pod njo. Haskiji so do določene mere vodljivi in učljivi, toda pri tem je potrebna izredna potrpežljivost. Haski je neodvisnega značaja in ni v njegovi naravi, da bi slepo ubogal vsak ukaz (če sploh kakšnega). == Zdravje == [[Slika:Husky boenisch 2005.jpg|thumb|right|250px|Potrpežljiv pogled]] Haskiji so po navadi zelo zdravi psi. Običajno živijo 11 do 15 let. Njihove zdravstvene težave so predvsem problemi z očmi ([[siva mrena]] ([[katarakta]]), [[zelena mrena]] ([[glavkom]]) in [[distrofija]] [[roženica|roženice]] med drugimi), [[alergija|alergije]] in [[rak (bolezen)|rak]] pri starejših predstavnikih. Haski potrebuje visoko kakovostno [[hrana|hrano]] z visoko vsebnostjo [[beljakovine|beljakovin]] in [[maščobe|maščob]], še posebej kadar je v službi vlečnega psa. Njihova odlika je predvsem izjemno učinkovit izkoristek [[energija|energije]], torej haski porabi manj energije kot ostali psi primerljive velikosti in predvsem dejavnosti. Prehrana mora biti nastavljena na njihov nivo dela in [[gibanje|gibanja]]; [[debelost]] je namreč problem pri vseh nerazgibanih, prekomerno hranjenih psih. Ponoči radi tulijo kot volki. == Zgodovina == == Razno == === Vprežno dirkanje === [[Slika:Vieri8.jpg|thumb|right|250px|Rojen lovec]] Haskiji so občasno še vedno uporabljani kot [[vlečni pes|vlečni psi]] v [[pasja dirka|pasjih dirkah]], toda nadomestili so jih vse bolj priljubljeni [[aljaški haski]]ji in križanci, psi vzrejeni posebej za hitrost, saj imajo manj kožuha. Sibirski haskiji so najbolj učinkoviti pri vleki lahkega tovora na dolge razdalje pri srednji hitrosti in se ne morejo meriti s hitrejšimi sorodniki. Haskiji so še vedno zelo priljubljeni v dirkah čistokrvnih pasem in so hitrejši kot ostali čistokrvni vlečni psi kot na primer [[samojed]]i in [[aljaški malamut]]i. Danes se pasma vse bolj deli na »dirkalne« haskije in »nastopaške« haskije. Haskiji so poleg pasjih dirk priljubljeni za razvezdrilno snežno vprežno hojo in jih tudi uporabljajo za vleko s smučmi ([[skijoring]]) in pri evropski smučarski [[pulka|pulki]]. Nekaj lastnikov jih uporablja za nošenje tovorov (dog-packing) in sprehajanje. Uporabljajo jih tudi v [[terapevtski pes|zdravilne]] (therapy dog) namene. == Znani haskiji == * [[Togo (pes)|Togo]], vodilni pes Leonharda Seppala. * »Exile« iz ''[[Road Rovers]]'' * [[Balto]] (Čeprav je nekaj prerekanj ali je bil Balto Husky ali [[aljaški malamut]] ali mogoče mešanec obeh pasem.) * vlečno moštvo haskijev iz filma ''[[Snežni psi]]'' (''Snow Dogs'') ([[Walt Disney Pictures|Disney]]) * vlečno moštvo iz Disneyjevega filma ''[[Osem izgubljenih]]'' (''Eight Below'') (Buck, Dewey, Maya, Max, Old Jack, Shadow, Shorty, Truman) (dva od njih (Buck in Shadow) sta bila [[aljaški malamut|aljaška malamuta]]) * Poppy, [[Galford]]ov tovariš iz ''[[Samurai Shodown]]'' == Glej tudi == * [[aljaški haski]] * [[grendlandski haski]] ([[grendlandski pes]]) * [[aljaški malamut]] * [[kanadski inuitski pes]] ([[kanadski eskimski pes]], [[kimik]] ([[kvimik]]) (qimmiq)) == Zunanje povezave == {{Commonscat|Husky|haski}} * [http://www.shca.org The Siberian Husky Club of America] * [http://www.huskycolors.com barve sibirskega haskija] * [http://www.siberianrescue.com/ Reševalna organizacija ''Sibirski haski''] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Pasme psov]] [[Kategorija:Izposojenke iz angleščine]] f21pj1iw49i9crnitl5686mqxdat05u 0 84376 5737708 5512498 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Mops | image = Mops oct09 cropped.jpg | image_caption = mops | altname = Chinese Pug<br />Mops<br />Puggu<br />Carlin<br />Dutch Bulldog<br />Mini Mastiff<br />Pug |maleweight = 6,3kg - 8,1kg |femaleweight = 6,3kg - 8,1kg |maleheight = od 25cm do največ 32cm plečne višine |femaleheight = od 25cm do največ 32cm plečne višine |coat = kratka, gosta, mehka in sijoča |color = srebrna, marelična ali različni odtenki bež barve s črnimi oznakami, lahko je tudi cel črne barve |litter_size = |life_span = dočaka tudi 15 let starosti | akcgroup = Družna | akcstd = http://www.akc.org/breeds/pug/index.cfm | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/Pug.html | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/toys/pug_std.htm | country =[[Ljudska republika Kitajska]]<ref name="AKC History">{{cite web| url=http://www.akc.org/breeds/pug/history.cfm| title=American Kennel Club - Pug History| publisher=[[American Kennel Club]]| accessdate=2006-08-19}}</ref> | fcigroup = 9 | fcinum = 253 | fcisection = 11 | fcistd = http://web.archive.org/web/20051227132307/http://www.fci.be/uploaded_files/253gb98_en.doc | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/198 | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br160.html | ukcgroup = Companion breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/c395b9f4b5e3e378852570440051d052?OpenDocument }} '''Mops''' je pasma s posebnimi fizičnimi značilnostmi. Je pritlikav, razmeroma krepak [[pes]], s čokatim, kvadratastim telesom, ki ga pokriva kratka, mehka in sijoča dlaka. Ima veliko okroglo glavo, kratek, štirioglat, potlačen in naguban gobec s črnim smrčkom, velike temne oči ter majhne črne in na otip žametaste uhlje. Visoko nasajen rep je lahko tudi dvakrat zavit in ga mops nosi čez hrbet. Mopsi v povprečju tehtajo med 6 kg in 8 kg, visoki pa so med 25 cm in 30 cm. == Splošne značilnosti == * Dežela izvora: [[Ljudska republika Kitajska]], * Čas izvora: [[stari vek]], * Prvobitna uporaba: družabnik, * Današnja uporaba: družabnik, * Življenjska doba: 13 - 15 let, * Druga imena: [[pug]], [[carlin]], * Teža: 6 - 8 kilogramov, * Plečna višina: 25 - 28 centimetrov. Mopsi so neobičajni le dotlej, dokler se nanje ne navadimo. Potem postanejo nepogrešljivi. Ta živahna in samopašna [[pasma]] je izredno predrzna in kljubovalna. Čeprav je svojeglav, je le redko tudi napadalen. Ljubezniv je do družine ter zabaven in hvaležen družabnik. === Dlaka === Kratkodlaki kožuh je lahko črne, srebrne, marelične ali krem barve. Izpadanje dlake je močno skozi vse leto, kratka, trda dlaka pa se rada prime tako na oblačila kot na pohištvo. === Nega in zdravstvene težave === Pasma je nagnjena k prekomerni telesni teži, kar lahko preprečimo z ustrezno dietno prehrano in rednim gibanjem. Za dnevno nego pasma ni posebno zahtevna, v času menjave dlake pa se priporoča redno krtačenje. Mopsi so dovzetni za poškodbe oči, kot npr. odrgnine roženice ali entropij. Prav tako imajo stisnjene dihalne poti, zato imajo mnogi težave z dihanjem ali pa niso zmožni regulirati telesne temperature s sopihanjem. Mopsova normalna telesna temperatura se giblje med 38 °C in 39 °C. Če se temperatura dvigne do 41 °C, se potreba po kisiku močno poveča, potrebna pa je takojšnja ohladitev. Če doseže 42 °C, lahko začnejo odpovedovati organi. Mopsi imajo podaljšano nebo. Kadar so vznemirjeni, lahko začnejo hitro sopihati in smrčati, kar imenujemo »vzvratno kihanje«, pri čemer pa običajno ne gre za nič nevarnega. Na obrazu imajo gube, ki jih je potrebno redno čistiti, da preprečimo draženje in vnetje. Skoraj 64 % mopsov ima neobičajno obliko kolčnega sklepa na zadnjih nogah, kar imenujemo displazija kolkov. Zaradi omenjenih genetskih zdravstvenih težav je izjemno pomembno, da mopsa kupimo pri preverjenih vzrediteljih, ki lahko zagotovijo zdravje mladičkovih prednikov. === Značaj === Mops je zelo inteligenten, družaben, ljubeč in velja za zvestega družabnika in ne za čuvaja. Pasma je pogosto opisana z latinsko frazo »''multum in parvo''«, ki pomeni »veliko v malem« oz. »veliko psa v majhnem telesu«, kar se nanaša na mopsovo izjemno in očarljivo osebnost, kljub temu da je majhen. So intuitivni in občutljivi glede razpoloženja njihovega lastnika in mu želijo ustreči. Mopsi so igrivi in uživajo v človekovi družbi. Želijo si lastnikove pozornosti in ljubezni, zato mu radi sledijo naokrog. === Družabnost === Mopsi se dobro razumejo z drugimi pasmami in ostalimi hišnimi ljubljenčki. So trmasti, a le redko agresivni, zato so primerni za družine z otroki. Radi imajo otroke in so dovolj vzdržljivi za igro z njimi. Ker so precej nezahtevni, kar se tiče potreb po aktivnosti, pa so lahko odlični družabniki tudi starejšim ljudem in manj aktivnim posameznikom. Primerni so tudi za neizkušene pasje lastnike. Zase zahtevajo veliko pozornosti in so lahko ljubosumni, ko je pozornost njihovega gospodarja namenjena komu drugemu in ne njim. === Primeren bivalni prostor === Mops potrebuje redne sprehode, vendar malo prostora, zato je primeren za bivanje v stanovanju. Zelo slabo prenaša visoke temperature, ne mara pa tudi hudega mraza. Najraje spi v človekovi bližini. === Gibanje === Pri nižjih temperaturah mopsi uživajo v preganjanju in igranju na prostem, v vročem vremenu, pa psa ni priporočljivo predolgo pustiti na prostem. Zato mu priskrbimo hladen in senčen prostor, kamor se lahko umakne. == Zgodovina pasme == Mops velja za eno najstarejših pasem na svetu, ki izvira iz [[Kitajska|Kitajske]] in se je pojavila že pred 6. stoletjem pr. n. št<ref>{{Navedi splet|url=https://www.petwave.com/Dogs/Breeds/Pug/Overview.aspx|title=petwave|date=|accessdate=2. 4. 2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Takrat so bili spremljevalci kraljevih družin na Kitajskem. Te so jih visoko cenile, zato so mopsi živeli v razkošju, varovali pa so jih celo vojaki. Kasneje se je pasma razširila po celi [[Azija|Aziji]]. V [[Tibet|Tibetu]] so bili mopsi hišni ljubljenčki budističnih menihov. Indijski trgovci so jih v 16. stoletju prinesli v [[Evropa|Evropo]], in sicer najprej na [[Nizozemska|Nizozemsko]], kjer naj bi postal uradni pes [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]], saj je mops rešil življenje princu. Sprva so bili priljubljeni med plemiči in aristokrati. V naslednjih stoletjih so se razširili tudi v [[Francija|Francijo]], [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], [[Španija|Španijo]] in [[Italija|Italijo]]. == Literatura == * Fogle, Bruce. 1997. ''Enciklopedija psov.'' (Ž. Fon, Prev.) Ljubljana: Slovenska knjiga. * DK Publishing. 2012. ''Top Dog: Choose the Perfect Breed for You.'' New York: DK Publishing. == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == http://www.mojmops.com/ https://www.mrpet.si/pasma-mops-p-17181.aspx https://www.aler.si/pasme-psov/mops.html https://kuzek.si/mops/ https://www.petwave.com/Dogs/Breeds/Pug/Overview.aspx {{Zbirka|Pug}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 1k1rpo4zpncfdetq1ew7c8s9mqy1lwe 3 85488 5737720 5737591 2022-08-20T13:43:18Z Shabicht 3554 /* Naddekanati */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendare je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« [[Uporabnik:Shabicht|<span style="color:#004d99"></span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:Shabicht|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) g4teb817xvapkgiuqqp6lh6n0bfrf48 5737721 5737720 2022-08-20T13:43:39Z Shabicht 3554 /* Naddekanati */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« [[Uporabnik:Shabicht|<span style="color:#004d99"></span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:Shabicht|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) fihdzq6k7hol4m9asejifevhpc4cksh 5737722 5737721 2022-08-20T13:45:19Z A09 188929 /* Naddekanati */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« [[Uporabnik:Shabicht|<span style="color:#004d99"></span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:Shabicht|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) 760id53xqh1jwxi5ik3d1vl8imd7vu1 5737935 5737722 2022-08-20T19:44:12Z Shabicht 3554 /* Naddekanati */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20 avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) rsnxwxjhn7s6agpwbbauxgisgqyk0yg 5737936 5737935 2022-08-20T19:47:10Z Shabicht 3554 /* Naddekanati */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« Za sedanjo [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], kamor sodi [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]], pa sploh ne vem! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20 avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) 7dzyurdtzhecxlk97id79c2tpp4jl0w 5738029 5737936 2022-08-21T07:05:16Z Shabicht 3554 /* Naddekanati */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« Za sedanjo [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], kamor sodi [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]], pa sploh ne vem! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) == Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎== V Wikimediji je potrebno katerorijo:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ pravilno preimenovati in jo prestaviti znotraj pravilne kategorije: Mother of God church (Zagaj)! Prosim za pomoč !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:05, 21. avgust 2022 (CEST) 48xvhufo6cev0a7lg2q84w0145uiott 5738030 5738029 2022-08-21T07:06:25Z Shabicht 3554 /* Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« Za sedanjo [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], kamor sodi [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]], pa sploh ne vem! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) == Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎== V Wikimediji je potrebno katerorijo:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ pravilno preimenovati in jo prestaviti znotraj pravilne kategorije: Mother of God church (Zagaj). Prosim za pomoč !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:05, 21. avgust 2022 (CEST) 66duav1qvzqwjntdy1lsxttster1fqq 5738031 5738030 2022-08-21T07:07:08Z Shabicht 3554 /* Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« Za sedanjo [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], kamor sodi [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]], pa sploh ne vem! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) == Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎== V [[Wikimedijina zbirka|Wikimediji]] je potrebno kategorijo:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ pravilno preimenovati in jo prestaviti znotraj pravilne kategorije: Mother of God church (Zagaj). Prosim za pomoč !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:05, 21. avgust 2022 (CEST) 6l6hs0i4mv4cxz65kkhryglzq6t0dpt 5738064 5738031 2022-08-21T08:04:52Z Shabicht 3554 /* Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) Naddekanati so v Mariborski nadškofiji še aktualni (vsaj na spletni strani nadškofije), ne vem, kako je v praksi, vendar je zraven tudi pripis »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« Za sedanjo [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], kamor sodi [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]], pa sploh ne vem! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:44, 20. avgust 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Vsekakor bi bilo smiselno dodati še kakšen tovrsten podatek na strani naddekanatov. Sem si zapisal na moj seznam opravil. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:45, 20. avgust 2022 (CEST) == Kategorija:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎== V [[Wikimedijina zbirka|Wikimediji]] je potrebno kategorijo:Interior of Nativity of the Virgin Mary Church (Zagaj)‎ najprej preimenovati in jo prestaviti znotraj pravilne kategorije: Mother of God church (Zagaj). Prosim za pomoč !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:05, 21. avgust 2022 (CEST) gf7abeqgcu5fvf39kpvhvdyol6mg0ek 0 85532 5737850 5655976 2022-08-20T18:51:34Z Yerpo 8417 /* Cena v denarju [[bunkelj]]nov */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki Poznamo tri '''valute v Harryju Potterju''': * Guldi (''Galleon'') * Srpci (''Sickle'') * Firiči (''Knut'') == Vrednost == *[[1]] guld = [[17]] srpcev = [[493]] firičev *[[1]] srpec = [[29]] firičev = 0.05882 guldov *[[1]] firič = 0.00203 guldov = 0.03448 srpcev == Cena v denarju [[bunkelj]]nov == Pisateljica [[J. K. Rowling]] je na enem izmed intervjujev izjavila, da je en guld vreden okoli 5 [[Funt šterling|funtov]]. V knjigi [[Fantastic Beasts and where to find them]] je omenjeno, da naj bi 174 milijonov funtov ustrezalo natanko 34.000.872 guldov, 14 srpcev in 7 firičev, kar pomeni, da je bil na dan intervjuja en guld vreden 5.12 funtov. [[CNN]] pa je leta 2001 ustvaril pretvornik valut, po katerem naj bi bil en guld vreden 4,82 [[Ameriški dolar|dolarja]] ali 2.6 funta. == Glej tudi == * [[Harry Potter]] * [http://cgi.money.cnn.com/apps/hpcurrconv CNN pretvornik valut] [[Kategorija:Harry Potter]] [[en:Harry Potter universe#Economy]] ssrab7hoibb23h80m57d41yzvdcy6zx 5737960 5737850 2022-08-20T20:25:18Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki Poznamo tri '''valute v Harryju Potterju''': * Guldi (''Galleon'') * Srpci (''Sickle'') * Firiči (''Knut'') == Vrednost == *1 guld = 17 srpcev = 493 firičev *1 srpec = 29 firičev = 0.05882 guldov *1 firič = 0.00203 guldov = 0.03448 srpcev == Cena v denarju [[bunkelj]]nov == Pisateljica [[J. K. Rowling]] je na enem izmed intervjujev izjavila, da je en guld vreden okoli 5 [[Funt šterling|funtov]]. V knjigi [[Fantastic Beasts and where to find them]] je omenjeno, da naj bi 174 milijonov funtov ustrezalo natanko 34.000.872 guldov, 14 srpcev in 7 firičev, kar pomeni, da je bil na dan intervjuja en guld vreden 5.12 funtov. [[CNN]] pa je leta 2001 ustvaril pretvornik valut, po katerem naj bi bil en guld vreden 4,82 [[Ameriški dolar|dolarja]] ali 2.6 funta. == Glej tudi == * [[Harry Potter]] * [http://cgi.money.cnn.com/apps/hpcurrconv CNN pretvornik valut] [[Kategorija:Harry Potter]] [[en:Harry Potter universe#Economy]] qg1fq7pcwsx2uhcsgpjycabf7quthkd 0 87121 5738142 5714246 2022-08-21T10:00:36Z A09 188929 -np, tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt| colour_scheme=background:#cccccc| campaign=Prva svetovna vojna| image=[[Slika:Verdun and Vincinity - Map.jpg|300px]]|caption=Zemljevid bitke| battle_name=Bitka pri Verdunu| conflict=[[Prva svetovna vojna]]| date=februar - december [[1916]]| place=[[Verdun, Meuse]]| result=francoska zmaga| combatant1={{ikonazastave|Francija}} [[Francoska Tretja republika|Francija]]| combatant2={{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]| commander1={{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Pétain]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Robert Nivelle]]| commander2={{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich von Falkenhayn]]| strength1=ok. 30,000 (na datum 21. februar 1916)| strength2=ok. 140,000 (na datum 21. februar 1916)| casualties1=ok. 600.000 mrtvih in ranjenih| casualties2=ok. 600.000 mrtvih in ranjenih| }} '''Bitka pri Verdunu''' je ime za niz napadov na [[Francija|francosko]] mesto [[Verdun, Meuse|Verdun]], ki so potekali od februarja do decembra 1916, med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]].<ref>Alistair Horne, The Price of Glory: Verdun 1916 (Viking-Penguin, 1991) p.1</ref> ==Pomen Verduna== Verdun je bil pravzaprav [[trdnjava]], ki jo je v času [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] postavil slavni graditelj [[fortifikacija|utrdb]] [[Sébastien Le Prestre de Vauban|Vauban]] in je predstavljal glavno utrjeno postojanko na poti v [[Pariz]]. Trdnjava je bila prvič oblegana in premagana v [[Francosko-pruska vojna|vojni med revolucionarno Francijo in Prusijo]], ko se je Verdun po komaj dvodnevnem [[obleganje|obleganju]] vdal Prusom. Drugič je bilo mesto oblegano v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870. Takrat je mesto klonilo po šesttedenskem obleganju. ==Prva svetovna vojna== [[Nemci]] so se pred Verdunom ustavili med prvo svetovno vojno že tretjič v dobrih sto letih. Vrhovni poveljnik francoske [[vojska|vojske]], [[general]] [[Joseph Jacques Joffre|Joffre]] je sicer leta 1914 med francoskim umikom v skladu z obrambnim načrtom svojemu podrejenemu generalu [[Maurice Sarrail|Sarrailu]] ukazal, naj se umakne iz mesta in prepusti Verdun nasprotniku. Sarrail pa je ukaz zavrnil in svoje enote zadržal v mestu. Verdun pa v tistem času ni bil med glavnimi cilji nemške vojske, ki je proti Parizu prodirala na drugem območju. Zato je v mestu vladal mir še vse do leta 1916, ko se je položaj spremenil - Verdun je postal glavni cilj nemškega napada, nemške čete pa so se proti njemu pognale z izhodišč, komaj 15 kilometrov oddaljenih od centra mesta. ===Razlogi za napad=== Napad na Verdun so Nemci sprožili zato, da bi izčrpali nasprotnika. Zavezniki so na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]] namreč v začetku leta 1916 začenjali dobivati premoč in nemško vrhovno poveljstvo se je odločilo, da mora vojno na zahodu čim prej končati. Francijo, na zahodu glavno nemško nasprotnico, je bilo treba prisiliti, da bi [[kapitulacija|kapitulirala]]. Nemci so upali, da si bodo z napadom na Verdun in z njegovim zavzetjem odprli pot proti Parizu, če pa do zavzetja ne bi prišlo, naj bi verdunsko [[bojišče]] nase »privezalo« toliko francoskih enot, da bi lahko Nemci prešli v napad kje drugje na zahodni fronti. ===Začetek napadov=== Mesto Verdun sta varovali dve močni trdnjavi, [[Fort Douaumont]] in [[Fort Vaux]], za [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] katerih je skrbelo pol milijona francoskih vojakov, ki so bili nastanjeni v obeh trdnjavah in v okolici mesta samega. Nemci so na območju napada zbrali približno milijon vojakov in 850 kosov [[artilerija|artilerijskega]] [[orožje|orožja]], nameščenega globoko v [[zaledje|zaledju]]. V skladu s takratno doktrino so Nemci napad na dvanajst kilometrov široki [[fronta (vojaštvo)|fronti]] začeli z [[artilerijska priprava terena|artilerijsko pripravo terena]]. Bitka za Verdun se je začela 21. februarja 1916 ob deveti uri zjutraj, prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz [[Krupp]]ovega 380-milimetrskega [[top]]a, nameščenega 30 kilometrov od Verduna pa je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, v katerem so Nemci uporabili tudi granate s strupenim plinom, se je začel pehotni napad, v katerem je sodelovalo 140.000 nemških vojakov. Obstreljevanje, na katerega so [[Francozi]] odgovorili z artilerijskim ognjem in pri tem prav tako uporabili granate, napolnjene z [[bojni strup|bojnim plinom]] [[fosgen]]om, je v veliki meri poškodovalo obrambne položaje francozov in jim prizadelo velike izgube. Hkrati so Francozi tudi takoj vzpostavili oskrbovalno pot z zaledjem, ki se je je skozi bitko oprijelo ime »Sveta cesta«. Obramba te pomembne prometnice je postala ena najpomembnejših strateških prioritet francozov v bitki za Verdun. Nemci so naslednji dan nadaljevali z obstreljevanjem in na ta odsek pripeljali tudi več kot 150 letal, ki so postala ključnega pomena pri korekciji artilerijskega ognja. Nemške jurišne enote pa so v tej bitki prvič uporabile tudi novo orožje – [[plamenomet|plamenometalce]]. Tretji dan so Nemci napredovali za pet kilometrov in zajeli 3000 [[vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]]. Prodrli so vse do vasi [[Samogneux]]. Vas so zasedli zaradi napake v komunikacijah med francozi, ki so, misleč, da je vas že zasedena, začeli obstreljevati lastne enote Naslednji dan so napredovali še dva kilometra in zajeli novih 10.000 francoskih vojakov, kar je močno zbilo [[morala|moralo]] francoske vojske in povzročilo [[dezerter|dezertacijo]] severnoafriške [[divizija|divizije]], sestavljeno iz vojakov iz [[Maroko|Maroka]] in [[Alžirija|Alžirije]]. Med tem incidentom so Francozi celo streljali na bežeče vojake in jih precej pobili, vendar bega niso ustavili. ===Padec Douaumonta=== Nemci so se v naslednjih dneh hitro približali Douaumontu in ga 25. februarja, četrti dan [[ofenziva|ofenzive]], zasedli. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora in so bili na obrambo slabo pripravljeni. Nemčija je v teh začetnih dneh bojev dosegla velike uspehe, dva njihova častnika pa sta dobila najvišje nemško [[vojaško odlikovanje]], [[Pour le Mérite]]. Odlikovanja je na bojišču podelil [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Vilijem II.]] osebno, saj je bil tiste dni na fronti in si je osebno ogledoval napredovanje svoje vojske. Peti nemški armadi, ki je prav tako naskakovala Verdun, pa je poveljeval cesarjev sin, [[kronski princ]] [[Vilijem Pruski]]. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton [[strelivo|streliva]] in drugega [[material]]a. Kmalu za tem je spomladansko deževje ustavilo oskrbo, srditi boji za drugo trdnjavo pri Verdunu in mesto samo pa so se nadaljevali z enako intenzivnostjo. ===Boji za Vaux in Mort-Homme=== Drugo trdnjavo pri Verdunu, Vaux, so Francozi zagrizeno branili in 2. marca odbili nemški naskok. Isti dan so Nemci ob enem izmed napadov zajeli francoskega stotnika [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]]. V ujetništvu se je de Gaulle, ki je bil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] vodja [[Francoske svobodne sile|Svobodnih Francozov]] v boju proti nacistični Nemčiji, spoznal z mladim ujetim [[Rusi|ruskim]] častnikom [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihailom Tuhačevskim]]. Tuhačevski je pozneje v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] napredoval do [[vojaški čini|čina]] [[maršal]]a, leta 1938 pa ga je dal [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] ustreliti zaradi domnevne [[veleizdaja|veleizdaje]]. V začetku marca so se začeli tudi spopadi za vzpetino Mort-Homme, ki je predstavljala odlično opazovalno točko in je bila kot taka strateško pomembna za nadaljevanje bojev. Šestega marca so Nemci začeli s topniško [[Baraža|baražo]], močno kot na začetku napadov na Verdun, potem pa je v močnem snežnem [[vihar]]ju pehota začela z naskokom. Francozi so hrib kljub 1200 ujetim vojakom in številnim žrtvam, zadržali. Bitka za Mort Homme je trajala več tednov, na obeh straneh pa je padlo na tisoče vojakov, vendar je položaj ostal nespremenjen. Podobno je bilo tudi na drugem koncu bojišča, pri Vauxu. Devetega aprila so Nemci izvedli nov napad na Mort-Homme, ki je tudi spodletel in je zahteval 2200 mrtvih in ranjenih napadalcev. ===Boji za Malincourt in Avocourt=== [[Slika:French 87th Regiment Cote 34 Verdun 1916.jpg|thumb|Francoski vojaki v jarkih]] Nemci so 20. marca v boj med vasema Malincourt in Avocourt poslali v napadih na utrjene postojanke izurjeno [[11. bavarska divizija|11. bavarsko divizijo]]. Njen poveljnik [[Paul von Kneussel|von Kneussel]] je leta 1915 dobil Pour le Mérite za ponovno zavzetje avstro-ogrske trdnjave [[Przemysl]] v [[Galicija|Galiciji]], ki so jo pozimi 1914 zavzeli Rusi, leto pozneje pa so jo nemško-avstrijske sile ponovno osvojile. Divizija je ob informacijah o položaju francoskih [[minsko polje|minskih poljih]] in bodečih žicah, v štirih urah zasedla francoske položaje in zajela celotno sovražno [[brigada|brigado]], 2800 mož s 25 [[težki mitraljez|težkimi strojnicami]]. Naslednji dan pa se je nemško napredovanje ustavilo. Branilci so jih [[obkolitev|obkolili]] s treh strani in jim zadali hude izgube; padlo je okoli 2400 mož. ===Preskrba po »Sveti cesti«=== Branilci so uspeli po »Sveti cesti« preskrbovati frontne čete. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov ali vozov in tako tedensko oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov, ki so cesto dnevno utrjevali. V blato, ki je nastalo po vsakem deževju so položili 750.000 ton kovinskih palic. ===Razbremenjevanje Verduna=== Do aprila so bile izgube pri Verdunu ogromne. Predvideva se, da je v bojih padlo ali bilo ranjenih 89.000 Francozov in 81.000 Nemcev. Za razbremenitev francoske vojske pri Verdunu so začeli [[Angleži]] aprila 1916 pripravljati ofenzivo. Prva težava je bila reorganizacija vojske, saj je imelo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] v tistem času majhno in strogo profesionalno vojsko, v vojnem času pa so začeli z [[nabor]]niki popolnjevati svojo armado. V ta namen so pripravili posebne [[vojaške vaje]], ki naj bi milijonsko vojsko pripravile na boje na frontnih črtah. Britansko otočje pa so Nemci oblegali s [[podmornica]]mi in poskušali zlomiti britansko moralo z letalskimi napadi in napadi na vojake, stacionirane v Franciji, z bojnimi strupi. ===Poletni boji=== Ves maj so na področju Verduna potekali manjši spopadi, zaradi česar so Nemci [[mobilizacija|mobilizirali]] vse več vojakov in kmalu je v Nemčiji začelo zmanjkovati za delo sposobnih ljudi. Sredi maja so okupacijske oblasti v zasedenih delih Francije za delo na nemških kmetijah [[deportacija|deportirale]] 25.000 francoskih moških in žensk. Nekaj dni kasneje so okupacijske oblasti v zasedeni [[Belgija|Belgiji]] vsem nezaposlenim Belgijcem ukazale, da morajo sprejeti delo v Nemčiji. Odloke je [[antanta|antantna]] propaganda z največjim veseljem izkoristila kot nov primer ''»tevtonskega barbarstva«'' in nasilja nad svobodo ter nevtralne države, še posebej [[Združene države Amerike]], pozvala v ''»križarsko vojno proti tiraniji«''. Francozi so konec maja poskusili ponovno zasesti Douaumont, a so utrpeli hude izgube. Pomoč Rusiji se je tako oddaljila, večja ruska ofenziva prav tako in za pomoč Francozom pri Verdunu je bilo treba sprožiti ofenzivo za zahodni fronti. ===Padec morale v Nemčiji=== 7. junija, po trimesečnem obleganju so uspeli Nemci zavzeti tudi Vaux. Šeststo preživelih branilcev je odšlo v ujetništvo, njihovemu poveljniku pa je nemški kronski princ zaradi junaškega odpora vrnil [[sablja|sabljo]] in mu dovolil, da jo nosi tudi v ujetništvu, kar je bila tedaj največja čast, ki jo lahko zmagovalec izkaže premagancu. Kljub padcu obeh trdnjav pa francoski poveljnik general [[Philippe Pétain]] ni hotel predati Verduna. Britanci so se odločili, da bodo v začetku julija na [[Soma|Somi]] sprožili veliko ofenzivo, ki bo od Verduna odvrnila del nemških čet. Poleg tega pa so tudi dobro vedeli, da so nemški civilisti začeli izgubljati moralo. V mestih so izbruhnile protivojne [[demonstracija|demonstracije]]. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna [[blokada]] je [[centralne sile]] popolnoma odrezala od ostalega sveta. Zaradi lakote je leta 1915 umrlo skoraj 90.000 ljudi, leta 1916 pa se je to število dvignilo na 120.000. Ljudje so začeli protestirati proti vojni. Pri tem je imel pomembno vlogo vodja socialistov [[Karl Liebknecht]], ki se je v poslanski zbornici zavzemal za končanje vojne. Konec junija je izbruhnila tridnevna protestna [[stavka]], ki se je je udeležilo 55.000 delavcev. Zaradi hujskanja delavcev proti vojni so Liebknechta izključili iz parlamenta in ga obsodili na dve leti [[prisilno delo|prisilnega dela]]. Nekaj tednov kasneje so mu kazen podvojili. Liebknecht je ostal v [[zapor]]u do konca vojne, ko pa je padla [[monarhija]], novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z [[Rosa Luxemburg|Roso Luxemburg]] poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili. ===Francoski protinapad=== Francozi so 24. oktobra pri Verdunu sprožili prvo ofenzivo v letu 1916. Ponovno so uspeli zasesti Fort Douaumont in zajeti 6000 nemških vojakov. Do decembra so si ponovno priborili linije, ki so jih februarja zapustili, in bitka za Verdun se je končala 15. decembra 1916. ==Izgube== Od februarja do decembra so Nemci izgubili okoli 600.000 vojakov, prav toliko padlih so imeli tudi Francozi. V bitkah pri Verdunu in na Somi je sodelovalo 127 nemških divizij in 169 antantnih, od tega 106 francoskih, 56 britanskih, šest belgijskih in ena ruska. Nemški predsednik vlade [[Theobald von Bethmann Hollweg|von Bethmann Hollweg]] je 12. decembra 1916 antanti ponudil mirovna pogajanja, vendar je v izjavi poudaril vojaško moč centralnih sil in pa dejstvo, da so ''»centralne sile po potrebi odločene nadaljevati vojno do zmagovitega konca«''. Antantni zavezniki so nemško ponudbo sprejeli in jo ob prvi priložnosti zavrnili, zaradi česar se je prva svetovna vojna nadaljevala še dve leti. ==Odzivi na bitko po svetu== Med najhujšimi boji pri Verdunu so se v [[Kienthal]]u v nevtralni [[Švica|Švici]] zbrali člani [[Druga socialistična internacionala|Druge socialistične internacionale]]. Francoski in nemški [[Socializem|socialisti]] so se zedinili in izdali skupen razglas, da je vojna kapitalistična zarota, bitka za dobičke proizvajalcev orožja in osvajanje tujih ozemelj. Tako so vojno obsodili kot nekaj, za kar delavskemu razredu ni mar, vendar ta razglas ni pomagal ustaviti vojne. Da bi pomagali Franciji, so Rusi sprožili ofenzivo na vzhodu, [[Italijani]] pa so odprli [[Soška fronta|soško fronto]]. Obe fronti sta sicer nase »privezali« veliko nemških in avstro-ogrskih enot, vendar Francozov pri Verdunu nista bistveno razbremenili. ===Irska vstaja=== Na [[Irska|Irskem]] je 1000 irskih republikancev na [[velikonočni ponedeljek]] leta 1916 v [[Dublin]]u zasedlo pošto, sodišče in še nekaj zgradb v centru mesta. Upali so, da bodo tako lahko dosegli samostojnost, saj so [[Britanci]] svojo vojsko potrebovali na fronti in zato na Irskem ne bi mogli izvesti večje akcije. Kljub temu so britanske enote na upor odgovorile z nasiljem in v enem tednu zadušile vstajo. V bojih za neodvisnost Irske je tako padlo 64 irskih borcev, 134 britanskih vojakov in [[policist]]ov, 220 [[civilist]]ov pa je umrlo v medsebojnih spopadih in zaradi britanskega topniškega obstreljevanja mestnega centra. Petnajst upornikov so Britanci po [[predaja|predaji]] ustrelili, upor pa je bil kljub začasni zadušitvi gibanja za neodvisnost začetek konca britanske [[okupacija|okupacije]] Irske. == Viri in opombe == {{opombe}} * Clayton, Anthony. ''Paths of Glory - The French Army 1914-18.'', ISBN 0-304-36652-8 * Foley, Robert. ''German Strategy and the Path to Verdun.'', ISBN 0-521-84193-3 * Horne, Alistair. ''The Price of Glory.'', ISBN 0-14-017041-3 * Keegan, John. ''The First World War.'', ISBN 0-375-70045-5 * Martin, William. ''Verdun 1916.'' London: Osprey Publishing, 2001. ISBN 1-85532-993-X * Mosier, John. ''The Myth of the Great War.'', ISBN 0-06-008433-2 * Malcolm Brown: ''Verdun 1916.'' Tempus, Stroud 2000, 2003. ISBN 0-7524-2599-4 ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Battle of Verdun}} * [http://www.xs4all.nl/~verdun The Battle of Verdun (angleško-nizozemska stran)] * [http://www.firstworldwar.com/battles/verdun.htm Informacije na strani firstworldwar.com] ==Glej tudi== *[[Abecedni seznam bitk]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke v Franciji]] [[Kategorija:Bitke leta 1916]] [[Kategorija:Bitke Francije]] [[Kategorija:Bitke Nemškega cesarstva]] oeg9x4otnl80srumfela7t4rt3qdpkl 0 87909 5737851 5277743 2022-08-20T18:51:47Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:London Eye Jan 2006.jpg|thumb|250px|Pogled na Londonsko oko iz Westminstrskega mostu. Na desni je Londonski Akvarij]] '''Londonsko oko''' ([[angleščina|angleško]] ''London Eye'') je ena izmed novejših [[london]]skih znamenitosti, ki je bila odprta leta 2000 v sklopu praznovanja [[3. tisočletje|novega tisočletja]]. To ogromno [[kolo]], ki je visoko kar 136 m, v pol ure omogoči [[panorama|panoramski]] pregled mesta z okolico. Vstopnica stane 27 [[Funt šterling|funtov]] na osebo. Ob sončnem vremenu sega razgled vse do 40&nbsp;km oddaljenih vasi. == Zunanje povezave == http://www.londoneye.com/ {{normativna kontrola}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Londonu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2000]] ta0hx2wwlamrb2cm2xy4ejjgphvh158 5737999 5737851 2022-08-20T21:23:16Z A09 188929 slog, -[[WP:NI]] wikitext text/x-wiki [[Slika:London Eye Jan 2006.jpg|thumb|250px|Pogled na Londonsko oko iz Westminstrskega mostu. Na desni je Londonski Akvarij]] '''Londonsko oko''' ([[angleščina|angleško]] ''London Eye'') je ena izmed [[london]]skih znamenitosti, ki je bila odprta leta 2000 v sklopu praznovanja [[3. tisočletje|novega tisočletja]]. To ogromno kolo, ki je visoko kar 136 m, v pol ure omogoči [[panorama|panoramski]] pregled mesta z okolico. Ob sončnem vremenu sega razgled vse do 40&nbsp;km oddaljenih vasi. == Zunanje povezave == http://www.londoneye.com/ {{normativna kontrola}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Londonu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2000]] sde0fczyfyp8gmls9jr0advqgqd5d9a 0 91639 5737676 5411881 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Samojed | image = Samojed....jpg | image_caption = Samojed | nickname = Smiley<br />Smiling Sammy<br />Sammy<br />Sam | altname = Samoiedskaya Sabaka | maleheight = 54 - 60 cm | femaleheight = 50 - 56 cm | maleweight = 20 - 30 kg | femaleweight = 20 - 30 kg | coat = gosta dvojna dlaka | color = Popolnoma bela, krem ali bela z biskvitno. | litter_size = | life_span = 12 do 14 let | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/samoyed/index.cfm | altname = Bjelkier, Samoiedskaya Sobaka, Nenetskaya Laika | ankcgroup = Skupina 6 (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/samoyed.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=SMY | country = Severozahod [[Rusija|Rusije]] in zahodna [[Sibirija]] | fcigroup = 5 | fcinum = 212 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/212gb99_en.doc | kcukgroup = Pastoral | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/147 | nzkcgroup = Delovni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br680.html | ukcgroup = Northern Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/d26b9b78186d00b68525704a00482e75?OpenDocument }} {{več sklicev}} '''Samojed''' je pasma psa, ki je ime dobila po [[Samojedi|Samojedih]], prebivalcih [[Sibirija|Sibirije]]. Ti so gojili bele [[Domači pes|pse]], da bi jim pomagali pri vleki sani in ponoči greli lastnike. == Izgled == Samci po navadi tehtajo od 20 do 32,5 kg, samice pa od 17 do 25 kg. Plečna višina samcev znaša od 53 do 60 cm, samic pa od 48 do 53 cm. === Oči === Samojed ima črne ali rjave [[oči]] mandljaste oblike. Druge barve oči pri [[Kinologija|kinoloških]] tekmovanjih niso dovoljene. Mladiči imajo svetlo modre oči, ki se po nekaj mesecih spremenijo v svetlo rjavo, nato pa v roku enega meseca v lešnikovo barvo. === Ušesa === Samojedova [[uho|ušesa]] so debela ter dobro poraščena. So trikotne oblike in pokončna. Če se pri mladiču do tretjega meseca ušesa ne dvignejo, jim je treba ob bazi skrajšati dlako. Povešena ušesa so na lepotnih tekmovanjih izključujoča napaka. === Rep === [[Rep]] je zavihan preko hrbta in se ga tudi dotika. V mrzlem vremenu lahko samojedi spijo z repom preko smrčka in si tako zagotovijo dodatno toploto. Ko je samojed sproščen ali v napetosti, rep spusti, vendar ga kmalu spet zaviha. === Kožuh === Samojedi imajo gost dvojni kožuh, ki se menja dvakrat (lahko tudi enkrat) na leto. Zgornji plašč je sestavljen iz močnih, dolgih in ravnih [[dlaka|dlak]], ki se zdijo bele, imajo pa nadih srebrnkaste barve. Ta del ohranja spodnji del relativno čist. Spodnji kožuh je gosto, mehko ter kratko krzno, ki ohranja toploto. Samojedova barva kožuha je bela, kremna ali zmes obojih. Na pasjih tekmovanjih so dovoljene bela, kremna in snežno bela barva. Samci imajo po navadi daljši kožuh kot samice, ki pa imajo dlako daljšo na trupu. Za samojede je značilno, da se sami čistijo, zato kopanje ni potrebno več kot enkrat do dvakrat na leto. Umazanija običajno odpade z zgornjega dela kožuha, kar omogoča psu, da obdrži zelo čist videz. Še ena posebnost te pasme odsotnost neprijetnega vonja, značilnega za pse, zaradi česar je še posebej primerna za življenje v hiši. Debel plašč lahko povzroči, da so visoke poletne temperature za psa izrazito neprijetne, zato se v vročih dneh raje zadržuje v notranjosti, kjer je zrak ohlajen. == Temperament == Ker so samojedi zelo prijazne narave, se ne obnesejo prav dobro kot čuvaji. Zato pa so toliko bolj prijetni kot zvesti spremljevalci in tudi v starejših letih ostanejo igrivi. Samojedi so izredno inteligentni, vendar svojo inteligenco po navadi obračajo sebi v prid (znajo biti pametnejši od lastnikov), saj zaradi njihove svojeglavosti večina lastnikov obupa. Ker so bili samojedi prvotno vlečni psi, marsikateri nešolani samojed na sprehodu raje vleče lastnika za sabo, kot pa da bi hodil ob nogi. Ker so njihove [[čeljust]]i ob kotičkih zavihane navzgor, se zdi, kakor da bi se ves čas smejali (smejoči pes). == Zdravje == Samojede velikokrat prizadene bolezen [[kolk]]ov in v starejših letih očesna bolezen. Tako kot drugi čistokrvni pasemski psi so tudi samojedi izpostavljeni [[Diabetes|diabetesu]], če njihovi lastniki niso dovolj previdni. Običajna življenjska doba samojedov je od 10 do 15 let. == Nega == Spomladi in jeseni, ko menjajo dlako, jim ta odpada v klobčičih. Tedaj jih je treba česati s kovinsko krtačo, ki seže globlje, kar bo omogočilo samojedu, da bo kmalu spet tak, kot je bil poprej. Kopanje ima lahko številne neželene posledice, na primer poškodbe kože in odstranitev samojedove naravne zaščite pred umazanijo. Krtačiti jih je treba vsaj dvakrat na teden. Za bolj sijočo dlako je potrebno paziti tudi na prehrano, ki naj vsebuje dobro mero [[meso|mesa]] in [[riba|rib]]. == Zanimivosti == * Nedavne analize [[DNK]] so pokazale, da samojed spada med 14 najstarejših pasem psov, ki so do danes ostale bolj ali manj nespremenjene. * Samojedov dandanes ne uporabljajo več tako pogosto za vleko sani, saj kljub svoji vlečni naravi ne morejo tekmovati s pasmami, izurjenimi posebej za to nalogo. == Zunanje povezave == * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=62 Mojpes.net] * [http://www.mojpes.com/forumbb/viewtopic.php?t=4828&start=0&postdays=0&postorder=asc&highlight=&sid=420346154cd0aa6fbeddbcc32f96bbb1 Forum Mojpes.com] * [http://www.samoyed.org/ Samoyed.org] (angleščina) * [http://www.sammy.slohosting.com/ Samojed Sammy] [[Kategorija:Pasme psov]] 9phs1g4xxfuoe11luwm8oj9a2jf8oo2 14 91743 5737649 3977577 2022-08-20T13:32:30Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Pasje pasme]] na [[Kategorija:Pasme psov]]: stdr. wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[pasme psov|pasjih pasmah]]. {{catmore|Pasme psov}} {{Kategorija v Zbirki|Dog breeds}} [[Kategorija:Domači pes|Pasme]] [[Kategorija:Pasme]] ibtgroy22539sivo2l0bfq2j37ms41b 5737714 5737649 2022-08-20T13:34:06Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[pasme psov|pasjih pasmah]]. {{catmore|Pasme psov}} {{Kategorija v Zbirki|Dog breeds}} [[Kategorija:Domači pes|Pasme]] [[Kategorija:Pasme|P]] fm8v42nborfwhs3s3u7kh75ne9weu55 0 92659 5737700 4386157 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | altname = Perzijski hrt<br />Gazelle Hound<br />Royal Dog of Egypt<br />Persian Greyhound <!-----Izgled-----> |maleweight = od 58,5 do 71 cm, merjeno v vihru |femaleweight = |maleheight = od 14 do 25 kg |femaleheight = |coat = dolga, svilnata dlako |color = dovoljene so vse barve |litter_size = |life_span = 12 let <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> | akcgroup = Lovska | akcstd = http://www.akc.org/breeds/saluki/index.cfm | ankcgroup = Skupina 4 (lovski) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/saluki.html | ckcgroup = Skupina 2 - lovska | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=SLK | country = Srednji Vzhod | fcigroup = 10 | fcinum = 269 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.dogdomain.com/fcistandards/fci-269.htm | image = Saluki_dog_breed.jpg | image_caption = Salukiji imajo različne barve kožuha. | kcukgroup = Lovski | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/37 | name = Saluki | nzkcgroup = Lovski | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br484.html | ukcgroup = Hrti & Divji ali poldivji psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/02103ff23a3c258a8525704c006b86f7?OpenDocument }} '''Saluki''', včasih tudi '''perzijski hrt''', velja za verjetno nastarejšo [[pasma psa|pasmo psov]] na svetu. Udomačili naj bi ga že v davni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Nekoč se je uporabljal za [[lov]] na zajce, gazele in šakale, danes pa je v [[Evropa|Evropi]] znan bolj kot hišni ljubljenček. Po značaju zelo spominjajo na [[mačka|mačke]], so samosvoji in razmišljajo po principu »ali se mi splača«. Njihov lovski nagon je zelo močan, zato je priporočljivo, da so v urbanem okolju ves čas na vrvici, da ne pride do nepotrebnih nesreč, saj stečejo za vsako premikajočo se stvarjo. So zelo navezani na svojo družino in imajo radi družbo. Do neznancev so večinoma nezaupljivi. So učljivi, vendar samo s pozitivnimi metodami (igračke, hrana ...). Kljub temu da so [[hrt]]i, potrebujejo veliko gibanja in čeprav niso najhitrejši med hrti (najhitrejši so [[veliki angleški hrt]]i ali greyhoundi), so najvzdržljivejši. Zaradi svojih tekaških lastnostih jih pogosto križajo z drugimi psi za vrhunske [[pasja vprega|pasje vprege]]. == Povezave == * [http://saluki.isg.si/ Saluki Delil] * [http://www.saluki.si/ Saluki Slovenija] * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=61 Mojpes.net Saluki] [[Kategorija:Pasme psov]] rz7zi7iqe60c8palfcqip5b69buqm5x 0 93225 5737670 5117670 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Pomeranec | nickname = Pom | image = Pomeranian 600.jpg|thumb| | image_caption = oranžni pomeranec | country = [[Nemčija]] in [[Poljska]] | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/pomeranian/index.cfm | altname = Zwergspitz; Spitz nain; Spitz enano; Pom; Zwers | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/pomeran.html | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/toys/pomeranianarticle1.htm | fcigroup = 5 | fcinum = 97 | fcisection = 4 | fcistd = http://archive.is/20130707032715/http://www.fci.be/uploaded_files/097gb98_en.doc | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/197 | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br156.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/43a722d0866052448525704400512701?OpenDocument }} [[Slika:Pomeranec.jpg|thumb|right|200px|Mladič]] '''Pomeranec''' je [[pasma]] [[pes|psa]]. == Izvor == Predniki pomerancev so [[vlečni psi]] [[Laponska|Laponske]] in [[Islandija|Islandije]]. Kasneje so to pasmo naselili v pokrajino [[Pomeranija]] ob [[Baltik]]u (obalne pokrajine današnje [[Poljska|Poljske]] in [[Nemčija|Nemčije]], kjer so vladali [[Kelti]], [[Poljaki]] in drugi [[Slovani|slovanski]] narodi). Rejniki v Pomeraniji so prilagodili psa mestnemu življenju, vendar je še vedno tehtal okoli 10 [[kilogram|kg]], ko so ga prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Angleški rejniki so zaslužni za zmanjšanje velikosti pomeranca ter za raznolikost barv. Danes je pomeranec majhen pes, predvsem zaradi selektivnega parjenja ter nadzorovane reje, vendar pasma še vedno ohranja gosto dlako in lastnosti značilne za [[polarni psi|polarne pse]]. Pomeranca je angležem prvič predstavila kraljica ''Charlotte'', vendar je pravo popularnost pridobil ob vrnitvi [[kraljica Viktorija|kraljice Viktorije]] iz počitnic v [[Firence|Firencah]], s pomerancem po imenu ''Marco''. Najbližji sorodniki pomerancem so [[samojed]], [[norveški losovec]] ter celotna skupina [[špic]]ev. == Izgled == Pomeranec običajno tehta med 1.7 kg in 4 kg. Ima gosto, dolgo [[dlaka|dlako]], ki je lahko bela, rjava, oranžna, rdeča, siva, črna, krem, dvobarvna-bela, črna z ožigi, oranžna, rdeča in krem s črnimi konicami. Pomeranci imajo dvojno dlako, ki je sestavljena iz zelo mehke poddlake in bujne krovne dlake katero samci menjajo enkrat na leto. Imajo kratek, šiljast nos, temno rjave oči, majhna uhlja ter nazaj zavihan, visoko štrleč [[rep]], ki je tudi neke vrste zaščitni znak te pasme. Pomeranci zbujajo pozornost predvsem zaradi navidezno kvadratastega telesa, ki skupaj z dlako ustvari izgled velike kosmate kepice. Velikokrat ga po izgledu primerjajo z majhno lisičko. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pomeranian}} [[Kategorija:Pasme psov|Pomeranec]] [[de:Kleinspitz]] kz8odiodxtcyigv2my6aaf2aly36tt4 0 94178 5737947 5181139 2022-08-20T20:12:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Mariborski naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo dotedanjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) Škofije Maribor. 13. decembra 2006 je bila iz njega izločena [[Dekanija Jarenina]], ki je postala sestavni del novonastalega [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriškega naddekanata]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Dravsko polje]] * [[Dekanija Maribor]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] fm87vsmbnlvkg4t05js0yi4y8ln5knh 5737956 5737947 2022-08-20T20:21:07Z A09 188929 -np, +np wikitext text/x-wiki '''Mariborski naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo dotedanjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. 13. decembra 2006 je bila iz njega izločena [[Dekanija Jarenina]], ki je postala sestavni del novonastalega [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriškega naddekanata]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Dravsko polje]] * [[Dekanija Maribor]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] a0lgtb40z3ro799d25xpew6or76ysi1 5737957 5737956 2022-08-20T20:21:51Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Mariborski naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo dotedanjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. 13. decembra 2006 je bila iz njega izločena [[Dekanija Jarenina]], ki je postala sestavni del novonastalega [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriškega naddekanata]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Dravsko polje]] * [[Dekanija Maribor]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] sdud7hio9qcbb35zx7fk0fbpvyqjm4s 0 94179 5737946 5181126 2022-08-20T20:11:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Koroški naddekanat''' je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prešnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Koroški naddekanat je do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišena v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], del škofije pa je postal območje novonastale [[Škofija Celje|Škofije Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] * [[Dekanija Radlje-Vuzenica]] * [[Dekanija Stari trg]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] swxfcp1yotf4r23cv70cw0xpezi7ay5 5737955 5737946 2022-08-20T20:20:43Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki '''Koroški naddekanat''' je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prešnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Koroški naddekanat je do 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišena v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], del škofije pa je postal območje novonastale [[Škofija Celje|Škofije Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] * [[Dekanija Radlje-Vuzenica]] * [[Dekanija Stari trg]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] i7cu1jh229tyntrt5w5m2124vt65m4x 5737959 5737955 2022-08-20T20:22:30Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Koroški naddekanat''' je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prešnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Koroški naddekanat je do 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišena v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], del škofije pa je postal območje novonastale [[Škofija Celje|Škofije Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] * [[Dekanija Radlje-Vuzenica]] * [[Dekanija Stari trg]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] hdvkguf2iyu16gdzfl9tr4spig5izwh 5737973 5737959 2022-08-20T20:45:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Koroški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. ==Zgodovina== Koroški naddekanat je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prešnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Koroški naddekanat je do 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišena v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], del škofije pa je postal območje novonastale [[Škofija Celje|Škofije Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] * [[Dekanija Radlje-Vuzenica]] * [[Dekanija Stari trg]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] lu26zffppo7602d2w27ionpiohygl1e 0 94182 5737951 5181138 2022-08-20T20:14:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Ustanovljen je bil 13. decembra 2006 na predlog Duhovniškega sveta. Sestavljata ga dekaniji [[Dekanija Jarenina|Jarenina]], ki je bila izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]], in [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]], ki je bila izločena iz dotedanjega Ptujsko-slovenjegoriškega naddekata, ob tej priložnosti preimenovanega v [[Ptujsko-ormoški naddekanat]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] 2slt3q5hkiv44iag00a82c0hkfbz9dy 5737952 5737951 2022-08-20T20:15:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Ustanovljen je bil 13. decembra 2006 na predlog Duhovniškega sveta. Sestavljata ga dekaniji [[Dekanija Jarenina|Jarenina]], ki je bila izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]], in [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]], ki je bila izločena iz dotedanjega Ptujsko-slovenjegoriškega naddekata, ob tej priložnosti preimenovanega v [[Ptujsko-ormoški naddekanat]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] llgikg9hg90clykn2cqadvqb3lpcorb 5737953 5737952 2022-08-20T20:15:45Z Shabicht 3554 /* Dekaniji */ wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Ustanovljen je bil 13. decembra 2006 na predlog Duhovniškega sveta. Sestavljata ga dekaniji [[Dekanija Jarenina|Jarenina]], ki je bila izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]], in [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]], ki je bila izločena iz dotedanjega Ptujsko-slovenjegoriškega naddekata, ob tej priložnosti preimenovanega v [[Ptujsko-ormoški naddekanat]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] pqy49z7fx4gxg5cpdzb889niola5z7p 5737963 5737953 2022-08-20T20:29:08Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] ==Zgodovina== Na predlog škofijske Pastoralne službe ter po posvetovanju in v skladu s sklepom Duhovniškega sveta dne 13.12.2006 je bila ustanovljena Slovenjegoriška naddekanija. S tem je bila [[Dekanija Jarenina]] izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborske naddekanije]], [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] pa iz dotedanje Ptujsko - Slovenjegoriške naddekanije, ki je bila ob tem preimenovana v [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko - Ormoško naddekanijo]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] 1loo1j2zv55cnw7jqir6f0x1n14yszd 5737964 5737963 2022-08-20T20:30:29Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] ==Zgodovina== Na predlog škofijske Pastoralne službe ter po posvetovanju in v skladu s sklepom Duhovniškega sveta dne 13.12.2006 je bila ustanovljena Slovenjegoriška naddekanija. <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> S tem je bila [[Dekanija Jarenina]] izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborske naddekanije]], [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] pa iz dotedanje Ptujsko - Slovenjegoriške naddekanije, ki je bila ob tem preimenovana v [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko - Ormoško naddekanijo]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] jc4iwi1bl3c4898vt7nudgovhahncsn 5737966 5737964 2022-08-20T20:33:41Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Slovenjegoriški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. == Dekaniji == * [[Dekanija Jarenina]] * [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] ==Zgodovina== Na predlog škofijske Pastoralne službe ter po posvetovanju in v skladu s sklepom Duhovniškega sveta dne 13.12.2006 je bila ustanovljena Slovenjegoriška naddekanija. <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> S tem je bila [[Dekanija Jarenina]] izločena iz [[Mariborski naddekanat|Mariborske naddekanije]], [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] pa iz dotedanje Ptujsko - Slovenjegoriške naddekanije, ki je bila ob tem preimenovana v [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko - Ormoško naddekanijo]].<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] nvbvybi3tz4j42q8ou0dlp2k1gluusc 0 94739 5737941 5352095 2022-08-20T20:03:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] dwlv6gort4jxdjnvk1y0ekb1ha0wl22 5737942 5737941 2022-08-20T20:08:19Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je sedaj objavljeno »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] 6kx3ndgu5qdzdsvvecbz96ly63kave0 5737943 5737942 2022-08-20T20:09:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je sedaj objavljeno »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] b9yx02sn766a0fcblmke6x8meviv3rd 5737944 5737943 2022-08-20T20:10:15Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] 6mmlbn64rjka4vkpwfxux7mxl510hxs 5737945 5737944 2022-08-20T20:10:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen [[20. marec|20. marca]] [[2002]] z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od [[7. april]]a [[2006]], ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] aw14x3h0ocsixv2cxilsw3d2c698deu 5737954 5737945 2022-08-20T20:20:30Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] kitexcklxchb11o5x4acvk7r440r1eg 5737958 5737954 2022-08-20T20:22:09Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 1s79o1o5ctif6ul9nd8uol31a7rx4sq 5737967 5737958 2022-08-20T20:34:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] ely4pz5q0aa8s1t4gphwt3a98hsej0l 5737970 5737967 2022-08-20T20:40:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. Bistriško-Konjiški naddekanat je že prej in od 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]], združeval naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] ==Zgodovina== 20. marca 2002 je bila opravljena reorganizacija prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 0qtsqy1e947urngfgpw77e4mhp0noc8 5737980 5737970 2022-08-20T20:50:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. Bistriško-Konjiški naddekanat obsega naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] ==Zgodovina== Do leta 2002 so bili v mariborski škofiji štirje naddekanati in sicer: I., II., III., in IV. naddekanat. Naddekanati so bili sestavljeni iz več dekanij, ki so sestavljali določeno pokrajinsko celoto. V letu 2002 se je pričelo preoblikovanje naddekanatov. Tako je nastalo devet naddekanatov, ki so bilei razdeljeni glede na pastoralna področja. 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 9dan2yxhpapk3m3xap6fxfroah34nnm 5737981 5737980 2022-08-20T20:51:01Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki '''Bistriško-Konjiški naddekanat''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Naddekanat (naddekanija) je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več [[dekanija|dekanij]], ki so v pastoralno enoto povezane z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh [[Župnija|župnijah]] področja, ki je povezano zaradi geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti. Naddekanijo vodi naddekan, ki je izvoljen izmed duhovnikov znotraj določene naddekanije. Bistriško-Konjiški naddekanat obsega naslednji [[dekanija|dekaniji]]: * [[Dekanija Slovenska Bistrica]] * [[Dekanija Slovenske Konjice]] ==Zgodovina== Do leta 2002 so bili v mariborski škofiji štirje naddekanati in sicer: I., II., III., in IV. naddekanat. Naddekanati so bili sestavljeni iz več dekanij, ki so sestavljali določeno pokrajinsko celoto. V letu 2002 se je pričelo preoblikovanje naddekanatov. Tako je nastalo devet naddekanatov, ki so bili razdeljeni glede na pastoralna področja. 7. aprila 2006 je bil del tedanje škofije Maribor (župnije [[Dekanija Nova Cerkev|dekanije Nova Cerkev]]), priključen novonastali [[Škofija Celje|Škofiji Celje]], v dekanijo Nova Cerkev pa je bila iz [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] prestavljena [[Župnija Vitanje]], kar prvotno ni bilo načrtovano. Bistriško-konjiški [[naddekan]] je bil [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiški župnik]] in [[arhidiakon]] Jože Vogrin. Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 02fhib1ygi6zgxoboxsoifbslno7e4u 4 99060 5737754 5725453 2022-08-20T15:15:59Z MZaplotnik 13263 -6, +1 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, v nasprotnem primeru se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **v predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se doda slika in njen opis. **če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]] *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek) *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Pieris rapae Dol.jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] povy7w7oab1plxgozvha5g00yxy4307 0 100195 5737742 5525700 2022-08-20T15:07:23Z MZaplotnik 13263 zanimivejša slika wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Škocjan}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Škocjan |geopedia=#L410_T13_F10131944_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 52.03 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 36.91 |longEW = E |ime=Škocjan |najdisi=Škocjan,+Divača |image=Škocjan, Divača - vas (2).jpg |povrsina=0,281 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najmanjsa.asp |title= Po površini najmanjša naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=7 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=423,7 |postna=6215 |posta=Divača |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Škocjan pri Divači - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 3. november 1996 | refšt=4996 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Škocjan''' je gručasto [[naselje]] na jugovzhodnem obrobju [[Kras]]a v [[občina Divača|Občini Divača]]. Nahaja se na vrhu skalne vzpetine ob cesti [[Matavun]] - [[Betanja]]. Na eni strani je soteska [[reka Reka|reke Reke]] na drugi udornica Mala dolina. V naselju stoji [[cerkev svetega Kancijana, Škocjan|cerkev svetega Kancijana]], izpred katere je lep razgled na [[Vremska dolina|Vremsko dolino]] in sotesko reke Reke. Kraj je bil že zgodaj poseljen, o tem pričajo številni predmeti iz železa, fragmenti keramike in stekla. V [[rimska doba|rimski dobi]] je tu stal kaštel. Po Škocjanu se imenujejo bližnje [[Škocjanske jame]]. ==Sklici== {{sklici|1}} [[Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg|sličica|levo|Škocjan iz zraka]] == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Škocjan, Divača}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Divača}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] {{normativna kontrola}} m3radv5a8291bvxupwxgegj0ujfm5vh 0 114563 5737853 5340243 2022-08-20T18:51:52Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor |death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = Spielberg januarja 2012 |name=Steven Spielberg| birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date=| birthname = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1964-danes }} '''Steven Allan Spielberg''', [[Američani|ameriški]] [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]] in [[scenarist]], * [[18. december]] [[1947]], [[Cincinnati]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Življenje == Steven Allan Spielberg se je rodil v Cincinnatiju, v Ohiu, kot sin [[jud]]ovskih staršev, Leah Adler, koncertne [[pianist]]ke, in Arnolda Spielberga, računalniškega inženirja. Ko sta se starša ločila, se je Spielberg z očetom preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Njegove tri sestre in mater so ostale v Arizoni, kjer je tri leta obiskoval srednjo šolo. Srednjo šolo je dokončal v mestu [[Saratoga, Kalifornija|Saratoga]], v Kaliforniji, in se vpisal na [[Univerza Južne Kalifornije|Univerzo Južne Kalifornije]]. Študiral je igro, vendar samo tri leta, in univerze zaradi slabih ocen ni končal. Ko se je lotil režije, je napravil nekaj zelo komercialno odmevnih filmov, najbolj pa je odmevala po poskusih televizijske režije njegova literarna priredba Žrela, kjer je z dramatično upodobitvijo sicer ponesrečene robotizirane priredbe morskega psa uspel z velikim uspehom uprizoriti grozljive in učinkovite prizore, ki so pomembno zaznamovali kar nekaj letovanj mladih in starejših, ki niso več upali plavati zaradi napadov morskih psov. Izredne uspehe je imel tudi s Indiana Jonesom in vesoljci in je tako postal s filmi pomemben glasnik javnega mnenja. Še pomembnejši in odmevnejši pa je bil njegov film o dinozavrih, ki je dvignil velik interes za paleontologijo med mladimi. Ko ga je sprejela tudi Ameriška filmska akademija kot nagrajenca za Schinderjev seznam, pa je njegov vpliv še dodatno porastel. == Delo == Kot režiser je napravil različna pomembna filmska dela, mnoga tudi večkrat nagrajena ali vsaj nominirana: * ''[[Igralec št. 1]]'' (2018) * ''[[Zamolčani dokumenti]]'' (2017) * ''[[VDV - Veliki dobrodušni velikan]]'' (2016) * ''[[Most vohunov]]'' (2015) * ''[[Lincoln (film)|Lincoln]]'' (2012) * ''[[Grivasti vojak]] (2011)'' * ''[[Tintin in njegove pustolovsčine: Samorogove skrivnosti]]'' (2011) * ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' (2008) * ''[[München (film)|München]]'' (2005) * ''[[Vojna svetov (film, 2005)|Vojna svetov]]'' (2005) * ''[[Terminal (film)|Terminal]]'' (2004) * ''[[Ujemi me, če me moreš]]'' (2002) * ''[[Posebno poročilo]]'' (2002) * ''[[A.I. - Umetna inteligenca]]'' (2001, tudi scen.) * ''[[Reševanje vojaka Ryana]] (1997)'' * ''[[Amistad (film)|Amistad]]'' (1997) * ''[[Jurski park 2: Izgubljeni svet]] (1996)'' * ''[[Schindlerjev seznam]] (1993)'' * ''[[Jurski park (film)|Jurski park]] (1991)'' * ''[[Kapitan Kljuka (film)|Kapitan Kljuka]]'' (1991) * ''[[Za večno (film)|Za večno]]'' (1989) * ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' (1989) * ''[[Cesarstvo sonca]]'' (1987) * ''[[Barva škrlata]]'' (1985) * ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' (1984) * ''[[E. T. - Vesoljček]] (1982)'' * ''[[Lov za izgubljenim zakladom]] (1981)'' * ''[[Nora invazija na Kalifornijo]]'' (1979) * ''[[Bližnja srečanja tretje vrste]]'' (1977) * ''[[Žrelo (film)|Žrelo]] (1974)'' * ''[[Texas-express]]'' (1974) * ''[[Dvoboj (film, 1971)|Dvoboj]]'' (1971) Njegov prvi bolj znani film je Duel (Dvoboj), kjer v glavnih vlogah igrata Dennis Weaver in Jacqueline Scott. Posnel ga je leta 1973 pri Universal Studios. Film v [[Združene Države Amerike|ZDA]] ni bil zelo uspešen, v [[Evropa|Evropi]] pa je požel veliko navdušenja. Steven Spielberg pa ni le režiser ampak tudi izvršni producent mnogih filmov in prav tako tudi televizijski producent. ''Pod kupolo, Šepetanja, Bratje v orožju, Tiny Toons Adventures, SeaQuest'' so najbolj vidne TV serije, kjer je bil producent. Bil je pa producent tudi naslednjih filmov * 2015 ''Jurski svet'' * 2014 ''Transformerji: Age of Extinction'' (izvršni producent) * 2012 ''Lincoln'' (producent) * 2012 ''Možje v črnem 3'' (izvršni producent) * 2011 ''Grivasti vojak'' (producent) * 2011 ''Jeklena moč'' (izvršni producent) * 2011 ''Kavboji in vesoljci'' (izvršni producent) * 2011 ''Transformerji: Dark of the Moon'' (izvršni producent) * 2011 ''Super 8'' (producent) * 2010 ''Pravi pogum'' (izvršni producent) * 2010 ''Onostranstvo'' (izvršni producent) * 2009 ''V mojih nebesih'' (izvršni producent) * 2009 ''Transformerji: Revenge of the Fallen'' (izvršni producent) * 2008 ''Na muhi'' (izvršni producent) * 2006 ''Pisma s Iwodžime'' (producent) * 2006 ''Zastave naših očetov'' (producent) * 2006 ''Hiša pošast'' (izvršni producent) * 2005 ''München'' (producent) * 2005 ''[[Gejša (film)|Gejša]]'' (producent) * 2005 ''Legenda o Zorru'' (izvršni producent) * 2004 ''Terminal'' (producent) * 2002 ''Ujemi me, če me znaš'' (producent) * 2002 ''Možje v črnem II'' (izvršni producent) * 2001 ''Jurski park III'' (izvršni producent) * 2001 ''A.I. Umetna inteligenca'' (producent) * 2001 ''Shrek'' (izvršni producent - ne javno) * 1998 ''Reševanje vojaka Ryana'' (producent) * 1998 ''Maska Zorra'' (izvršni producent) * 1998 ''Deep Impact'' (izvršni producent) * 1997 ''Amistad'' (producent) * 1997 ''Možje v črnem'' (izvršni producent) * 1996 ''Twister'' (izvršni producent) * 1994 ''Kremenčkovi'' (izvršni producent - kot Steven Spielrock) * 1993 ''Schindlerjev seznam'' (producent) * 1991 ''Zaliv strahu'' (izvršni producent - ne javno) * 1990 ''Arachnophobia'' (izvršni producent) * 1990 ''Gremlini 2'' (izvršni producent) * 1990 ''Nazaj v prihodnost III'' (izvršni producent) * 1990 ''Joe proti vulkanu'' (izvršni producent) * 1989 ''Always'' (producent) * 1989 ''Nazaj v prihodnost II'' (izvršni producent) * 1988 ''Kdo je podtaknil zajcu Rogerju?'' (izvršni producent) * 1987 ''Cesarstvo sonca'' (producent) * 1987 ''Mikrokozmos'' (izvršni producent) * 1987 ''Harry in Hendersoni'' (izvršni producent - ne javno) * 1986 ''Ameriška zgodba'' (izvršni producent) * 1985 ''Barva škrlata'' (producent) * 1985 ''Mladi Sherlock Holmes'' (izvršni producent) * 1985 ''Nazaj v prihodnost'' (izvršni producent) * 1985 ''Gooniji'' (izvršni producent) * 1985 ''Fandango'' (izvršni producent - ne javno) * 1984 ''Gremlini'' (izvršni producent) * 1983 ''Cona somraka'' (producent) * 1982 ''Poltergeist'' (producent) * 1982 ''E.T. Vesoljček'' (producent) Brata Blues je edini film, v katerem je Steven Spielberg nastopil kot igralec (igra uradnika v pisarnah Okrožja Cook/Cook Country Clerk). Včasih pa se pojavlja v cameo nastopih. Tako se je v Coni somraka sprehodil mimo kamere, v Gremlinih je šel čez cesto, v Vrnitvi v prihodnost pa kupuje časopise. Z vsemi temi filmi je ogromno zaslužil, saj je zasedel prvo mesto na seznamu največjih zaslužkarjev. Lani je zaslužil 180 milijonov britanskih [[Funt šterling|funtov]] oz. 342 vsako minuto. Slovi po svoji dominantnosti, nazornem prikazu dogodkov in izjemnim občutkom do včasih krute realnosti. Kot režiser se pomembno naslanja na posebne efekte in je znan temeljiti izrabi sodobne tehnologije pri uveljavitvi svoje vizije. Ni vidno politično aktiven, zaznamovan pa je s svojim židovskim poreklom, ki je pomembno viden v njegovih filmih. Njegova filmska uveljavitev se pomembno naslanja na uporabo grozljivih elementov in fantastike kot osrednje tematike filmskega ustvarjanja, kar ga je mestoma napravilo za filmsko kritiko za neresnega režiserja, četudi so bile njegovi filmi uspešni in za javnost zanimivi. Tudi v javnosti je bil javno izpostavljen kot pomemben režiser z Schindlerjevem seznamu, kjer se je film dotaknil predvsem realistične drame z zgodovinsko podlago. Kot filmski režiser je široko sprejet kot uspešen, strokoven in odmeven filmski ustvarjalec, ki je praviloma s svojim imenom garant za zanimiv film, ki je tudi nenavadno posnet ali ponudi nenavaden pogled na svet. V svojem poznem obdobju postaja pomemben ustvarjalec zgodovinskih filmov. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|0000229}} {{Steven Spielberg}} {{Academy Award Best Director}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o filmskem igralcu}} {{DEFAULTSORT:Spielberg, Steven}} [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]] c5x27hb1igmirlsf2adjssq3evamyw8 0 115729 5738034 5730366 2022-08-21T07:12:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Krn | photo = {{slika d|Q1430355|270px}} | photo_caption = severna stran Krna pozimi | elevation_m = 2244 | elevation_ref = | prominence_m = 605 | prominence_ref = <ref name="Peakbagger">{{Citeweb|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14017|title=Krn - peakbagger|publisher=peakbagger.com|accessdate=6 January 2015}}</ref> | listing = | map = Slovenija | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Julijske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|15|58.752|N|13|39|31|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 9. januar 1998 | refšt=7162 <!--slika--> | lokacija = [[Lepena]] | občina = Bovec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Krncica 3961.jpg|sličica|Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala]] '''Krn''' (2244 [[mnm]]) je [[seznam slovenskih dvatisočakov|slovenski dvatisočak]] in najvišja gora v [[Krnsko pogorje|Krnskem pogorju]]. Razdalja med Krnom in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz [[Kobarid|Kobarida]] ali [[Drežnica|Drežnice]]. Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi [[Krn, Kobarid|Krn]], [[Vrsno]], [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Magozd]] in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so aktivne še danes. Na vznožju gore se med [[Veliki Lemež|Lemežem]] in [[Mali Šmohor|Malim Šmohorjem]] nahaja [[Krnsko jezero]], ki je največje slovensko [[visokogorsko jezero]]. Vzpon na Krn traja približno 2 uri. V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti [[Batognica|Batognici]] leži majhno Jezero v Lužnici. Celotno pogorje je polno ostankov iz [[Soška fronta|prve svetovne vojne]], saj so se tukaj odvijali najbolj krvavi boji. V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in [[zemeljski plaz]]ovi, ki so posledica [[potres]]ov iz let [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]] in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli [[Dolina Lepene|doline Lepene]] in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti. [[Slika:View of Krn (3).jpg|sličica|Pogled na Krn s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om]] == Dostopi == Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. * Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min - 5 ur; * Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 - 4 ure; * S Komne 4 ure 30 min; * S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 - 8 ur; * Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min; * Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 - 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur; * Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur. == Razgledi == Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu opazimo vrhove [[Mangrt]]a, [[Jalovec|Jalovca]], [[Mojstrovka|Mojstrovk]], [[Prisojnik]]a in [[Triglav]]a, na vzhodu gorsko verigo [[Karavanke|Karavank]] in višje vrhove [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], na zahodu [[Kobariški Stol|Stol]] (1673m) ter [[Kanin]], na jugu pa sosednji vrh [[Batognica|Batognico]]. S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. == Koče == Pod vrhom Krna, na njegovi južni strani, se nahaja [[Gomiščkovo zavetišče na Krnu|Gomiščkovo zavetišče]] (2182 m), ob njegovem severnem vznožju pa stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] (1385 m). Ob najpogostejših izhodiščih se v Lepeni nahaja [[Dom dr. Klementa Juga v Lepeni|Dom dr. Klementa Juga]] in [[Dom na planini Kuhinja]] nad [[Vrsno|Vrsn]]im. == Krnsko jezero == {{glavni|Krnsko jezero}} [[File:Krnsko Jezero.jpg|sličica|Krnsko jezero]] Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih. == Soška fronta == Krn je bil med [[Soška fronta|soško fronto]] večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v [[Kobarid]], poveljstvo pa so [[29. maj|29. maja]] [[1915]] preselili v [[Drežnica|Drežnico]] prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje. Krn je bil strateškega pomena predvsem zato, ker bi po njegovi zasedbi lažje prodrli v dolino Tolminke, za hrbet avstro-ogrskim silam, ki so se zadrževala na tolminskem mostišču. === Akcija alpinov in osvojitev vrha === [[Slika:Alpini-krn.JPG|sličica|Italijanski alpini na Krnu]] [[Alpini]], elitna gorska enota italijanske vojske, so [[31. maj|31. maja]] začeli naskoke na Krn, a so jim avstro-ogrski vojaki preprečili prodor z Lopatnika. [[2. junij|2. junija]] pa je 85. četa iz planine [[Zaprikraj]] zasedla koto 2102 na [[Krnčica|Krnčici]] in greben uspešno ubranila do nadaljnjega. 16. junija je s tega grebena bataljon alpinov Susa naskočil vrh Krna, bataljon Exilles pa je napadel s Kožljaka. Branilci so Italijane opazili šele, ko so se jim približali na 50 metrov, zato je bila obramba neuspešna. Alpini so med topniškim obstreljevanjem napadli avstro-ogrske vojake in po boju na nož osvojili vrh. Več kot 200 obkoljenih Madžarov se je predalo, Italijani pa so tistega dne zajeli 314 branilcev. Italijani sicer niso izkoristili strateških prednosti, ki jih je ponujal osvojen vrh Krna, so pa Avstrijcem povzročali hude težave in ogromno žrtev. Italijani so v vrh izdolbli kaverne, v katere so postavili topove in mitraljeze. Največ težav jim je povzročala narava, saj je ogromno vojakov umrlo zaradi udara strele. Krn je zato dobil nadimek "Pico delle folgori", oziroma Gora strel. Italijani so v prvih napadih, še preden se je začela prva soška bitka, izgubili več kot 10 tisoč vojakov. === Zagrizena obramba Krna === Sredi oktobra 1917 je avstro-ogrska 50. divizija napadla odsek od vrha Krna do vasi Dolje. Batognico so uspešno zasedli, vrh Krna pa so alpini branili do zadnjega. Medtem je 3. gorska brigada uspela vkorakati v vas Krn in italijanske vojake pregnali na krnski greben, kjer so avstrijske vojake zadrževali do naslednjega jutra. A za Italijane je bilo takrat že vse izgubljeno, 50. divizija pa je do večera zajela 7000 ujetnikov in 90 topov. 25. oktobra je na Krn prišel IV. bataljon galicijskega 80 pešpolka, 50. divizija pa se je lahko spustila v dolino Soče in pomagala pri pregonu Italijanov iz Posočja. === Italijansko ime za Krn === Italijani so med osvajanjem slovenskih vrhov tem nadevali svoja imena. [[Batognica]] je tako dobila ime ''Monte Rosso'' bodisi zaradi značilnih rdečih krednih kamnin bodisi zaradi vse prelite krvi, [[Skutnik]] pa je zaradi podporočnika Valeria Vallera, ki je padel v napadu na vrh Krna, dobil ime ''Punta Vallero''. Krn so imenovali ''Monte Nero'' in sicer zaradi napačnega prevoda. "Krn" so glede na izgovorjavo zapisali kot ''chrn'' in sklepali, da to pravzaprav pomeni "črn". Črna barva je v italijanskem jeziku ''nero.'' == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stritar, Andrej |year=1997 |title=Julijske Alpe. [Del 2], Gore nad Sočo |publisher=Ljubljana : Sidarta |isbn=961-6027-13-1 |cobiss=68065792 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gora_v_Sloveniji Seznam gora v Sloveniji] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=150 Krn na Hribi.net] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/Krn.html Krn na burger.si] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22117/ Gorske rane v Posočju] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=krn&naslov=Krn&sort=visina&how=desc&lang=si Krn 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] 23ecxdtfnzy3ipp37eg91799e3s7i03 5738035 5738034 2022-08-21T07:17:08Z Shabicht 3554 /* Soška fronta */ wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Krn | photo = {{slika d|Q1430355|270px}} | photo_caption = severna stran Krna pozimi | elevation_m = 2244 | elevation_ref = | prominence_m = 605 | prominence_ref = <ref name="Peakbagger">{{Citeweb|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14017|title=Krn - peakbagger|publisher=peakbagger.com|accessdate=6 January 2015}}</ref> | listing = | map = Slovenija | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Julijske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|15|58.752|N|13|39|31|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 9. januar 1998 | refšt=7162 <!--slika--> | lokacija = [[Lepena]] | občina = Bovec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Krncica 3961.jpg|sličica|Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala]] '''Krn''' (2244 [[mnm]]) je [[seznam slovenskih dvatisočakov|slovenski dvatisočak]] in najvišja gora v [[Krnsko pogorje|Krnskem pogorju]]. Razdalja med Krnom in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz [[Kobarid|Kobarida]] ali [[Drežnica|Drežnice]]. Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi [[Krn, Kobarid|Krn]], [[Vrsno]], [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Magozd]] in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so aktivne še danes. Na vznožju gore se med [[Veliki Lemež|Lemežem]] in [[Mali Šmohor|Malim Šmohorjem]] nahaja [[Krnsko jezero]], ki je največje slovensko [[visokogorsko jezero]]. Vzpon na Krn traja približno 2 uri. V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti [[Batognica|Batognici]] leži majhno Jezero v Lužnici. Celotno pogorje je polno ostankov iz [[Soška fronta|prve svetovne vojne]], saj so se tukaj odvijali najbolj krvavi boji. V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in [[zemeljski plaz]]ovi, ki so posledica [[potres]]ov iz let [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]] in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli [[Dolina Lepene|doline Lepene]] in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti. [[Slika:View of Krn (3).jpg|sličica|Pogled na Krn s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om]] == Dostopi == Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. * Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min - 5 ur; * Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 - 4 ure; * S Komne 4 ure 30 min; * S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 - 8 ur; * Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min; * Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 - 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur; * Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur. == Razgledi == Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu opazimo vrhove [[Mangrt]]a, [[Jalovec|Jalovca]], [[Mojstrovka|Mojstrovk]], [[Prisojnik]]a in [[Triglav]]a, na vzhodu gorsko verigo [[Karavanke|Karavank]] in višje vrhove [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], na zahodu [[Kobariški Stol|Stol]] (1673m) ter [[Kanin]], na jugu pa sosednji vrh [[Batognica|Batognico]]. S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. == Koče == Pod vrhom Krna, na njegovi južni strani, se nahaja [[Gomiščkovo zavetišče na Krnu|Gomiščkovo zavetišče]] (2182 m), ob njegovem severnem vznožju pa stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] (1385 m). Ob najpogostejših izhodiščih se v Lepeni nahaja [[Dom dr. Klementa Juga v Lepeni|Dom dr. Klementa Juga]] in [[Dom na planini Kuhinja]] nad [[Vrsno|Vrsn]]im. == Krnsko jezero == {{glavni|Krnsko jezero}} [[File:Krnsko Jezero.jpg|sličica|Krnsko jezero]] Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih. == Soška fronta == Krn je bil med [[Soška fronta|soško fronto]] večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v [[Kobarid]], poveljstvo pa so [[29. maj|29. maja]] [[1915]] preselili v [[Drežnica|Drežnico]] prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje. Krn je bil strateškega pomena predvsem zato, ker bi po njegovi zasedbi lažje prodrli v dolino Tolminke, za hrbet avstro-ogrskim silam, ki so se zadrževala na tolminskem mostišču. === Akcija alpincev in osvojitev vrha === [[Slika:Alpini-krn.JPG|sličica|Italijanski alpinci na Krnu]] Alpinci [[[[Italijanščina|it.]] alpini]], elitna gorska enota italijanske vojske, so [[31. maj|31. maja]] začeli naskoke na Krn, a so jim avstro-ogrski vojaki preprečili prodor z Lopatnika. [[2. junij|2. junija]] pa je 85. četa iz planine [[Zaprikraj]] zasedla koto 2102 na [[Krnčica|Krnčici]] in greben uspešno ubranila do nadaljnjega. 16. junija je s tega grebena bataljon alpincev Susa naskočil vrh Krna, bataljon Exilles pa je napadel s Kožljaka. Branilci so Italijane opazili šele, ko so se jim približali na 50 metrov, zato je bila obramba neuspešna. Alpinci so med topniškim obstreljevanjem napadli avstro-ogrske vojake in po boju na nož osvojili vrh. Več kot 200 obkoljenih Madžarov se je predalo, Italijani pa so tistega dne zajeli 314 branilcev. Italijani sicer niso izkoristili strateških prednosti, ki jih je ponujal osvojen vrh Krna, so pa Avstrijcem povzročali hude težave in ogromno žrtev. Italijani so v vrh izdolbli kaverne, v katere so postavili topove in mitraljeze. Največ težav jim je povzročala narava, saj je ogromno vojakov umrlo zaradi udara strele. Krn je zato dobil nadimek "Pico delle folgori", oziroma Gora strel. Italijani so v prvih napadih, še preden se je začela prva soška bitka, izgubili več kot 10 tisoč vojakov. === Zagrizena obramba Krna === Sredi oktobra 1917 je avstro-ogrska 50. divizija napadla odsek od vrha Krna do vasi Dolje. [[Batognica|Batognico]] so uspešno zasedli, vrh Krna pa so alpini branili do zadnjega. Medtem je 3. gorska brigada uspela vkorakati v vas Krn in italijanske vojake pregnali na krnski greben, kjer so avstrijske vojake zadrževali do naslednjega jutra. A za Italijane je bilo takrat že vse izgubljeno, 50. divizija pa je do večera zajela 7000 ujetnikov in 90 topov. 25. oktobra je na Krn prišel IV. bataljon galicijskega 80 pešpolka, 50. divizija pa se je lahko spustila v dolino Soče in pomagala pri pregonu Italijanov iz Posočja. === Italijansko ime za Krn === Italijani so med osvajanjem slovenskih vrhov tem nadevali svoja imena. [[Batognica]] je tako dobila ime ''Monte Rosso'' bodisi zaradi značilnih rdečih krednih kamnin, bodisi zaradi vse prelite krvi, [[Skutnik]] pa je zaradi podporočnika Valeria Vallera, ki je padel v napadu na vrh Krna, dobil ime ''Punta Vallero''. Krn so imenovali ''Monte Nero'' in sicer zaradi napačnega prevoda. "Krn" so glede na izgovorjavo zapisali kot ''chrn'' in sklepali, da to pravzaprav pomeni "črn". Črna barva je v italijanskem jeziku ''nero.'' == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stritar, Andrej |year=1997 |title=Julijske Alpe. [Del 2], Gore nad Sočo |publisher=Ljubljana : Sidarta |isbn=961-6027-13-1 |cobiss=68065792 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gora_v_Sloveniji Seznam gora v Sloveniji] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=150 Krn na Hribi.net] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/Krn.html Krn na burger.si] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22117/ Gorske rane v Posočju] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=krn&naslov=Krn&sort=visina&how=desc&lang=si Krn 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] jojefetw2h659fjgmm59ianhu4oet8b 5738036 5738035 2022-08-21T07:18:09Z Shabicht 3554 /* Akcija alpincev in osvojitev vrha */ wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Krn | photo = {{slika d|Q1430355|270px}} | photo_caption = severna stran Krna pozimi | elevation_m = 2244 | elevation_ref = | prominence_m = 605 | prominence_ref = <ref name="Peakbagger">{{Citeweb|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14017|title=Krn - peakbagger|publisher=peakbagger.com|accessdate=6 January 2015}}</ref> | listing = | map = Slovenija | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Julijske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|15|58.752|N|13|39|31|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 9. januar 1998 | refšt=7162 <!--slika--> | lokacija = [[Lepena]] | občina = Bovec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Krncica 3961.jpg|sličica|Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala]] '''Krn''' (2244 [[mnm]]) je [[seznam slovenskih dvatisočakov|slovenski dvatisočak]] in najvišja gora v [[Krnsko pogorje|Krnskem pogorju]]. Razdalja med Krnom in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz [[Kobarid|Kobarida]] ali [[Drežnica|Drežnice]]. Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi [[Krn, Kobarid|Krn]], [[Vrsno]], [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Magozd]] in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so aktivne še danes. Na vznožju gore se med [[Veliki Lemež|Lemežem]] in [[Mali Šmohor|Malim Šmohorjem]] nahaja [[Krnsko jezero]], ki je največje slovensko [[visokogorsko jezero]]. Vzpon na Krn traja približno 2 uri. V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti [[Batognica|Batognici]] leži majhno Jezero v Lužnici. Celotno pogorje je polno ostankov iz [[Soška fronta|prve svetovne vojne]], saj so se tukaj odvijali najbolj krvavi boji. V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in [[zemeljski plaz]]ovi, ki so posledica [[potres]]ov iz let [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]] in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli [[Dolina Lepene|doline Lepene]] in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti. [[Slika:View of Krn (3).jpg|sličica|Pogled na Krn s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om]] == Dostopi == Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. * Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min - 5 ur; * Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 - 4 ure; * S Komne 4 ure 30 min; * S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 - 8 ur; * Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min; * Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 - 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur; * Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur. == Razgledi == Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu opazimo vrhove [[Mangrt]]a, [[Jalovec|Jalovca]], [[Mojstrovka|Mojstrovk]], [[Prisojnik]]a in [[Triglav]]a, na vzhodu gorsko verigo [[Karavanke|Karavank]] in višje vrhove [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], na zahodu [[Kobariški Stol|Stol]] (1673m) ter [[Kanin]], na jugu pa sosednji vrh [[Batognica|Batognico]]. S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. == Koče == Pod vrhom Krna, na njegovi južni strani, se nahaja [[Gomiščkovo zavetišče na Krnu|Gomiščkovo zavetišče]] (2182 m), ob njegovem severnem vznožju pa stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] (1385 m). Ob najpogostejših izhodiščih se v Lepeni nahaja [[Dom dr. Klementa Juga v Lepeni|Dom dr. Klementa Juga]] in [[Dom na planini Kuhinja]] nad [[Vrsno|Vrsn]]im. == Krnsko jezero == {{glavni|Krnsko jezero}} [[File:Krnsko Jezero.jpg|sličica|Krnsko jezero]] Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih. == Soška fronta == Krn je bil med [[Soška fronta|soško fronto]] večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v [[Kobarid]], poveljstvo pa so [[29. maj|29. maja]] [[1915]] preselili v [[Drežnica|Drežnico]] prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje. Krn je bil strateškega pomena predvsem zato, ker bi po njegovi zasedbi lažje prodrli v dolino Tolminke, za hrbet avstro-ogrskim silam, ki so se zadrževala na tolminskem mostišču. === Akcija alpincev in osvojitev vrha === [[Slika:Alpini-krn.JPG|sličica|Italijanski alpinci na Krnu]] Alpinci ([[Italijanščina|it.]] alpini), elitna gorska enota italijanske vojske, so [[31. maj|31. maja]] začeli naskoke na Krn, a so jim avstro-ogrski vojaki preprečili prodor z Lopatnika. [[2. junij|2. junija]] pa je 85. četa iz planine [[Zaprikraj]] zasedla koto 2102 na [[Krnčica|Krnčici]] in greben uspešno ubranila do nadaljnjega. 16. junija je s tega grebena bataljon alpincev Susa naskočil vrh Krna, bataljon Exilles pa je napadel s Kožljaka. Branilci so Italijane opazili šele, ko so se jim približali na 50 metrov, zato je bila obramba neuspešna. Alpinci so med topniškim obstreljevanjem napadli avstro-ogrske vojake in po boju na nož osvojili vrh. Več kot 200 obkoljenih Madžarov se je predalo, Italijani pa so tistega dne zajeli 314 branilcev. Italijani sicer niso izkoristili strateških prednosti, ki jih je ponujal osvojen vrh Krna, so pa Avstrijcem povzročali hude težave in ogromno žrtev. Italijani so v vrh izdolbli kaverne, v katere so postavili topove in mitraljeze. Največ težav jim je povzročala narava, saj je ogromno vojakov umrlo zaradi udara strele. Krn je zato dobil nadimek "Pico delle folgori", oziroma Gora strel. Italijani so v prvih napadih, še preden se je začela prva soška bitka, izgubili več kot 10 tisoč vojakov. === Zagrizena obramba Krna === Sredi oktobra 1917 je avstro-ogrska 50. divizija napadla odsek od vrha Krna do vasi Dolje. [[Batognica|Batognico]] so uspešno zasedli, vrh Krna pa so alpini branili do zadnjega. Medtem je 3. gorska brigada uspela vkorakati v vas Krn in italijanske vojake pregnali na krnski greben, kjer so avstrijske vojake zadrževali do naslednjega jutra. A za Italijane je bilo takrat že vse izgubljeno, 50. divizija pa je do večera zajela 7000 ujetnikov in 90 topov. 25. oktobra je na Krn prišel IV. bataljon galicijskega 80 pešpolka, 50. divizija pa se je lahko spustila v dolino Soče in pomagala pri pregonu Italijanov iz Posočja. === Italijansko ime za Krn === Italijani so med osvajanjem slovenskih vrhov tem nadevali svoja imena. [[Batognica]] je tako dobila ime ''Monte Rosso'' bodisi zaradi značilnih rdečih krednih kamnin, bodisi zaradi vse prelite krvi, [[Skutnik]] pa je zaradi podporočnika Valeria Vallera, ki je padel v napadu na vrh Krna, dobil ime ''Punta Vallero''. Krn so imenovali ''Monte Nero'' in sicer zaradi napačnega prevoda. "Krn" so glede na izgovorjavo zapisali kot ''chrn'' in sklepali, da to pravzaprav pomeni "črn". Črna barva je v italijanskem jeziku ''nero.'' == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stritar, Andrej |year=1997 |title=Julijske Alpe. [Del 2], Gore nad Sočo |publisher=Ljubljana : Sidarta |isbn=961-6027-13-1 |cobiss=68065792 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gora_v_Sloveniji Seznam gora v Sloveniji] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=150 Krn na Hribi.net] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/Krn.html Krn na burger.si] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22117/ Gorske rane v Posočju] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=krn&naslov=Krn&sort=visina&how=desc&lang=si Krn 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] qh625r10hsort58gf1k5x2xjc6dfa5t 5738037 5738036 2022-08-21T07:19:16Z Shabicht 3554 /* Italijansko ime za Krn */ wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Krn | photo = {{slika d|Q1430355|270px}} | photo_caption = severna stran Krna pozimi | elevation_m = 2244 | elevation_ref = | prominence_m = 605 | prominence_ref = <ref name="Peakbagger">{{Citeweb|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14017|title=Krn - peakbagger|publisher=peakbagger.com|accessdate=6 January 2015}}</ref> | listing = | map = Slovenija | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Julijske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|15|58.752|N|13|39|31|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 9. januar 1998 | refšt=7162 <!--slika--> | lokacija = [[Lepena]] | občina = Bovec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Krncica 3961.jpg|sličica|Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala]] '''Krn''' (2244 [[mnm]]) je [[seznam slovenskih dvatisočakov|slovenski dvatisočak]] in najvišja gora v [[Krnsko pogorje|Krnskem pogorju]]. Razdalja med Krnom in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz [[Kobarid|Kobarida]] ali [[Drežnica|Drežnice]]. Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi [[Krn, Kobarid|Krn]], [[Vrsno]], [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Magozd]] in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so aktivne še danes. Na vznožju gore se med [[Veliki Lemež|Lemežem]] in [[Mali Šmohor|Malim Šmohorjem]] nahaja [[Krnsko jezero]], ki je največje slovensko [[visokogorsko jezero]]. Vzpon na Krn traja približno 2 uri. V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti [[Batognica|Batognici]] leži majhno Jezero v Lužnici. Celotno pogorje je polno ostankov iz [[Soška fronta|prve svetovne vojne]], saj so se tukaj odvijali najbolj krvavi boji. V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in [[zemeljski plaz]]ovi, ki so posledica [[potres]]ov iz let [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]] in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli [[Dolina Lepene|doline Lepene]] in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti. [[Slika:View of Krn (3).jpg|sličica|Pogled na Krn s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om]] == Dostopi == Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. * Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min - 5 ur; * Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 - 4 ure; * S Komne 4 ure 30 min; * S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 - 8 ur; * Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min; * Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 - 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur; * Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur. == Razgledi == Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu opazimo vrhove [[Mangrt]]a, [[Jalovec|Jalovca]], [[Mojstrovka|Mojstrovk]], [[Prisojnik]]a in [[Triglav]]a, na vzhodu gorsko verigo [[Karavanke|Karavank]] in višje vrhove [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], na zahodu [[Kobariški Stol|Stol]] (1673m) ter [[Kanin]], na jugu pa sosednji vrh [[Batognica|Batognico]]. S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. == Koče == Pod vrhom Krna, na njegovi južni strani, se nahaja [[Gomiščkovo zavetišče na Krnu|Gomiščkovo zavetišče]] (2182 m), ob njegovem severnem vznožju pa stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] (1385 m). Ob najpogostejših izhodiščih se v Lepeni nahaja [[Dom dr. Klementa Juga v Lepeni|Dom dr. Klementa Juga]] in [[Dom na planini Kuhinja]] nad [[Vrsno|Vrsn]]im. == Krnsko jezero == {{glavni|Krnsko jezero}} [[File:Krnsko Jezero.jpg|sličica|Krnsko jezero]] Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih. == Soška fronta == Krn je bil med [[Soška fronta|soško fronto]] večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v [[Kobarid]], poveljstvo pa so [[29. maj|29. maja]] [[1915]] preselili v [[Drežnica|Drežnico]] prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje. Krn je bil strateškega pomena predvsem zato, ker bi po njegovi zasedbi lažje prodrli v dolino Tolminke, za hrbet avstro-ogrskim silam, ki so se zadrževala na tolminskem mostišču. === Akcija alpincev in osvojitev vrha === [[Slika:Alpini-krn.JPG|sličica|Italijanski alpinci na Krnu]] Alpinci ([[Italijanščina|it.]] alpini), elitna gorska enota italijanske vojske, so [[31. maj|31. maja]] začeli naskoke na Krn, a so jim avstro-ogrski vojaki preprečili prodor z Lopatnika. [[2. junij|2. junija]] pa je 85. četa iz planine [[Zaprikraj]] zasedla koto 2102 na [[Krnčica|Krnčici]] in greben uspešno ubranila do nadaljnjega. 16. junija je s tega grebena bataljon alpincev Susa naskočil vrh Krna, bataljon Exilles pa je napadel s Kožljaka. Branilci so Italijane opazili šele, ko so se jim približali na 50 metrov, zato je bila obramba neuspešna. Alpinci so med topniškim obstreljevanjem napadli avstro-ogrske vojake in po boju na nož osvojili vrh. Več kot 200 obkoljenih Madžarov se je predalo, Italijani pa so tistega dne zajeli 314 branilcev. Italijani sicer niso izkoristili strateških prednosti, ki jih je ponujal osvojen vrh Krna, so pa Avstrijcem povzročali hude težave in ogromno žrtev. Italijani so v vrh izdolbli kaverne, v katere so postavili topove in mitraljeze. Največ težav jim je povzročala narava, saj je ogromno vojakov umrlo zaradi udara strele. Krn je zato dobil nadimek "Pico delle folgori", oziroma Gora strel. Italijani so v prvih napadih, še preden se je začela prva soška bitka, izgubili več kot 10 tisoč vojakov. === Zagrizena obramba Krna === Sredi oktobra 1917 je avstro-ogrska 50. divizija napadla odsek od vrha Krna do vasi Dolje. [[Batognica|Batognico]] so uspešno zasedli, vrh Krna pa so alpini branili do zadnjega. Medtem je 3. gorska brigada uspela vkorakati v vas Krn in italijanske vojake pregnali na krnski greben, kjer so avstrijske vojake zadrževali do naslednjega jutra. A za Italijane je bilo takrat že vse izgubljeno, 50. divizija pa je do večera zajela 7000 ujetnikov in 90 topov. 25. oktobra je na Krn prišel IV. bataljon galicijskega 80 pešpolka, 50. divizija pa se je lahko spustila v dolino Soče in pomagala pri pregonu Italijanov iz Posočja. === Italijansko ime za Krn === Italijani so med osvajanjem slovenskih vrhov tem dali svoja imena. [[Batognica]] je tako dobila ime ''Monte Rosso'' bodisi zaradi značilnih rdečih krednih kamnin, bodisi zaradi vse prelite krvi, [[Skutnik]] pa je zaradi podporočnika Valeria Vallera, ki je padel v napadu na vrh Krna, dobil ime ''Punta Vallero''. Krn so imenovali ''Monte Nero'' in sicer zaradi napačnega prevoda. "Krn" so glede na izgovorjavo zapisali kot ''chrn'' in sklepali, da to pravzaprav pomeni "črn". Črna barva je v italijanskem jeziku ''nero.'' == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stritar, Andrej |year=1997 |title=Julijske Alpe. [Del 2], Gore nad Sočo |publisher=Ljubljana : Sidarta |isbn=961-6027-13-1 |cobiss=68065792 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gora_v_Sloveniji Seznam gora v Sloveniji] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=150 Krn na Hribi.net] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/Krn.html Krn na burger.si] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22117/ Gorske rane v Posočju] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=krn&naslov=Krn&sort=visina&how=desc&lang=si Krn 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] iattzjhd2km394kwcozzc2vsh8y9ese 5738038 5738037 2022-08-21T07:20:06Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Krn | photo = {{slika d|Q1430355|270px}} | photo_caption = severna stran Krna pozimi | elevation_m = 2244 | elevation_ref = | prominence_m = 605 | prominence_ref = <ref name="Peakbagger">{{Citeweb|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14017|title=Krn - peakbagger|publisher=peakbagger.com|accessdate=6 January 2015}}</ref> | listing = | map = Slovenija | map_caption = | label_position = right | location = [[Slovenija]] | range = [[Julijske Alpe]] | coordinates = {{koord novi|46|15|58.752|N|13|39|31|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Krnsko pogorje - Zgodovinsko območje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 9. januar 1998 | refšt=7162 <!--slika--> | lokacija = [[Lepena]] | občina = Bovec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Krncica 3961.jpg|sličica|Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala]] '''Krn''' (2244 [[mnm]]) je [[seznam slovenskih dvatisočakov|slovenski dvatisočak]] in najvišja gora v [[Krnsko pogorje|Krnskem pogorju]]. Razdalja med Krnom in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate strmine, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krn ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz [[Kobarid|Kobarida]] ali [[Drežnica|Drežnice]]. Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi [[Krn, Kobarid|Krn]], [[Vrsno]], [[Drežnica]], [[Drežniške Ravne]], [[Magozd]] in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so aktivne še danes. Na vznožju gore se med [[Veliki Lemež|Lemežem]] in [[Mali Šmohor|Malim Šmohorjem]] nahaja [[Krnsko jezero]], ki je največje slovensko [[visokogorsko jezero]]. Vzpon na Krn traja približno 2 uri. V Krnskem pogorju je nekaj geoloških zanimivosti. Na poti iz planine Kuhinja se nahaja medledeniška morena, ki je ena večjih v Alpah, geološka posebnost je tudi gora Rdeči rob, ki je sestavljena iz starejših kamnin, v dolini med Škofičem in Leskovškim vrhom na poti proti [[Batognica|Batognici]] leži majhno Jezero v Lužnici. Celotno pogorje je polno ostankov iz [[Soška fronta|prve svetovne vojne]], saj so se tukaj odvijali najbolj krvavi boji. V različnih delih pogorja pa so vidni tudi večji podori, zdrsi blokov in skal in [[zemeljski plaz]]ovi, ki so posledica [[potres]]ov iz let [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]] in 2004. Tako so vidne velike spremembe na pobočjih gora okoli [[Dolina Lepene|doline Lepene]] in v zatrepu doline Tolminke, poškodovane in zasute so bile številne planinske poti. [[Slika:View of Krn (3).jpg|sličica|Pogled na Krn s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om]] == Dostopi == Na Krn je speljana množica označenih poti in je med najbolj obiskanimi vrhovi. Je tudi del [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. * Iz Lepene (680 m) mimo Krnskega jezera (1394 m) 4 ure 30 min - 5 ur; * Od Koče na planini Kuhinja (991 m) 3 - 4 ure; * S Komne 4 ure 30 min; * S planine Razor čez pobočje Tolminskega Migovca, planine Dobrenjščice, Prehodcev in Batognice 6 - 8 ur; * Iz planine Polog, mimo izvira Tolminke na Prehodce 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po plezalni poti Silva Korena z direktim sestopom pri Gomiškovem zavetišču 4 ure 30 min; * Iz Drežnice (554 m) po lažji poti okoli Kožljaka 5 - 6 ur; * Iz Drežnice (554 m) po zahtevni zahodni poti mimo bivaka na Črniku 5 ur; * Iz planine Zaplèč (1200 m) preko Krnčice 5 ur. == Razgledi == Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu opazimo vrhove [[Mangrt]]a, [[Jalovec|Jalovca]], [[Mojstrovka|Mojstrovk]], [[Prisojnik]]a in [[Triglav]]a, na vzhodu gorsko verigo [[Karavanke|Karavank]] in višje vrhove [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], na zahodu [[Kobariški Stol|Stol]] (1673m) ter [[Kanin]], na jugu pa sosednji vrh [[Batognica|Batognico]]. S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. == Koče == Pod vrhom Krna, na njegovi južni strani, se nahaja [[Gomiščkovo zavetišče na Krnu|Gomiščkovo zavetišče]] (2182 m), ob njegovem severnem vznožju pa stoji [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]] (1385 m). Ob najpogostejših izhodiščih se v Lepeni nahaja [[Dom dr. Klementa Juga v Lepeni|Dom dr. Klementa Juga]] in [[Dom na planini Kuhinja]] nad [[Vrsno|Vrsn]]im. == Krnsko jezero == {{glavni|Krnsko jezero}} [[File:Krnsko Jezero.jpg|sličica|Krnsko jezero]] Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero. Jezero je dolgo 390 m, široko 150 m in globoko 17,5 m. Gladina vode niha za približno 2 m, najvišji nivo je v začetku poletja. Je ledeniškega nastanka in leži sredi kraškega sveta (kraško jezero) pod Krnom (2244 m) in [[Batognica|Batognico]] (2164 m), na najožjem delu pa je ukleščeno med [[Lemež]] (2042 m), in [[Mali Šmohor]] (1939 m). V jezeru je bogato življenje, ki pa je zaradi velikega pritoka hranilnih snovi močno ogroženo. Zanj so posebno velika grožnja kopalci v poletnih dneh. Nedaleč stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih. == Soška fronta == Krn je bil med [[Soška fronta|soško fronto]] večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v [[Kobarid]], poveljstvo pa so [[29. maj|29. maja]] [[1915]] preselili v [[Drežnica|Drežnico]] prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje. Krn je bil strateškega pomena predvsem zato, ker bi po njegovi zasedbi lažje prodrli v dolino Tolminke, za hrbet avstro-ogrskim silam, ki so se zadrževala na tolminskem mostišču. === Akcija alpincev in osvojitev vrha === [[Slika:Alpini-krn.JPG|sličica|Italijanski alpinci na Krnu]] Alpinci ([[Italijanščina|it.]] alpini), elitna gorska enota italijanske vojske, so [[31. maj|31. maja]] začeli naskoke na Krn, a so jim avstro-ogrski vojaki preprečili prodor z Lopatnika. [[2. junij|2. junija]] pa je 85. četa iz planine [[Zaprikraj]] zasedla koto 2102 na [[Krnčica|Krnčici]] in greben uspešno ubranila do nadaljnjega. 16. junija je s tega grebena bataljon alpincev Susa naskočil vrh Krna, bataljon Exilles pa je napadel s Kožljaka. Branilci so Italijane opazili šele, ko so se jim približali na 50 metrov, zato je bila obramba neuspešna. Alpinci so med topniškim obstreljevanjem napadli avstro-ogrske vojake in po boju na nož osvojili vrh. Več kot 200 obkoljenih Madžarov se je predalo, Italijani pa so tistega dne zajeli 314 branilcev. Italijani sicer niso izkoristili strateških prednosti, ki jih je ponujal osvojen vrh Krna, so pa Avstrijcem povzročali hude težave in ogromno žrtev. Italijani so v vrh izdolbli kaverne, v katere so postavili topove in mitraljeze. Največ težav jim je povzročala narava, saj je ogromno vojakov umrlo zaradi udara strele. Krn je zato dobil nadimek "Pico delle folgori", oziroma Gora strel. Italijani so v prvih napadih, še preden se je začela prva soška bitka, izgubili več kot 10 tisoč vojakov. === Zagrizena obramba Krna === Sredi oktobra 1917 je avstro-ogrska 50. divizija napadla odsek od vrha Krna do vasi Dolje. [[Batognica|Batognico]] so uspešno zasedli, vrh Krna pa so alpini branili do zadnjega. Medtem je 3. gorska brigada uspela vkorakati v vas Krn in italijanske vojake pregnali na krnski greben, kjer so avstrijske vojake zadrževali do naslednjega jutra. A za Italijane je bilo takrat že vse izgubljeno, 50. divizija pa je do večera zajela 7000 ujetnikov in 90 topov. 25. oktobra je na Krn prišel IV. bataljon galicijskega 80 pešpolka, 50. divizija pa se je lahko spustila v dolino Soče in pomagala pri pregonu Italijanov iz Posočja. === Italijansko ime za Krn === Italijani so med osvajanjem slovenskih vrhov tem dali svoja imena. [[Batognica]] je tako dobila ime ''Monte Rosso'' bodisi zaradi značilnih rdečih krednih kamnin, bodisi zaradi vse prelite krvi, [[Skutnik]] pa je zaradi podporočnika Valeria Vallera, ki je padel v napadu na vrh Krna, dobil ime ''Punta Vallero''. Krn so imenovali ''Monte Nero'' in sicer zaradi napačnega prevoda. "Krn" so glede na izgovorjavo zapisali kot ''chrn'' in sklepali, da to pravzaprav pomeni "črn". Črna barva je v italijanskem jeziku ''nero.'' == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Stritar, Andrej |year=1997 |title=Julijske Alpe. [Del 2], Gore nad Sočo |publisher=Ljubljana : Sidarta |isbn=961-6027-13-1 |cobiss=68065792 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_gora_v_Sloveniji Seznam gora v Sloveniji] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=150 Krn na Hribi.net] * [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/Krn.html Krn na burger.si] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22117/ Gorske rane v Posočju] * [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=krn&naslov=Krn&sort=visina&how=desc&lang=si Krn 360° na strani Posoški razgledi] [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]] jos3u470im14mv2h8xogrx3a5444kh2 0 115786 5737854 4762445 2022-08-20T18:51:58Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Operacija Bernhard''' je največja znana [[ponarejanje denarja|ponaredba]] [[denar]]ja v zgodovini, s katero so [[nacionalsocializem|nacisti]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] poskušali omajati [[Gospodarstvo Združenega kraljestva|britansko gospodarstvo]] s tajno emisijo 150 milijonov [[Funt šterling|funtov]] ponarejenih angleških bankovcev. Ponaredke so natisnili v državnih tiskarnah. {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ponarejanje denarja]] ipiqygc3o9w8dnoc8q2itjqywsshxh5 0 117513 5737718 5736650 2022-08-20T13:36:52Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|japonskem otoku|pasmo psa|šikoku (pasma psa)}}{{Infopolje Otoki|name=Šikoku|country={{JAP}}|archipelago=[[Japonsko otočje]]|image_map=Japan Shikoku Region large.png|image_map_caption=Lokacija Šikokuja z ostalimi provincami|coordinates wikidata=1}} '''Šikóku''' ([[Japonščina|japonsko]], [[kandži]]: 四国, "štiri province") je najmanjši izmed štirih glavnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], ki leži južno od [[Honšu]]ja in zahodno od [[Kjušu]]ja. Gorovje, ki poteka od zahoda proti vzhodu, razmejuje manjši, a gosto poseljen ravninski sever in hribovit, redko poseljen jug. Tako so vsa večja mesta razen enega na severu otoka. Ima nekaj več kot štiri milijone prebivalcev, po velikosti pa je primerljiv s [[Sardinija|Sardinijo]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] {{normativna kontrola}} s706va4mmvwq1w02bayaz8pycdxfmiv 0 118202 5738081 4994330 2022-08-21T08:41:27Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Reactive Fighter| |picture =[[Slika:Northrop_YF-23_DFRC.jpg|300px]] |caption =YF-23: spredaj Gray Ghost, zadaj Black Widow II |type =lovec prestreznik |crew =1 pilot |first_flight = leta 1990 |in_service = letalo ni prišlo vuporabo |manufacturer = [[Northrop]]/[[McDonnell Douglas]] |length = 20,6m |wingspan = 13,3 m |height = 4,3 m |wing_area = 13,30 m<sup>2</sup> |weight_empty = 14,940 kg |weigt_loaded = 23,327 kg |MTOW = 29,029 kg |fuel = 10,900 kg |engine = 2x GE YF-120 ali 2x PW YF-119 |acc_force = 277 kN |max_speed = 2,240 km/h |mach = 1,8 M |combat_range = neznan |max_range = 1440 km |operational_height = 19,800 m |rate_of_climb = neznano |wing_burden = neznano |ratio_acc/weight = 1,88 |machineguns = M-61A1 |guns = -II- |bombs = na krilu= 253kg/m<sup>2</sup> |other = 2 x AIM-9M in 4 x AIM-120 |konflikti = letalo ni prišlo v uporabo }} '''YF-23 Black Widow II''' je bilo ameriško [[prototip]]no [[letalo]]. == Ozadje == Po več kot dveh desetletjih operativne uporabe letala [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], so se [[Združene države Amerike|ZDA]] (oz. Vojno letalstvo ZDA – USAF) odločile, da ga zamenjajo z bolj zmogljivim, ker ni več konkurenčno letalom [[Mikojan-Gurevič MiG-29|MiG-29]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]]. Natečaj so razpisali leta 1981. Leta 1985 so se proizvajalci razdelili v dve skupini. V prvi sta bila [[Northrop]] in [[McDonnell Douglas]], v drugi pa [[Lockheed Martin]], [[Boeing]] in [[General Dynamics]]. V prvi skupini je nastalo letalo z oznako YF-23. Letalo YF-23 Black Widow II so poimenovali po letalu [[Northrop P-61 Black Widow|P-61 Black Widow]]. == Zgodovina == Projekt se je imenoval ATF (advanced tactical fighter). 31 decembra 1986 sta bili obe ekipi podprti z 691 milijoni dolarjev. Za ta denar je morala vsaka skupina izdelati dva prototipa. Obe skupini je čakalo težko delo, saj so ZDA želele najsodobnejše letalo, ki bi, tako kot letalo F-15, preseglo zmogljivosti takrat narejenih letal. Natečaj je temeljil na manevrsko zelo zmogljivem letalu, doseganju nadzvočne hitrosti brez dodatnega zgorevanja in slabi radarski opaznosti. Obe skupini sta že imeli izkušnje s tehnologijo stealth (slaba radarska opaznost). Northrop je izdelal »nevidni« bombnik [[Northrop B-2|B-2]], Lockheed Martin pa »nevidni bombnik« [[Lockheed F-117A|F-117A]]. Northrop je imel rahlo prednost v aerodinamiki letala, druga skupina pa boljši izpušni sistem, ki je vseboval tudi premično šobo. Obe skupini sta izdelali letali do leta 1990. Northrop in McDonnell Douglas sta naredila dve izpeljanki letala YF-23. Ena izpeljanka je bila opremljena z dvema motorjema Pratt & Whitney F119, druga pa z motorjema General Electric F120. Slednji se je na preskusih izkazal za učinkovitejšega. Leta 1991 se je projekt ATF zaključil. Vendar zmagovalca natečaja nista bila Northrop in McDonnell Douglas, ampak nasprotna skupina, ki je predstavila letalo YF-22. == Poslednji dom letala YF-23 == Obe letali YF-23 sta po pogodbi pripadali ZDA. Vendar se ZDA niso odločile za nadaljnje preizkušanje letal, zato sta letali končali v vojaškem muzeju. Prvo letalo YF-23A »Black Widow II« PAV-1 (S/N 87-800) je na ogled v Nacionalnem muzeju USAF (Dayton, Ohio); drugo letalo YF-23A »Gray Ghost« PAV-2 (S/N 87-801) pa je v Western Museum of Flight (Zamperini Field, Torrance, California). == Zunanje povezave == {{Zbirka|YF-23 Black Widow II}} * http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/f-23.htm * http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ac/f-23.htm * http://en.wikipedia.org/wiki/YF-23_Black_Widow_II {{Northropova letala}} [[Kategorija:Ameriška preizkusna letala]] [[Kategorija:Letala Northrop]] [[Kategorija:Letala McDonnell Douglas]] [[Kategorija:Eksperimentalna letala]] [[Kategorija:Lovska letala]] [[Kategorija:Stealth letala]] mjtjsnecyhdxp2hk4z4uie36bazx7q9 0 118373 5737987 5737585 2022-08-20T21:00:18Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Kapela_svetega_Fabijana_in_Boštjana_in_cerkev_Marijinega_imena,_Zagaj.jpg z [[:commons:Image:Kapela_svetega_Fabijana_in_Boštjana_in_cerkev_Matere_božje,_Zagaj.jpg|Kapela_svetega_Fabijana_in_B wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Matere božje, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Razpotegnjeno naselje se nahaja na južnem obrobju kozjanskega gričevja, ob rečici Bistrici, ki se jugovzhodno od naselja po tesni soteski prebija skozi severne dolomitne odrastke gozdnate Orlice (Veliki Špiček 686 [[m.n.m.|mnm]]). K naselju spadajo [[Zaselek|zaselki]] Čret, Obrež, Sodeje, Vrhovnica in Svete gore (527 mnm), kjer je znamenito [[Božja pot|božjepotno]] središče [[Svete gore nad Sotlo]]. Te so znan romarski kraj s štirimi kapelami in [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] Matere božje, ki je kot božjepotna slovela že v 13. stoletju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič, Milan]], [[Drago Perko|Perko, Drago]], [[Drago Kladnik|Kladnik, Drago]]. ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'' Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] sqbbitwlmopla98j8gkwu6rcsbyg4kr 0 120004 5737659 5130288 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Beagle 600.jpg | image_caption = Tribarvni beagle | name = Angleški brak | altname = Beagle<br /> | country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |maleweight = 8 - 11 kg |femaleweight = |maleheight = 33 - 40 cm |femaleheight = |coat = vse kombinacije bele, črne in rjave |color = kratka, odporna na vremenske vplive |litter_size = |life_span = 12-15 let | fcigroup = 6 | fcisection = 1 | fcinum = 161 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030319022713/http://www.fci.be/uploaded_files/161gb2000_en.doc | akcgroup = Lovski pes | akcstd = http://www.akc.org/breeds/beagle/index.cfm | ankcgroup = Skupina 4 (lovski psi) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/beagle.html | ckcgroup = Skupina 2 – Lovski | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=89 | kcukgroup = Lovski | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/15 | nzkcgroup = Lovski | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br416.html | ukcgroup = Krvosledec | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/78e507f1bb23b06b8525704c0052462a?OpenDocument }}<!-- Konec predloge. Članek se začne tukaj. --> '''Angleški brak''' ([[angleščina|ang]]. ''beagle'') je zelo priljubljena [[pasma]], ki je nastala s križanjem zajčarja in drugih lovskih pasem v Angliji. Včasih so to pasmo redili izključno za lovske namene, danes pa ima predvsem vlogo [[Družina|družinskega]] psa. == Zgodovina == Beaglom podobne pse je bilo moč najti že v [[Antična Grčija|antični Grčiji]] in kasneje pri [[Rimljani|Rimljanih]], v 14. stoletju pa so se v Angliji prvič pojavili v takšni obliki,  kot jih poznamo danes. V tistih časih so jih uporabljali predvsem za lov na zajce, ki je bil takrat izjemno popularen [[šport]]. Njihovo ime "Beagle" pravzaprav izhaja iz francoskega "begueule", kar pomeni nekaj takega kot "zevajoče [[grlo]]" ponazarja pa njihov značilni grleni glas, ki ga ustvarjajo pri gonjenju divjadi oziroma ko se zbirajo pred pogonom. V 18. stoletju so poznali beagle v več velikostih, najbolj priljubljeni so bili najmanjši , ki so bili veliki okoli 20 cm. Ti so bili znani po tem, da so jim na lovu lahko sledile tudi dame in starejši, saj so počasi sledili sledi. V naslednjem stoletju pa so beagli od lovskih psov prešli na razstavne pse in domače ljubljenčke. Dandanes so med desetimi najbolj priljubljenimi pasmami na [[Svet|svetu]]. == Videz == Spadajo med srednje velike sledne [[Pes|pse]] in so najmanjši med goniči. Ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel. Njegovo telo je močno in skladno. So nizki in imajo kratke noge, zato da se jim med sledenjem ni potrebno ustavljati, da dosežejo vonjave s tal. V smrčku imajo kar 220 milijonov receptorjev za [[vonj]]. Tudi velika viseča ušesa jim pomagajo zbrati vonjave okoli smrčka. Znani pa so tudi po svojem posebnem oglašanju. Sposobni so lajanja, tuljenja in posebnih grlenih [[Zvok|zvokov]], ki jih oddajajo, ko so na sledi ali se zbirajo pred [[Lov|lovom]]. Lahko so trobarvni – rjavo-belo-črni, ali dvobarvni – rjavo-beli, prepovedana pa je jetrna barva in konica repa mora biti bela. == Zdravstvene težave == Beagle je na splošno precej zdrava in odporna pasma, ki sicer lahko prehaja skozi obdobja [[Bolezen|bolezni]], vendar običajno okreva precej hitro. Vseeno pa se pri tej pasmi pojavljajo sledeče zdravstvene težave: displazija kolkov, ahondroplazija, težave s hrbtenico, epilepsija, anomalija oči, ki lahko povzroči slepoto, vendar ni progresivna bolezen ter bolezni srca. Zaradi dejstva, da je zelo zdrava pasma, ga pogosto uporabljajo za poskuse v farmacevtske namene. == Pojavnost v kulturi == Zaradi prikupnega videza in živahnega karakterja se angleški braki pogosto pojavljajo v popularni kulturi. === Stripovski junak Snoopy === Stripovski junak Snoopy velja za najbolj znanega beagla na svetu. Prvič se je v stripu Peanuts (Oreščki) pojavil 4. oktobra 1950. Avtor Charles M. Schulz je navdih našel pri svojemu hišnemu ljubljenčku z otroštva Spikeu.Leta 2015 je ta stripovski junak praznoval 65. obletnico. {{opombe}} == Viri == {{zbirka|Beagle}}Splošne informacije o Beaglu: https://www.mrpet.si/pasma-beagle-p-16422.aspx (dostop: 8. 5. 2019) Zgodovina pasme https://www.aler.si/pasme-psov/beagle-angleski-brak.html (dostop 8. 5. 2019) Stripovski junak Snoopy https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/55c89926f28a8/stripovski-junak-snoopy-danes-praznuje-65-let (dostop 8. 5. 2019) {{pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} n7r0tsjjiccbs4i3y65r39pa41rixev 0 122308 5737933 5735962 2022-08-20T19:31:54Z Cabana 14550 /* Galerija */ nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa'''''), starinsko '''gartroža''', je bila že v starih časih poznana, bodisi zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, svoje lepote in esencialnih olj. Poznamo 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različnih barv (npr. vijolične, rožnate, najbolj znane so rdeče in rumene). Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[polobla|polobli]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Okrasne rastline]] {{normativna kontrola}} mmuwk0qx2lna6imqefqdegwntccsr9g 5737934 5737933 2022-08-20T19:34:12Z Cabana 14550 /* Galerija */ nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Vrtnica | image = Bridal pink - morwell rose garden.jpg | image_width = 250px | image_caption = Bridal Pink, hibridna [[čajevka]] | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] (šipkovci) | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = '''''Rosa''''' [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = med 100 in 150 vrst }} '''Vrtnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rosa'''''), starinsko '''gartroža''', je bila že v starih časih poznana, bodisi zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, svoje lepote in esencialnih olj. Poznamo 100-150 vrst vrtnic. Vrtnice so lahko različnih barv (npr. vijolične, rožnate, najbolj znane so rdeče in rumene). Vrtnice v naravi ne morejo biti [[modra|modre]] ali [[črna|črne]] barve, ker v [[genom]]u ne premorejo informacij za ti dve barvi. Žlahtnitelji pa se kljub temu nenehno trudijo ustvariti [[kultivar]]je, ki bi imeli barvo cvetov čim bolj podobno tema dvema barvama (npr. "Black Bacarra" ali "Blue Moon"). [[Bodica]]m pri vrtnicah običajno pravimo [[trn]]i, čeprav gre v resnici za bodice. Prvotne vrste vrtnic so odporne in rastejo skoraj povsod po severni [[polobla|polobli]]. Novejše vrtnice so pogosto manj odporne. Med najpogostejše bolezni vrtnic spadajo [[črna listna pegavost]], [[pepelasta plesen]] in [[listna rja]]. Obstaja še veliko več drugih bolezni rastlin, ki lahko prizadenejo vrtnice. Odpornost na bolezni je različna od sorte do sorte. Načeloma velja, da hladnejše kot je [[podnebje]] in bolj kot je vlažno, manjši je izbor odpornih sort. Spadajo v razred '''Magnolipohyta''', v kraljestvo '''Plantae'''. So dvokaličnice. [[Plod]]ovom vrtnic pravimo [[šipek|šipki]]. == Galerija == <gallery> Slika:Rose leaves.jpg|Listi vrstnic po dežju Slika:Vrtnica.JPG|Poznojesenska vrtnica Slika:Rose-thorns.JPG|Bodice </gallery> {{Zbirka|Category:Rosa}} [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Okrasne rastline]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] {{normativna kontrola}} mspbxrrksb62pnydganrk5kg4hj4vtb 0 124903 5737674 4987404 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Baset | image = Basset Hound 600.jpg | image_caption = Baset | country = [[Francija]] |coat = Dlaka je kratka, gosta in gladka. Robovi barv so gladki in ostro začrtani. |color = Črno-belo-rjava (tribarvna) ali limonastorumena-bela (dvobarvna); dovoljene pa so vse barve goničev. | fcigroup = 6 | fcisection = 1 | fcinum = 163 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030317174619/http://www.fci.be/uploaded_files/163gb98_en.doc | akcgroup = Lovski pes | akcstd = http://www.akc.org/breeds/basset_hound/index.cfm | ankcgroup = Skupina 4 (lovski pes) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/basset.html | ckcgroup = Skupina 2 - lovski psi | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/basset/bassetarticle1.htm | kcukgroup = lovski psi | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/14 | nzkcgroup = lovski psi | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br412.html | ukcgroup = Scenthound | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/abd45993179ce22e8525704c00510c30?OpenDocument }} '''Baset''' ima značilno postavo [[jazbečar]]ja s spotegnjenim telesom in kratkimi nogami. Je močnih [[kost]]i, vendar ni okoren. Velika glava s [[koža|kožo]], ki v gubah pada čez lica, se rahlo oži proti dolgemu [[gobec|gobčku]] s komaj opaznim stopom. Zelo dolgi, mehki in navznoter zasukani [[uho|uhlji]], ki visijo v ohlapnih gubah, so nastavljeni v višini temnih oči značilnega resnega in žalostnega pogleda. [[Kožuh]] iz gladke, kratke in trdne dlake je lahko črn, svetlo rjav in bel, rumenkast in bel in vseh drugih barv, dovoljenih za [[gonič]]e. Ima dolg in koničast [[rep]], ki je nošen v rahlem loku; kadar pes počiva je spuščen. ==Zgodovina== Pasma je nastala v [[Francija|Franciji]] v poznem [[16. stoletje|16.stoletju]]. Glede na splošne značilnosti glave in izjemen voh domnevajo, da je baset morda potomec [[bloodhound]]ov. V drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] so ga pripeljali v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in leta 1883 ga je britanska kinološka zveza uradno priznala za samostojno pasmo. Kmalu so se zanj začeli zanimati američani in strogo vzrejno selekcijo ustvarili simpatičnega družinskega in razstavnega psa. ==Značaj== Baset je kljub nekoliko resnemu in zadržanemu videzu zelo živahen, družaben, prijetnega značaja, čeprav včasih tudi nekoliko svojeglav, zelo navezan na gospodarja in ni velik ljubitelj otrok. Potrebuje gibanje in ima rad sprehode v naravi, kjer lahko svobodno raziskuje žive meje in grmovje. ==Nega== Če ga imamo v hiši ali v stanovanju, kjer veliko leži (kar mu je sicer zelo všeč), se lahko hitro zredi in v starosti mu grozi vnetje [[artrologija|sklepov]]. Zato je potrebno paziti na kakovost in količino hrane. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Basset Hound}} *Informacije **[http://www.canismajor.com/dog/basset.html The Basset Hound Owner's Guide] **[http://www.bassetsunlimited.com/medical.html Basset Hound Community with Health and Care] *Vzrejni klubi **[http://bassethoundclubofnz.blogspot.com/ The Basset Hound Club of New Zealand] **[http://www.bassethoundclubofcanada.ca/ Basset Hound Club of Canada] **[http://www.basset-bhca.org/ The Basset Hound Club of America] **[http://www.bassethoundclub.co.uk/ Basset Hound Club (UK)] [[Kategorija:Pasme psov]] 25cxf2aylxiz8swjcapj319id6czts9 0 124934 5737698 5118489 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Tosa inu | image = BUKADAI 2.jpg | altname = Tosa<br />Tosa Ken<br />Tosa Tōken<br />Japanese Fighting Dog<br />Japanese Mastiff<br />Tosa Fighting Dog<br />Japanese Tosa<br /> | country = {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonska]] <!-----Izgled-----> |maleweight = 45-91 kg |femaleweight = |maleheight = Minimalna višina 60 cm |femaleheight = Minimalna višina 55 cm |coat = Kratka, močna in gosta, ki ne potrebuje posebne nege. |color = Rdeča, rumena, apriko, črna, progasta, dovoljena je bela lisa na prsih in šapah. |litter_size = |life_span = | akcfss = part of the akc fss | akcgroup = FSS | akcstd = http://www.akc.org/breeds/tosa/index.cfm | fcigroup = 2 | fcinum = 260 | fcisection = 2 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-260.htm | ukcgroup = Guarding Dog Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/3666e921a314f9bf85257044006b7d71?OpenDocument }} <!-- Konec predloge --> '''Tosa inu''' je velik [[japonska|japonski]] borilni [[pes]], ki je v [[Evropa|Evropi]] razmeroma redek, v [[Slovenija|Sloveniji]] pa skoraj neznan. Če je pravilno vzgojen, je izvrsten čuvaj. == Opis == Tosa inu ima čokato in [[mišice|mišičasto]] telo z ravnim in kompaktnim [[hrbet|hrbtom]] ter rahlo pritegnjenim [[trebuh]]om. Gobec živali je top in kvadrast s črno masko. [[Uho|Uhlji]] so pobešeni, koža na njih pa je tanka. [[Oko|Oči]] so majhne, dlaka pa gosta in kratka rdečkasto srnje barve (bele lise so dovoljene). Obstajajo tudi temnejši odtenki rjave. Rep je srednje dolg in dokaj debel. Po naravi ni divji pes in je ob pravilni vzgoji miren, poslušen in zvest gospodarju. Ob vzgajanju v borbenega psa pa pokaže svojo nepopustljivost in veliko moč. == Zgodovina == Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] so [[pasma|pasmo]] borilnih psov, ki so jih vzredili v japonski [[provinca|provinci]] [[Koči]], križali z evropskimi pasmami [[mastifi|mastifov]] ([[mastif]]om, [[buldog]]om, [[Nemška doga|nemško dogo]], [[Bernardinec|bernardincem]], itn.) in vzgojili novo pasmo, ki je danes poznana pod imenom Tosa inu (po mestu [[Tosa]] na japonskem otoku [[Šikoku]]). Danes so na Japonskem boji med temi psi dovoljeni, saj gre za nekrvave, skoraj obredne spopade v katerih praviloma ni težjih poškodb. == Življenjsko okolje == Kljub svoji velikosti je ta pasma primerna za hišnega psa, saj se lahko prilagodi tudi življenju v utesnjenih prostorih. Dobro prenaša mraz, zaradi česar lahko živi tudi na prostem. Pomembno je le, da ima veliko stikov z ljudmi, zlasti z gospodarjem. Le tako bo namreč ta pes ohranil miren značaj. == Zunanje povezave == {{zbirka}} * [http://www.bulldoginformation.com/Tosa-inu.html Informativne strani o pasmi Tosa inu] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} fa143ok40jqvd5jo6sune5h4k94h3sc 0 125072 5737658 5551387 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Black and Tan Coonhound.jpg | image_caption = | name = Črno čreslasti rakunar | altname = American Black and Tan Coonhound | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | fcigroup = 6 | fcisection = 1 | fcinum = 300 | fcistd = http://www.dogdomain.com/fcistandards/fci-300.htm | akcgroup = Lovski | akcstd = http://www.akc.org/breeds/black_tan_coonhound/index.cfm | ckcgroup = Skupina 2 - lovski | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=COB | ukcgroup = Scenthound Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/ukcweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/558B5901150C0AC48525704A0049038E?OpenDocument }}<!-- Konec predloge --> '''Črno čreslasti rakunar''' je [[pasma]] [[domači pes|psov]], ki je nastala s [[križanje (biologija)|križanjem]] med [[pes sv. Huberta|psom sv. Huberta]] in ameriškimi [[gonič]]i, zlasti [[lisičar]]jem iz [[Virginija|Virginije]]. To je močan in živahen pes z lepo oblikovano [[glava|glavo]] s kratkim stopom, ki leži med smrčkom in [[tilnik|zatilno]] [[kost]]jo. [[Lešnik]]ovo do temno rjave [[oko|oči]] so pozorne in prijazne. Nizko in nazaj nastavljeni [[uhelj|uhlji]] so pobešeni in se spuščajo v gubah, kar daje temu psu videz mogočnosti. Kratka, a zelo gosta [[dlaka]] je črna z vidnimi črelasastimi znamenji nad očmi, po gobcu, [[prsi]]h in [[noga]]h. Rep je dolg in močan. Rakunar je samozavesten ter izjemno odločen in prizadeven pri delu, sicer pa prijazen in poslušen. Po naravi je ta pes vdan svojemu gospodarju. Je delovni pes in nikakor ni primeren za življenje v stanovanju. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Black and Tan Coonhound}} {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] krc4gb0hm270c8n8llrd0bpt8dxyv4v 0 132606 5737626 5736649 2022-08-20T13:30:33Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Honšu|archipelago=[[Japonsko otočje]]|map_image=Japan honshu map small.png|image_map_caption=Lokacija Honšuja in japonske province|country={{JAP}}|length km=1300|width min km=50|width max km=230|area km2=230500|coastline km=5450|highest mount=[[Fudži]] (3776 mnm)|population=98.352.000|population as of=1990}} '''Honšu''' ({{Jezik-ja|本州}}, dobesedno ''glavna dežela'') je največji [[Japonsko otočje|japonski otok]]. Je južno od otoka [[Hokaido]] in severno od otoka [[Šikoku]]. Po velikosti je [[Seznam otokov po površini|sedmi največji otok na svetu]] in za [[Java|Javo]] drugi najbolj poseljen. Honšu z otokom Šikoku povezuje [[most Akaši-Kaikjo]], ki je bil ob otvoritvi leta 1998 najdaljši [[viseči most]] na svetu, s Hokaidom pa železniški predor [[Seikan]]. Otok je dolg približno 1300&nbsp;km in širok med 50 in 230&nbsp;km. Skupna površina je 230.500&nbsp;km², kar predstavlja okrog 60% vse površine Japonske. Ima 5450&nbsp;km obale. Honšu je gorat in posejan z [[vulkan]]i, pogosto ga prizadenejo [[potres]]i. Najvišji vrh je delujoči vulkan [[Fudži]] s 3776 m. Najdaljša reka na otoku je [[Šinano (reka)|Šinano]]. Podnebje na otoku prehaja iz hladnega na severu v subtropsko na jugu. Na otoku živi 98.352.000 prebivalcev (leta 1990, leta 1975 jih je bilo 89.101.702). Večina prebivalstva je skoncentrirana v nižinah, predvsem na ravnini Kanto, kjer 25 % prebivalcev živi v aglomeracijah [[Tokio]] in [[Jokohama]]. Druga večja mesta so [[Kjoto]], [[Osaka]], [[Kobe]], [[Hirošima]], [[Sendai]] in [[Nagoja]]. Otok je razdeljen na pet pokrajin s skupno 34 prefekturami, vključno s Tokijem. Na otoku so tudi pomembna kmetijska območja. Nigata je pomembna pridelovalka riža, ravnini Kanto in Nobi sta pomembni za riž in zelenjavo. Jamanaši prideluje sadje, Aomori pa je znana po jabolkih. == Prefekture == * '''[[Čugoku]] ''' — [[Prefektura Hirošima|Hirošima]], [[Prefektura Okajama|Okajama]], [[Prefektura Šimane|Šimane]], [[Prefektura Totori|Totori]], [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]. * '''[[Kansai]]''' — [[Prefektura Hjogo|Hjogo]], [[Prefektura Kjoto|Kjoto]], [[Prefektura Mie|Mie]], [[Prefektura Nara|Nara]], [[Prefektura Osaka|Osaka]], [[Prefektura Šiga|Šiga]], [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]. * '''[[Čubu]]''' — [[Prefektura Aiči|Aiči]], [[Prefektura Fukui|Fukui]], [[Prefektura Gifu|Gifu]], [[Prefektura Išikava|Išikava]], [[Prefektura Nagano|Nagano]], [[Prefektura Nigata|Nigata]], [[Prefektura Tojama|Tojama]], [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]], [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]. * '''[[Kanto]]''' — [[Prefektura Čiba|Čiba]], [[Prefektura Gunma|Gunma]], [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]], [[Prefektura Kanagava|Kanagava]], [[Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Točigi|Točigi]], [[Prefektura Tokio|Tokio]]. * '''[[Tohoku]]''' — [[Prefektura Akita|Akita]], [[Prefektura Aomori|Aomori]], [[Prefektura Fukušima|Fukušima]], [[Prefektura Ivate|Ivate]], [[Prefektura Mijagi|Mijagi]], [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]. [[Kategorija:Otoki Japonske]] {{normativna kontrola}} 62nihmi967byg4i74uqf5y7fyqpkbag 5737627 5737626 2022-08-20T13:31:10Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Honšu|archipelago=[[Japonsko otočje]]|map_image=Japan honshu map small.png|image_map_caption=Lokacija Honšuja in japonske province|country={{JAP}}|length km=1300|width min km=50|width max km=230|area km2=230500|coastline km=5450|highest mount=[[Fudži]] (3776 mnm)|population=98.352.000|population as of=1990|native_name_link=japonščina|native_name_lang=ja|native_name=本州}} '''Honšu''' ({{Jezik-ja|本州}}, dobesedno ''glavna dežela'') je največji [[Japonsko otočje|japonski otok]]. Je južno od otoka [[Hokaido]] in severno od otoka [[Šikoku]]. Po velikosti je [[Seznam otokov po površini|sedmi največji otok na svetu]] in za [[Java|Javo]] drugi najbolj poseljen. Honšu z otokom Šikoku povezuje [[most Akaši-Kaikjo]], ki je bil ob otvoritvi leta 1998 najdaljši [[viseči most]] na svetu, s Hokaidom pa železniški predor [[Seikan]]. Otok je dolg približno 1300&nbsp;km in širok med 50 in 230&nbsp;km. Skupna površina je 230.500&nbsp;km², kar predstavlja okrog 60% vse površine Japonske. Ima 5450&nbsp;km obale. Honšu je gorat in posejan z [[vulkan]]i, pogosto ga prizadenejo [[potres]]i. Najvišji vrh je delujoči vulkan [[Fudži]] s 3776 m. Najdaljša reka na otoku je [[Šinano (reka)|Šinano]]. Podnebje na otoku prehaja iz hladnega na severu v subtropsko na jugu. Na otoku živi 98.352.000 prebivalcev (leta 1990, leta 1975 jih je bilo 89.101.702). Večina prebivalstva je skoncentrirana v nižinah, predvsem na ravnini Kanto, kjer 25 % prebivalcev živi v aglomeracijah [[Tokio]] in [[Jokohama]]. Druga večja mesta so [[Kjoto]], [[Osaka]], [[Kobe]], [[Hirošima]], [[Sendai]] in [[Nagoja]]. Otok je razdeljen na pet pokrajin s skupno 34 prefekturami, vključno s Tokijem. Na otoku so tudi pomembna kmetijska območja. Nigata je pomembna pridelovalka riža, ravnini Kanto in Nobi sta pomembni za riž in zelenjavo. Jamanaši prideluje sadje, Aomori pa je znana po jabolkih. == Prefekture == * '''[[Čugoku]] ''' — [[Prefektura Hirošima|Hirošima]], [[Prefektura Okajama|Okajama]], [[Prefektura Šimane|Šimane]], [[Prefektura Totori|Totori]], [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]. * '''[[Kansai]]''' — [[Prefektura Hjogo|Hjogo]], [[Prefektura Kjoto|Kjoto]], [[Prefektura Mie|Mie]], [[Prefektura Nara|Nara]], [[Prefektura Osaka|Osaka]], [[Prefektura Šiga|Šiga]], [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]. * '''[[Čubu]]''' — [[Prefektura Aiči|Aiči]], [[Prefektura Fukui|Fukui]], [[Prefektura Gifu|Gifu]], [[Prefektura Išikava|Išikava]], [[Prefektura Nagano|Nagano]], [[Prefektura Nigata|Nigata]], [[Prefektura Tojama|Tojama]], [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]], [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]. * '''[[Kanto]]''' — [[Prefektura Čiba|Čiba]], [[Prefektura Gunma|Gunma]], [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]], [[Prefektura Kanagava|Kanagava]], [[Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Točigi|Točigi]], [[Prefektura Tokio|Tokio]]. * '''[[Tohoku]]''' — [[Prefektura Akita|Akita]], [[Prefektura Aomori|Aomori]], [[Prefektura Fukušima|Fukušima]], [[Prefektura Ivate|Ivate]], [[Prefektura Mijagi|Mijagi]], [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]. [[Kategorija:Otoki Japonske]] {{normativna kontrola}} i8hd9hz6x5gdjgos71uskxivrqwj1n8 0 134331 5737855 5449011 2022-08-20T18:52:09Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Northrop P-61 ''Black Widow''}} {{Classical_Fighter|plane=Northrop P-61 (podatki za P-61B-20) |picture=[[Slika:Northrop P-61 green airborne.jpg|300px]] |caption=P-61A-1-NO (#42-5507) 419. nočno-lovske eskadrilje |type=[[nočno lovsko letalo|nočni lovec]] |crew=2-3 |first_flight=[[1. maj]] [[1942]] |in_service=[[1944]] |manufacturer=[[Northrop]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |designer=[[John Knudsen Northrop|Jack Northrop]] |length=15,11 [[meter|m]] |wingspan=20,12 [[meter|m]] |height=4,47 m |wing_area=61,53 m² |weight_empty=10.637 kg |weight_loaded=13.471 [[kilogram|kg]] |engine=dva vodnohlajena radialna [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whittney R-2800-65 Double Wasp]] s po 2250 [[konjska moč|KM]] |max_speed=589 km/h<br /> (na 6100 m) |combat_range=982 [[kilometer|km]] |max_range=3060 [[kilometer|km]] |operational_height=10.600 m |hitrost_vzpona=12,9 m/s |obremenitev_kril=219 kg/m² |machine guns=4 × [[Browning M2]], 12,7 mm |guns=4 × [[Hispano-Suiza HS.404|Hispano M2]] 20 mm top |bombs=do 726 kg ali |other=6 × 127 mm nevodljivih raket |konflikti=[[druga svetovna vojna]] }} [[Slika:Northrop P-61.jpg|thumb|right|300px|Predserijski prototip YP-61]] [[File:Northrop P-61B Black Widow.svg|thumb|300px|Northrop P-61B Black Widow]] '''Northrop P-61 Black Widow''' ({{lang-en|[[Črna vdova]]}}) je bilo [[nočno lovsko letalo]] [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA]] (USAAF) med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. [[Letalo]] je bilo v celoti [[kovina|kovinsko]], imelo je dva [[letalski motor|motorja]], dvojni zadek in [[enokrilnik|enojna]] [[letalsko krilo|krila]]. Bilo je prvo [[Združene države Amerike|ameriško]] in hkrati prvo [[zavezniki|zavezniško]] namensko grajeno letalo, opremljeno z [[radar]]jem, ki je opravljalo naloge nočnega lovca. == Zasnova in razvoj letala == Dobrih šestnajst mesecev prej preden so ZDA vstopile v vojno so avgusta [[1940]] seznanili ameriškega letalskega častnika, tedaj še [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]]ja, [[Delos Carleton Emmons|Delosa Emmonsa]] z britanskimi raziskavami radarjev, ki so jih opravljali od leta [[1936]], in ki so igrali pomembno vlogo pri obrambi pred nemško [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] med [[bitka za Britanijo|bitko za Britanijo]]. Generalu Emmonsu so poročali o novem letečem prestrezalnem radarju (AI), samostojni enoti, ki so jo lahko namestili na letalo, in je lahko delovala neodvisno od postaj na površju. Septembra 1940 je [[Tizardova misija]] izmenjala britanske raziskave na mnogih področjih s tedaj še nevtralnimi ZDA. Istočasno je Britanska nakupovalna komisija, ki je vrednotila ameriško letalo, objavila nujno potrebo po hitrem letalu za dosego velikih višin, ki bi bilo sposobno prestrezati nočne lovce Luftwaffe pri napadih na London. Letalo bi moralo ponoči neprestano patruljirati nad mestom in bi moralo biti sposobno osemurnega neprestanega letenja. Bilo bi opremljeno z enim od zgodnejših in težkih radarskih enot AI. Navedeno oborožitev bi nosilo v »večtopovskih kupolah«. Letalo [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] [[Boulton Paul Defiant]] se je izkazalo kot sposoben z radarjem opremljen nočni lovec, vendar sta ga leta [[1942]] nasledila [[Bristol Beaufighter]] in [[de Havilland Mosquito]]. Oba sta bila odlični letali, potrebovala pa sta ojačitve. Britanci so prenesli zahteve za novi lovec vsem letalskim konstrukterjem in proizvajalcem s katerimi so sodelovali. Med njimi je bil [[John Knudsen Northrop|Jack Northrop]], ki je spoznal da zahteve glede hitrosti, višine, nosilnosti goriva in večtopovske kupole narekujejo veliko letalo z več motorji. General Emmons se je vrnil v ZDA s podrobnostmi britanskih zahtev za nočni lovec in v svojem poročilu zapisal da so ameriški letalski konstrukcijski biroji verjetno sposobni izdelati takšno letalo. Emmonsova komisija je razdelala osnovne zahteve in podroben opis, ter jih na koncu leta 1940 predala Poveljstvu letalsko-tehnične službe (ATSC) v [[letalsko oporišče|letalskem oporišču]] [[Wright-Patterson AFB|Wright Field]] pri [[Dayton, Ohio|Dayton]]u, [[Ohio]]. Po preučitvi dveh največjih tehničnih izzivov - velike teže radarja AI in dolgega časa (po standardih za lovska letala) najmanj osemurnega neprestanega letenja - je komisija, kot tudi Jack Northrop, spoznala da bo letalo potrebovalo znatno moč in temu primerno velikost dveh pogonov, ter tudi predlagala takšne parametre. Vladimir H. Pavlecka, vodja Northropovih raziskovalnih oddelkov, se je slučajno tedaj nahajal v Wright Fieldu. [[21. oktober|21. oktobra]] 1940 je letalski polkovnik [[Laurence Cardee Craigie|Laurence Craigie]] iz ATSC poklical Pavleckega in mu predstavil zahteve [[Zračni korpus Kopenske vojske ZDA|Zračnega korpusa Kopenske vojske ZDA]] (USAAC). Prosil ga je tudi naj o tem ne dela zapiskov. Craigie Pavleckemu ni natančno povedal za tedaj zelo tajno radarsko enoto, temveč jo je opisal kot »napravo, ki bo lahko zasledila sovražnikovo letalo v temi«, in bo imela sposobnost »videti in razlikovati druga letala.« Naloga letala bo »prestrezanje in uničenje sovražnega letala med nočnim letenjem ali v času slabe vidljivosti.« Pavlecka se je naslednji dan sestal z Jackom Northropom in mu predal zahteve USAAC. Northrop je primerjal svoje zapiske s Pavleckovimi. Uvidel je podrobnosti med zahtevami USAAC in RAF ter se posvetil delu, s katerim se je ukvarjal v zvezi z britanskimi letalskimi zahtevami. Z delom je že prehiteval za mesec dni, tako da je teden dni kasneje pograbil predlog USAAC. [[5. november|5. novembra]] sta se Northrop in Pavlecka v Wright Fieldu srečala s častniki Poveljstva zračnega gradiva (AAMC). Predstavila sta jim Northropovo delovno konstrukcijo. Edini konkurent je bil [[Douglas Aircraft Company|Douglas]]ov predlog nočnega lovca [[Douglas A-26 Invader|XA-26A]]. Izbrali so Northropovo konstrukcijo in Črna vdova je začela nastajati. === Zgodnje razvojne stopnje === Po odobritvi za izdelavo s strani USAAC je Northrop začel obsežno konstrukcijsko delo na letalu da bi prvi izdelal namenski nočni lovec. Izdelek je bil eno največjih in najbolj smrtonostnih ameriških lovskih letal med vojno. Prvi predlog Jacka Northropa je bil podaljšan trup med dvema ohišjema motorjev in zadkoma. Motorja sta bila 18-valjna radialna [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whitney R-2800-10 Double Wasp]] z močjo 2000 [[konjska moč|KM]] (1,5 [[mega|M]][[watt|W]]) vsak. V trupu je bilo prostora za tri člane posadke, radar in štiri topovske kupole. Topovi, 50 cal (12,7 [[milimeter|mm]]) [[Browning M2]], so bili opremljeni s 36 [[palec|palčnimi]] »letalskimi« nosilci z naluknjanimi cevmi. Kupole so bile nameščene v nosu in v zadnjem delu trupa. Letalo je imelo tri pristajalna kolesa v kljunu in v krilih je imelo popolnoma sklopljiva zakrilca, [[Zapovo zakrilce|Zapova zakrilca]], imenovana po Northropovem inženirju Edwardu Zapu. Letalo je bilo gromozansko, kot je domneval Northrop. Čeprav so obstajali težji in večji večmotorni [[bombnik]]i, je bilo z dolžino 45 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] in 6 palcev, z razponom kril 66 čevljev, ter polno težo 22.600 [[Funt (mera)|funtov]], kot lovec nekaj izjemnega. Mnogi so ga s težavo sprejeli za morebitno bojno letalo. <!-- [[Slika:P-61 from above.jpg||thumb|right|300px|Zgornja topovska kupola P-61 je vidna na trupu med kriloma.]] --> === Spremembe načrta === Pred dokončno konstrukcijo letala so raziskali še nekaj drugih oblikovnih možnosti. Ena je bila sprememba dveh zadkov v en navpični stabilizator/bočno krmilo, vendar so jo opustili. Nos so dvignili in premaknili repne kupole na vrh in v spodnji del trupa. Uvedli so tudi drugega strelca. Pozno novembra 1940 se je Northrop vrnil k različici s tremi člani posadke in dvema zadkoma. Da so zagotovili zahtevam USAAC po večji strelni moči, so opustili trebušno kupolo in v krili namestili štiri 20&nbsp;mm topove [[Hispano-Suiza HS.404|Hispano M2]]. P-61 je bil tako eden redkih ameriških skonstruiranih letal, ki so imeli tovarniško vgrajene 20&nbsp;mm topove. Druga letala s takšnimi topovi sta bila [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] in [[Chance Vought F4U Corsair|F4U-1C]], omejena proizvodna podrazličica [[Vought F4U Corsair|Corsairja]], ter [[jurišnik|strmoglavi bombnik]] [[North American A-36 Apache|A-36 Apache]], zgodnja različica [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]]. Sicer so bila z 20&nbsp;mm topovi opremljena tudi nekatera letala [[Grumman F6F Hellcat|F6F Hellcat]] in ponovno v lasti posojena britanska letala [[Bell P-39 Airacobra|P-39 Airacobra]] (preimenovana v P-400), vendar to ni bilo standardna praksa. Northrop je predal načrt NS-8A AAMC v Wright Fieldu [[5. december|5. decembra]] 1940. Z nekaj spremembami je NS-8A izpolnil vse zahteve USAAC. Northrop je prejel pooblastilo za naročilo [[17. december|17. decembra]]. Pogodbo za dva prototipa in dva modela v merilu za preskuse v [[aerodinamični tunel|aerodinamičnem tunelu]] je dobil [[10. januar]]ja [[1941]]. Stroški niso smeli prekoračiti 1.367.000 $. NS-8A je po označevanju [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Obrambnega ministrstva ZDA]] postal '''XP-61'''. === Fizične značilnosti === P-61 je imel tri člane posadke: pilota, strelca in operatorja radarja. Bil je opremljen s štirimi sprednjimi 20&nbsp;mm topovi Hispano M2, nameščenimi v spodnjem delu trupa, in s štirimi 0,50 cal (12,7&nbsp;mm) mitraljezi [[Browning M2]], vodoravno poravnanimi s srednjimi mitraljezi ter premaknjenimi nekoliko naprej v hrbtni kupoli. Kupolo je nadziral računalnik za [[giroskop]]ski nadzor streljanja General Electric GE2CFR12A3. Usmerjala sta jo lahko tako strelec kot tudi operater radarja, ki sta imela namerilno napravo in giroskopski kolimator povezana z vrtljivima sedežema. Dva vodohlajena radialna [[letalski motor|motorja]] [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whittney R-2800-25S Double Wasp]] sta bila nameščena približno na šestini razpona kril. Nameščena sta bila dva, dvostopenjska in dvohitrostna mehanska sesalna [[kompresor]]ja. Niso namestili [[turbokompresor]]jev, čeprav sta bili zahtevani največja hitrost 50 milj na uro in operativna višina 10.000 čevljev večji. Menili so, da niso bili potrebni, ker bi zavzeli tudi veliko prostora in povečali skupno maso. Pregraji glavnih pristajalnih koles sta bili v spodnjem delu ohišja, neposredno za motorjema. Nogi koles sta bili v veliki meri premaknjeni proti zunanjemu delu ohišja in sta se potegnili proti repu, dotok olja pa je bil usmerjen naprej. Vsako kolo je bilo znotraj svoje noge in dovoda olja. Vrata glavnih koles so bila dvodelna, deljena enakomerno in vzdolžno ter obešena na notranjih in zunanjih tečajih. Oba pokrova motorjev in ohišje sta bila speljana v repna zadka. Obliko sta zaključila velika navpična stabilizatorja z bočnima krmiloma. Njuna oblika je spominjala na zaokrožen [[pravokotni trikotnik]]. Glavna robova obeh navpičnih stabilizatorjev sta bila zglajena od površine zadka navzgor in usmerjena nazaj do 37 stopinj. Vodoravni stabilizator se je raztezal med notranjima površinama navpičnih stabilizatorjev in je skupaj z višinskim krmilom meril približno tri četrtine dolžine korena kril. Dolžina višinskega krmila je bila približno tretjina širine vodoravnega stabilizatorja. V navpičnem pogledu je bil zunanji rob višinskega krmila nagnjen za 15 stopinj proti vzdolžni osi letala, tako da je tvoril širok nizek trapezoid. Vodoravni stabilizator in višinsko krmilo sta bila sestavljena iz tankih prečnih reber iz kovinske folije. == Zanimivosti == V čast P-61 so poimenovali [[prototipno letalo]] [[YF-23 Black Widow II|Northrop-McDonnell Douglas YF-23 Black Widow II]]. == Glej tudi == * [[seznam nočnih lovcev druge svetovne vojne]] == Zunanje povezave == {{commons|P-61 Black Widow}} {{Northropova letala}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nočni lovci druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Letala Northrop]] tlaoswszz526nk1f0druzcd2od568gs 5738080 5737855 2022-08-21T08:40:48Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Northrop P-61 ''Black Widow''}} {{Classical_Fighter|plane=Northrop P-61 (podatki za P-61B-20) |picture=[[Slika:Northrop P-61 green airborne.jpg|300px]] |caption=P-61A-1-NO (#42-5507) 419. nočno-lovske eskadrilje |type=[[nočno lovsko letalo|nočni lovec]] |crew=2-3 |first_flight=[[1. maj]] [[1942]] |in_service=[[1944]] |manufacturer=[[Northrop]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |designer=[[John Knudsen Northrop|Jack Northrop]] |length=15,11 [[meter|m]] |wingspan=20,12 [[meter|m]] |height=4,47 m |wing_area=61,53 m² |weight_empty=10.637 kg |weight_loaded=13.471 [[kilogram|kg]] |engine=dva vodnohlajena radialna [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whittney R-2800-65 Double Wasp]] s po 2250 [[konjska moč|KM]] |max_speed=589 km/h<br /> (na 6100 m) |combat_range=982 [[kilometer|km]] |max_range=3060 [[kilometer|km]] |operational_height=10.600 m |hitrost_vzpona=12,9 m/s |obremenitev_kril=219 kg/m² |machine guns=4 × [[Browning M2]], 12,7 mm |guns=4 × [[Hispano-Suiza HS.404|Hispano M2]] 20 mm top |bombs=do 726 kg ali |other=6 × 127 mm nevodljivih raket |konflikti=[[druga svetovna vojna]] }} [[Slika:Northrop P-61.jpg|thumb|right|300px|Predserijski prototip YP-61]] [[File:Northrop P-61B Black Widow.svg|thumb|300px|Northrop P-61B Black Widow]] '''Northrop P-61 Black Widow''' ({{lang-en|[[Črna vdova]]}}) je bilo [[nočno lovsko letalo]] [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA]] (USAAF) med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. [[Letalo]] je bilo v celoti [[kovina|kovinsko]], imelo je dva [[letalski motor|motorja]], dvojni zadek in [[enokrilnik|enojna]] [[letalsko krilo|krila]]. Bilo je prvo [[Združene države Amerike|ameriško]] in hkrati prvo [[zavezniki|zavezniško]] namensko grajeno letalo, opremljeno z [[radar]]jem, ki je opravljalo naloge nočnega lovca. == Zasnova in razvoj letala == Dobrih šestnajst mesecev preden so ZDA vstopile v vojno so avgusta 1940 seznanili ameriškega letalskega častnika, tedaj še [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]]ja, [[Delos Carleton Emmons|Delosa Emmonsa]] z britanskimi raziskavami radarjev, ki so jih opravljali od leta 1936, in ki so igrali pomembno vlogo pri obrambi pred nemško [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] med [[bitka za Britanijo|bitko za Britanijo]]. Generalu Emmonsu so poročali o novem letečem prestrezalnem radarju (AI), samostojni enoti, ki so jo lahko namestili na letalo, in je lahko delovala neodvisno od postaj na površju. Septembra 1940 je [[Tizardova misija]] izmenjala britanske raziskave na mnogih področjih s tedaj še nevtralnimi ZDA. Istočasno je Britanska nakupovalna komisija, ki je vrednotila ameriško letalo, objavila nujno potrebo po hitrem letalu za dosego velikih višin, ki bi bilo sposobno prestrezati nočne lovce Luftwaffe pri napadih na London. Letalo bi moralo ponoči neprestano patruljirati nad mestom in bi moralo biti sposobno osemurnega neprestanega letenja. Bilo bi opremljeno z enim od zgodnejših in težkih radarskih enot AI. Navedeno oborožitev bi nosilo v »večtopovskih kupolah«. Letalo [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] [[Boulton Paul Defiant]] se je izkazalo kot sposoben z radarjem opremljen nočni lovec, vendar sta ga leta 1942 nasledila [[Bristol Beaufighter]] in [[de Havilland Mosquito]]. Oba sta bila odlični letali, potrebovala pa sta ojačitve. Britanci so prenesli zahteve za novi lovec vsem letalskim konstrukterjem in proizvajalcem s katerimi so sodelovali. Med njimi je bil [[John Knudsen Northrop|Jack Northrop]], ki je spoznal da zahteve glede hitrosti, višine, nosilnosti goriva in večtopovske kupole narekujejo veliko letalo z več motorji. General Emmons se je vrnil v ZDA s podrobnostmi britanskih zahtev za nočni lovec in v svojem poročilu zapisal da so ameriški letalski konstrukcijski biroji verjetno sposobni izdelati takšno letalo. Emmonsova komisija je razdelala osnovne zahteve in podroben opis, ter jih na koncu leta 1940 predala Poveljstvu letalsko-tehnične službe (ATSC) v [[letalsko oporišče|letalskem oporišču]] [[Wright-Patterson AFB|Wright Field]] pri [[Dayton, Ohio|Dayton]]u, [[Ohio]]. Po preučitvi dveh največjih tehničnih izzivov - velike teže radarja AI in dolgega časa (po standardih za lovska letala) najmanj osemurnega neprestanega letenja - je komisija, kot tudi Jack Northrop, spoznala da bo letalo potrebovalo znatno moč in temu primerno velikost dveh pogonov, ter tudi predlagala takšne parametre. Vladimir H. Pavlecka, vodja Northropovih raziskovalnih oddelkov, se je slučajno tedaj nahajal v Wright Fieldu. 21. oktobra 1940 je letalski polkovnik [[Laurence Cardee Craigie|Laurence Craigie]] iz ATSC poklical Pavleckega in mu predstavil zahteve [[Zračni korpus Kopenske vojske ZDA|Zračnega korpusa Kopenske vojske ZDA]] (USAAC). Prosil ga je tudi naj o tem ne dela zapiskov. Craigie Pavleckemu ni natančno povedal za tedaj zelo tajno radarsko enoto, temveč jo je opisal kot »napravo, ki bo lahko zasledila sovražnikovo letalo v temi«, in bo imela sposobnost »videti in razlikovati druga letala.« Naloga letala bo »prestrezanje in uničenje sovražnega letala med nočnim letenjem ali v času slabe vidljivosti.« Pavlecka se je naslednji dan sestal z Jackom Northropom in mu predal zahteve USAAC. Northrop je primerjal svoje zapiske s Pavleckovimi. Uvidel je podrobnosti med zahtevami USAAC in RAF ter se posvetil delu, s katerim se je ukvarjal v zvezi z britanskimi letalskimi zahtevami. Z delom je že prehiteval za mesec dni, tako da je teden dni kasneje pograbil predlog USAAC. 5. novembra sta se Northrop in Pavlecka v Wright Fieldu srečala s častniki Poveljstva zračnega gradiva (AAMC). Predstavila sta jim Northropovo delovno konstrukcijo. Edini konkurent je bil [[Douglas Aircraft Company|Douglas]]ov predlog nočnega lovca [[Douglas A-26 Invader|XA-26A]]. Izbrali so Northropovo konstrukcijo in Črna vdova je začela nastajati. === Zgodnje razvojne stopnje === Po odobritvi za izdelavo s strani USAAC je Northrop začel obsežno konstrukcijsko delo na letalu da bi prvi izdelal namenski nočni lovec. Izdelek je bil eno največjih in najbolj smrtonostnih ameriških lovskih letal med vojno. Prvi predlog Jacka Northropa je bil podaljšan trup med dvema ohišjema motorjev in zadkoma. Motorja sta bila 18-valjna radialna [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whitney R-2800-10 Double Wasp]] z močjo 2000 [[konjska moč|KM]] (1,5 [[mega|M]][[watt|W]]) vsak. V trupu je bilo prostora za tri člane posadke, radar in štiri topovske kupole. Topovi, 50 cal (12,7 mm) [[Browning M2]], so bili opremljeni s 36 palčnimi »letalskimi« nosilci z naluknjanimi cevmi. Kupole so bile nameščene v nosu in v zadnjem delu trupa. Letalo je imelo tri pristajalna kolesa v kljunu in v krilih je imelo popolnoma sklopljiva zakrilca, [[Zapovo zakrilce|Zapova zakrilca]], imenovana po Northropovem inženirju Edwardu Zapu. Letalo je bilo gromozansko, kot je domneval Northrop. Čeprav so obstajali težji in večji večmotorni [[bombnik]]i, je bilo z dolžino 45 čevljev in 6 palcev, z razponom kril 66 čevljev, ter polno težo 22.600 funtov, kot lovec nekaj izjemnega. Mnogi so ga s težavo sprejeli za morebitno bojno letalo. <!-- [[Slika:P-61 from above.jpg||thumb|right|300px|Zgornja topovska kupola P-61 je vidna na trupu med kriloma.]] --> === Spremembe načrta === Pred dokončno konstrukcijo letala so raziskali še nekaj drugih oblikovnih možnosti. Ena je bila sprememba dveh zadkov v en navpični stabilizator/bočno krmilo, vendar so jo opustili. Nos so dvignili in premaknili repne kupole na vrh in v spodnji del trupa. Uvedli so tudi drugega strelca. Pozno novembra 1940 se je Northrop vrnil k različici s tremi člani posadke in dvema zadkoma. Da so zagotovili zahtevam USAAC po večji strelni moči, so opustili trebušno kupolo in v krili namestili štiri 20&nbsp;mm topove [[Hispano-Suiza HS.404|Hispano M2]]. P-61 je bil tako eden redkih ameriških skonstruiranih letal, ki so imeli tovarniško vgrajene 20&nbsp;mm topove. Druga letala s takšnimi topovi sta bila [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] in [[Chance Vought F4U Corsair|F4U-1C]], omejena proizvodna podrazličica [[Vought F4U Corsair|Corsairja]], ter [[jurišnik|strmoglavi bombnik]] [[North American A-36 Apache|A-36 Apache]], zgodnja različica [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]]. Sicer so bila z 20&nbsp;mm topovi opremljena tudi nekatera letala [[Grumman F6F Hellcat|F6F Hellcat]] in ponovno v lasti posojena britanska letala [[Bell P-39 Airacobra|P-39 Airacobra]] (preimenovana v P-400), vendar to ni bilo standardna praksa. Northrop je predal načrt NS-8A AAMC v Wright Fieldu 5. decembra 1940. Z nekaj spremembami je NS-8A izpolnil vse zahteve USAAC. Northrop je prejel pooblastilo za naročilo 17. decembra. Pogodbo za dva prototipa in dva modela v merilu za preskuse v [[aerodinamični tunel|aerodinamičnem tunelu]] je dobil 10. januarja 1941. Stroški niso smeli prekoračiti 1.367.000 $. NS-8A je po označevanju [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Obrambnega ministrstva ZDA]] postal '''XP-61'''. === Fizične značilnosti === P-61 je imel tri člane posadke: pilota, strelca in operatorja radarja. Bil je opremljen s štirimi sprednjimi 20&nbsp;mm topovi Hispano M2, nameščenimi v spodnjem delu trupa, in s štirimi 0,50 cal (12,7&nbsp;mm) mitraljezi [[Browning M2]], vodoravno poravnanimi s srednjimi mitraljezi ter premaknjenimi nekoliko naprej v hrbtni kupoli. Kupolo je nadziral računalnik za [[giroskop]]ski nadzor streljanja General Electric GE2CFR12A3. Usmerjala sta jo lahko tako strelec kot tudi operater radarja, ki sta imela namerilno napravo in giroskopski kolimator povezana z vrtljivima sedežema. Dva vodohlajena radialna [[letalski motor|motorja]] [[Pratt & Whitney R-2800|Pratt & Whittney R-2800-25S Double Wasp]] sta bila nameščena približno na šestini razpona kril. Nameščena sta bila dva, dvostopenjska in dvohitrostna mehanska sesalna [[kompresor]]ja. Niso namestili [[turbokompresor]]jev, čeprav sta bili zahtevani največja hitrost 50 milj na uro in operativna višina 10.000 čevljev večji. Menili so, da niso bili potrebni, ker bi zavzeli tudi veliko prostora in povečali skupno maso. Pregraji glavnih pristajalnih koles sta bili v spodnjem delu ohišja, neposredno za motorjema. Nogi koles sta bili v veliki meri premaknjeni proti zunanjemu delu ohišja in sta se potegnili proti repu, dotok olja pa je bil usmerjen naprej. Vsako kolo je bilo znotraj svoje noge in dovoda olja. Vrata glavnih koles so bila dvodelna, deljena enakomerno in vzdolžno ter obešena na notranjih in zunanjih tečajih. Oba pokrova motorjev in ohišje sta bila speljana v repna zadka. Obliko sta zaključila velika navpična stabilizatorja z bočnima krmiloma. Njuna oblika je spominjala na zaokrožen [[pravokotni trikotnik]]. Glavna robova obeh navpičnih stabilizatorjev sta bila zglajena od površine zadka navzgor in usmerjena nazaj do 37 stopinj. Vodoravni stabilizator se je raztezal med notranjima površinama navpičnih stabilizatorjev in je skupaj z višinskim krmilom meril približno tri četrtine dolžine korena kril. Dolžina višinskega krmila je bila približno tretjina širine vodoravnega stabilizatorja. V navpičnem pogledu je bil zunanji rob višinskega krmila nagnjen za 15 stopinj proti vzdolžni osi letala, tako da je tvoril širok nizek trapezoid. Vodoravni stabilizator in višinsko krmilo sta bila sestavljena iz tankih prečnih reber iz kovinske folije. == Zanimivosti == V čast P-61 so poimenovali [[prototipno letalo]] [[YF-23 Black Widow II|Northrop-McDonnell Douglas YF-23 Black Widow II]]. == Glej tudi == * [[seznam nočnih lovcev druge svetovne vojne]] == Zunanje povezave == {{commons|P-61 Black Widow}} {{Northropova letala}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nočni lovci druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Letala Northrop]] 221y4796e43adkpm51dq3prnkq1x89d 0 135691 5737636 5622442 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj |name =Shire |image=Shire.jpg |image_caption=Konj pasme Shire v vpregi |features=Visok vlečni konj, povprečno okrog 170 cm visok. Na nogah ima pogosto bele »nogavice« z dolgo dlako. |altname= |nickname= |country= [[Anglija]] |group1=Shire Horse Society |std1=http://www.shire-horse.org.uk/breed_standard.htm |group2=American Shire Horse Association |std2=http://www.shirehorse.org/Information/BreedStandard/ |}} '''Shire''' je [[pasma]] velikih [[Vlečni konj|vlečnih konj]], ki izvira iz [[Anglija|Anglije]]. Nastala naj bi iz velikih angleških konj, ki so v [[srednji vek|srednjem veku]] nosili težko oborožene viteze v boj, ime pa je dobila po področju Midland shire counties, od koder izvirajo njegovi predniki. Do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja so pasmo poznali pod imenom English Cart Horse. Zaradi izredne moči so bili iskani za vleko [[voz]]ov in obdelovanje zemlje. Večina jih lahko brez težave potegne tovore, težke do pet ton. Že v začetku so jih uporabljali [[pivovarstvo|pivovarji]] za vleko vozov, naloženih s sodi [[pivo|piva]] in to tradicijo ohranjajo nekatere lokalne pivovarne še danes. Na deželi se pojavljajo tudi na kmečkih prireditvah in tekmovanjih v oranju. Shire velja za eno največjih konjskih pasem na svetu. Konj te pasme mora biti visok najmanj 165&nbsp;cm da ga združenje rejcev potrdi. Neki shire, ki se je rodil leta 1846, je do četrtega leta zrasel celih 215&nbsp;cm in pri tem tehtal skoraj 1524&nbsp;kg. Konji te pasme so [[Vranec|črne]], temno [[Rjavec (konj)|rjave]] ali [[Sivec (konj)|sivo bele]] barve z belo liso na čelu in belimi nogavicami okoli [[kopito|kopit]]. Dobri so v teku in vleki. So tudi zelo poslušni. {{mammal-stub}} [[Kategorija:Pasme konj]] obxrkbbzpy13masxcudakylab7zu7xq 0 137081 5737699 5675025 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Pasma psov | image = Princess Shih Tzu.jpg | image_caption = Shih-tzu | name = Shih-tzu |maleweight = 5kg - 8kg |femaleweight = |maleheight = od 24 do 27 cm |femaleheight = |coat = Dlaka je dolga, krovna, močna in gladka s precej poddlanke. |color = Dovoljene so vse barve in barvne kombinacije. Zaželen bel pramen dlak med očmi in na konici repa. |litter_size = |life_span = do 15 let | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/shih_tzu/index.cfm | altname = Tibetanski levji pes</br>Chinese Lion Dog</br>Chrysanthemum Dog</br> | ankcgroup = Skupina 7 - Ne-športna skupina | ankcstd = http://www.bjvygvgfg.com/bend | ckcgroup = Skupina 6 - ne-športni | ckcstd = http://www.ckc.ca/Default.aspx?tabid=137&Breed_Code=SIT | country = [[Ljudska republika Kitajska]] | fcigroup = 9 | fcinum = 208 | fcisection = 5 | fcistd = http://web.archive.org/web/20051227122605/http://www.fci.be/uploaded_files/208gb98_en.doc | kcukgroup = Utility | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/174 | nzkcgroup = Ne-športni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br796.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/43f109fca5d1f9c685257044005227b9?OpenDocument }} [[Slika:Shih Tzu Fond Blanc.jpg|sličica|341x341_pik| Pasma shih-tzu se 'uporablja' za razstave. ]]<!-- Konec predloge --> '''Shih-tzu''' ali '''šícu''' ({{zh|t=西施犬|p=Xī Shī quǎn}}) izvira iz [[Tibet]]a, zato ga imenujemo tudi ''tibetanski levji pes''. So družinski [[pes|psi]], ki imajo radi otroke. == Opis == Shih-tzu je manjša pasma psa. So družinski psi. Najraje imajo starejše osebe in otroke. So zelo živahni in veseli. Nikoli niso zadržani, niti do tujcev. Večina psov te vrste ne laja. Zanj včasih pravijo, da so pol mačka in pol pes. Veliki so 24–29&nbsp;cm. So razstavni psi. Njihova dlaka meri do 15&nbsp;cm. Če želimo imeti psa s tako dolgo dlako ga moramo redno česati (1-2 krat dnevno), sicer se mu dlaka hitro zavozla. Pes se v zavozlani dlaki počuti zadržano in negotovo. Če ga redno ne češemo, ga vsaj peljimo k pasjemu frizerju, ki ga bo postrigel. Imajo potlačen nosek in velike črne oči. Rodovniški shih-tzu ji imajo konico repa belo in čopek nad očesoma tudi bel. Sicer so lahko različnih barv (črno-bel, rjav-črn-bel, rjavo-bel... ). Nekoč so jih imele cesarice, da so jim zganjali šale (dvorni norčki). == Nega == Zaradi njihove daljše [[dlaka|dlake]] jih moramo česati vsaj 2x tedensko, najbolje vsak dan, ker se jim na dlaki hitro naredijo vozli. Kopati jih moramo na vsake 7 - 14 dni, lahko tudi večkrat (po potrebi). Pri kopanju uporabljamo šampon in poseben šampon za mehčanje dlake. Ko pridemo iz sprehoda, jim je potrebno splakniti tačke. Lahko pa dlako tudi postrižemo. Imeti jih moramo v hiši, saj so zelo občutljivi na mraz. == Zdravje == O tej pasmi je glede bolezni veliko vprašanj. Nekatere bolezni so dedne, in so bile ugotovljene na nekaterih psih te pasme. Spodaj so naštete nekatere pogoste bolezni. '''Hipotiroidizem''' [[Slika:Shih tzu puppy5.jpg|sličica|269x269_pik| MLADIČEK ]] Hipotiroidizem se pojavi, ko se začnejo motnje v delovanju ščitnice in ustavijo proizvodnjo hormona odgovornega za pravilno presnovo. Ta napaka je pogosto posledica težav imunskega sistema. To običajno prizadene pse srednjih let in se kaže na vseh pasmah. Simptomi vključujejo izpadanje dlake, povečanje telesne mase in mišično izgubo. Ta bolezen je običajno diagnosticirana s krvnimi preiskavami. '''Medvretenčna bolezen''' Medvretenčna bolezen je pri psih pogosta motnja, pri kateri pride do akutne bolečine v hrbtu, izguba koordinacije in izgube sposobnosti čutenja bolečine. Ta bolezen se pogosto pojavlja pri manjših pasmah, kot so jazbečar, pekinezer, [[Francoski_buldog|francoski buldog]], beagle, ameriški koker španjel, [[Shih-tzu|shih tzu]]... '''Težave z dihanjem''' Shih Tzu-ji imajo veliko težav z dihanjem, povezanih z obliko svojega obraza in vratu, ki prizadene predvsem pse s kratkim nosom. Obstrukcija zgornjih dihalnih poti povzroči psu oteženo dihanje. Če preide do hudih težav z dihanjem je verjetno potrebna operacija. Shih-Tzu-ji imajo velikokrat probleme z visoko temperaturo, zato imajo pogosto vročinsko kap, sončarico ipd. Shih-Tzu-ji imajo probleme tudi z zobmi. == Glej tudi == * [[Domači pes]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Shih Tzu}} {{pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} q4l5px5zzh2zp0rqs0zj0mcobgzf3fu 0 137223 5737616 5737561 2022-08-20T13:05:51Z A09 188929 /* Zunanje povezave in viri */ pp wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Jernej Legat | image = <!-- WD --> | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = Trst | Title = | Period = | Predecessor = [[Matevž Ravnikar]]| Successor = [[Juraj Dobrila]] | ordination = | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> | }} '''Jernej Legat''' (latinizirano ''Bartholomaeus Legat''), [[Slovenci|slovenski]] [[teologija|teolog]] in [[Seznam katoliških škofov Trsta|tržaško-koprski škof]], * [[16. avgust]] [[1807]], [[Naklo]], † [[12. februar]] [[1875]], [[Trst]]. Jernej Legat se je rodil v Naklem (pri Kranju) kot prvi otrok matere Neže in očeta Jožefa, ki je bil cerkovnik, organist in učitelj. Osnovno šolo je obiskoval v [[Kranj]]u, gimnazijo pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po tem je šel leta 1826 študirat pravo na [[Dunaj]]. Po nekaj mesecih si je premislil in se vpisal na bogoslovje v [[Gorica|Gorici]]. Študij je uspešno dokončal in 19. septembra 1830 prejel [[mašniško posvečenje]]. [[Zakrament]] mu je podelil polstric (materin polbrat) [[Jožef Balant]] (ali Walland), ki je bil goriški nadškof. Jernej je daroval novo mašo septembra 1830 v Gorici. Po tem je odšel na Dunaj v [[Avguštinej]] (Augustineum), kjer je 17. novembra 1833 doktoriral iz teologije. Po tem se je za krajši čas vrnil v Gorico, že leta 1834 pa se je preselil v [[Trst]]. Tam je sprejel službo škofijskega notarja in kanclerja pri tržaškem [[škof]]u [[Matevž Ravnikar|Mateju Ravnikarju]]. Škof ga je leta 1838 imenoval za [[župnik]]a tržaške [[župnija|župnije]] svete Marije Velike ({{jezik-it|Santa Maria Maggiore}}). Po Ravnikarjevi smrti je cesar [[Ferdinand I. Avstrijski]] 7. oktobra 1846 imenoval Jerneja Legata za škofa tržaško-koprske škofije. Imenovanje je potrdil [[papež Pij IX.]] dne 21. decembra 1846. Jernej Legat je v času opravljanja škofovske službe zelo skrbel za širjenje vere. Ustanovil je več novih župnij, zgraditi je dal več cerkva, odprl je [[semenišče]] za bogoslovce (ki so prej študirali v Gorici), itd. Trudil se je tudi, da bi povečal število duhovnikov v svoji škofiji, poleg tega pa si je prizadeval, da bi znali duhovniki ljudem približati vero v ljudskem jeziku - zavedati se moramo dejstva, da so na območju njegove škofije govorili kar štiri različne jezike: slovensko, hrvaško, italijansko in nemško. Kot Slovenec se je zavzemal tudi za uporabo slovenščine v javnosti. Znano je, da je slovenske vernike redno nagovarjal v slovenščini. V letih 1869-1870 se je udeležil [[Prvi vatikanski koncil|Prvega vatikanskega koncila]], kjer je (skupaj z drugimi avstrijskimi škofi) nasprotoval krepitvi papeževe moči in razglasitvi [[papeška nezmotljivost|papeške nezmotljivosti]]. Kljub temu po koncilu ni nasprotoval sprejetim sklepom in se ni pridružil skupini, ki se je odcepila od Rimskokatoliške Cerkve ([[Starokatoliška Cerkev]]). V noči z 8. na 9. februar 1875 ga je zadela možganska kap, po kateri je ostal v nezavesti do svoje smrti 12. februarja 1875. Pokopan je v grobnici pri kapucinih na Montuci (''Montuzza'') v Trstu. == Zunanje povezave in viri == * Damijan Janežič. ''Jernej Legat, tržaško-koprski škof.'' (članek v tedniku ''Družina'', 06.05.2007; [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/A7D51988CAB03C0AC12572D000422E7F?OpenDocument spletna verzija članka]) {{Tržaški škofje}} {{Slovenski koncilski očetje Prvega vatikanskega koncila}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Legat, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Trst-Kopra]] [[Kategorija:Župnija Naklo]] 6nb3igmpx8p7xaxf2j7e7ugoffwyn0t 0 142531 5737683 5022765 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Elio_v_Schaerlig_im_Juni_2007_klein.jpg | image_caption = | name = Entlebuški planšarski pes |altname = Entlebucher Mountain Dog</br>Entlebucher Sennenhund</br>Entelbuch Mountain Dog</br>Entelbucher Cattle Dog | akcfss = yes | akcgroup = Pastirska (FSS) | akcstd = http://www.akc.org/breeds/entlebucher_mountain_dog/index.cfm | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=EMD | country = [[Švica]] | fcigroup = 2 | fcinum = 47 | fcisection = 3 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-047.htm | kcukgroup = Delovni | kcukstd = ? | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/a9cadfb89e44504a85257044005ec8cf?OpenDocument }} <!-- Konec predloge--> '''Entlebuški planšarski pes''' je najmanjši med [[švica]]rskimi planšarski [[pes|psi]]. Ime je dobil po reki [[Entlen]], ki teče po švicarskem kantonu [[Luzern]], kjer so pasmo tudi vzredili. Sprva so ga uporabljali kot pastirskega psa in za vleko vozičkov z mlekom in sirom, danes pa je tudi priljubljen krotek družinski pes in velik prijatelj otrok. == Videz == Je zelo podoben [[Appenzelski planšarski pes|appenzelskemu planšarskemu psu]], od katerega se razlikuje po kratkem [[rep]]u in manjši rasti. Ima kratko in trdo [[dlaka|dlako]] enakih barv, kot so dovoljene appenzelskemu psu. Rep je že od rojstva zakrnel in ne presega dolžine 10 do 15 cm. == Zgodovina == Tako kot drugi švicarski planšarski psi je tudi entlebuški pes gotovo potomec antičnih rimskih [[molos]]ov. V preteklosti mu je že grozilo, da bo izumrl, a so ga leta 1913 ponovno odkrili in začeli vzrejati. == Značaj == Entlebuški planšarski pes je blage in ljubeznive narave, vedno pripravljen ustreči. Je poslušen in izvrsten čuvaj, ni napadalen in ne grize, vendar je pozoren in čuječ ter z glasnim laježem napove prihod vsakega neznanca. == Nega == Dlako moramo vsak teden dobro skrtačiti. == Življenjsko okolje == Prilagodi se vsakemu okolju, vendar je priporočljivo, da ima na voljo dovolj velik vrt. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Entlebucher Sennenhund}} * [http://www.entlebuchersennenhunde.ch/main.php Swiss Club for Entlebucher Sennenhunde (Švica)] * [http://www.nemda.org/ AKC Parent Breed Club: NEMDA - National Entlebucher Mountain Dog Association (ZDA)] * [http://www.entlebucherclub.nl/ Dutch Entlebucher Sennenhonden Club (Nizozemska)] * [http://www.emdca.com/ EMDCA - Entlebucher Mountain Dog Club of America (ZDA)] * [http://www.entlerescue.org/ Entlebucher Rescue (NEMDA), (ZDA)] {{pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 1d7mefzhbqt4v1sb9ceu84yf1u418xc 0 142649 5737856 5700906 2022-08-20T18:52:25Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Arthur Guinness''}} '''Arthur Guinness''', [[irci|irski]] [[poslovnež]] in [[pivovarna|pivovar]], * [[24. september]] [[1725]] [[Cellbridge]], † [[23. januar]] [[1803]], [[Dublin]]. Arthur Guinness je najbolj znan kot ustanovitelj pivovarne [[Guinness]]. == Življenjepis == [[Slika:Guinness brewery, front view.jpg|thumb|Pivovarna Guinness]] Arthur je bil [[sin]] Richarda Guinnessa, upravnika zemljišč [[nadškof]]a [[Cashel]]a, ki je postal tudi njegov [[krstni boter]] in mu je v svoji [[oporoka|oporoki]] zapustil za tiste čase dokaj veliko vsoto denarja, 100 [[Funt šterling|funtov]]. S tem je Arthur postal dovolj premožen, da je leta 1755 vzel v [[najem]] pivovarno v [[Leixlip]]u in začel variti [[ale]]. Pet let kasneje je to pivovarno prepustil svojemu bratu, sam pa je od [[Mark Rainsford|Marka Rainsforda]] za 9000 let vzel v najem pivovarno [[St. James's Gate]], za najemnino, ki je znašala 45 funtov na leto. S tem je odkupil tudi vodne pravice, kar je bilo za pivovarno v [[glavno mesto|glavnem mestu]] ključnega pomena. Časi za pivovarje so bili sicer v tistem času neugodni, saj so bili [[davek|davki]] visoki in [[konkurenca]] huda. Po [[poroka|poroki]] z Olivio Whitmore, hčerko lokalnega veljaka, s katero se je oženil leta 1761 pa se je začelo njegovo [[podjetje]] močno uveljavljati. Sam je bil sprejet v združenje pivovarjev in kmalu postal vodja pivovarskega [[ceh]]a. Bil je zagret voditelj in je začel kazati veliko zanimanje za povsem novo vrsto temnega piva, imenovanega [[porter]]. Kmalu se je zapletel v spor z ostalimi pivovarji, glavni vir spora pa je bila pravica do pitne vode, ključne sestavine [[pivo|piva]]. Guinness je namreč zavračal plačilo vodarine, pri čemer se je skliceval na svojo [[pogodba|pogodbo]] iz leta 1775. Pivovarska zbornica je na njegovo zavračanje reagirala tako, da je v vodne zbiralnike poslala [[delavec|delavce]], ki naj bi blokirali dotok sveže vode njegovi pivovarni. Arthur se je, oborožen s [[kramp]]om postavil v bran in delavce odgnal. Po dolgem pravnem postopku je leta 1784 zmagal in ponovno dobil vodno pravico v trajanju 8975 let. Med tem je v [[London]]u postalo popularno novo pivo porter, zaradi česar se je Arthur odločil, da bo povsem prenehal variti ale in se usmeril v izdelavo samo te vrste gostega temnega piva, zaradi česar je najel tudi delavce londonske pivovarske družine Purser, ki so imeli veliko izkušenj v varjenju porterja. Poteza se je izkazala za pravilno in Guinnessovo pivo je postalo znano tudi drugod po [[Britanski imperij|britanskem imperiju]]. Guinness je porterju dal novo ime [[stout]] in ga zaščitil. Prodaja je rasla in ob njegovi smrti, leta 1803 je bilo ime pivovarske družine Guinness že svetovno znano. Arthur Guinness je pokopan v [[Oughter Ard]]u na posestvu svoje matere. === Politično življenje === Arthur Guinness se je do določene mere spustil tudi v [[politika|politiko]]. Javno je podpiral [[Henry Grattan|Henryja Grattana]], delno tudi zaradi njegove ambicije, zmanjšati davke na pivo. Prav tako je podpiral irsko [[cerkev (organizacija)|cerkev]], ki se je takrat poskušala oddvojiti od [[anglikanska cerkev|anglikanske cerkve]], ni pa podpiral irskih revolucionarjev, ki so se zavzemali za odcepitev Irske. == Zapuščina == Po smrti je pivovarno prevzel njegov sin [[Arthur Guinness mlajši]] in jo uspešno vodil do svoje smrti leta 1855. Pivovarna je še danes v rokah družine Guinness in še danes deluje na isti lokaciji v St. James's Gate v [[Dublin]]u. Pivo iz te pivovarne pa je danes eno najbolj poznanih irskih piv na svetu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave in viri == * [http://www.guinness.com/global/story/man/ Vir življenjepisa in uradna stran pivovarne] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Guinness, Arthur}} [[Kategorija:Irski poslovneži]] 9v4119svmuyh9elnfmg0pdo8kopawdw 0 143955 5737664 5722898 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Owczarek francuski beauceron 009pl.jpg | image_caption = Beauceron | name = Beauceron | altname = Beauce<br />Beauceron<br />Rdeča nogavica | country = [[Francija]] |maleweight = do 50 kg |femaleweight = 30-35 kg |maleheight = 65-70 cm |femaleheight = 61-68 cm |coat = Kratka (3-4 cm), svetleča, gladka, čvrsta. |color = Črna z ožigi na sprednjem delu nog, na prsih, na obrazu in pod repom. |litter_size = |life_span = 11-16 let | fcigroup = 1 | fcisection = 1 | fcinum = 044 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030405133239/http://www.fci.be/uploaded_files/044gb2001.doc | akcgroup = Pastirski | akcstd = http://www.akc.org/breeds/beauceron/index.cfm | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/42 | ukcgroup = Pastirski psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/11c905279446aede8525704900486db9?OpenDocument | note = }} '''Beauceron''' je [[domači pes|pasja]] [[pasma]], ki ima več [[ime]]n. ''Berger de beauce'' in ''Bas rouge predstavljajo'' enako pasmo. To so ovčarski psi, ki so jih že stoletja nazaj vzredili v [[francija|Franciji]] z namenom čuvanja čred ovac in goveda. Danes so to predvsem psi čuvaji, vodniki slepih, reševalci, [[pastirski psi]], uspešno pa se uporabljajo tudi v vojski in policiji. == Barve == Beauceron je velik, močan in kompakten pes. Pojavljata pa se dve barvi. Črna z rdečimi ožigi " rdeče nogavice ". Ožigi pa se pojavljajo na prsnem kosu, na glavi, na zadnjici in na vsaki od nog. Lahko pa je tudi črno-siv z rdečimi ožigi. Za Beaucerona je značilen tudi dodaten prst na zadnjih nogah. Po tem najlažje poznamo Beaucerona. == Karakter psov == Karakter teh psov se kaže v izredni inteligenci in vdanosti gospodarju. So preudarni, z izrednim posluhom do fizično šibkejših ljudi in z občutkom za otroke, ki se spreminja odvisno od starosti otrok. Dominantni, a stabilni. Nepopustljivi do neznancev, odlični čuvaji, vsak nepovabljeni neznanec v njegovem teritoriju bo hitro in konkretno odstranjen. Za svojega Gospodarja je pripravljen storiti prav vse. == Rast == [[samec|Samci]] dosežejo višino do 70 cm, [[samica|samice]] nekaj manj. So izredno močni in mišičasti psi. Dajejo vtis izredne moči, vendar v svojem gibanju niso okorni. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Beauceron}} {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] 4p5753k06oi7y441w5ja1t6rjodxan5 0 144805 5737637 5627995 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name= Arabski konj |status = {{StatusDomesticated}} |image=Arabian_Gelding.jpg |image_caption= |altname= arabec |country= [[Srednji vzhod]] - [[Sirija]], [[Jordanija]], [[Saudova Arabija]], [[Jemen]], [[Irak]] |group1= Arabian Horse Association (AHA) (United States) |group2=The Arabian Horse Society of Australia |group3=World Arabian Horse Organisation |std1= http://www.arabianhorses.org |std2= http://www.ahsa.asn.au/ |std3= http://www.waho.org/ |features = dobro izraženi sklepi, glava konkavnega profila, usločen vrat, visoko nošen rep. |}} '''Arabski konj''' je [[polnokrvni konj]] elegantne postave, zahtevnega karakterja, izrazitega temperamenta in vzdržljive narave. Arabec je ena izmed najstarejših [[pasma|pasem]], saj so jih redili že pred več kot 4.500 leti. ==Značilnosti== Je pasma konja, kjer lahko rečemo, da ima ščukasto glavo in ima manj kosti kot ostali konji. Najboljše arabske konje naj bi vzrejali [[beduini]] na planotah [[Arabski polotok|arabskega polotoka]]. Arabske konje uporabljajo za vzdržljivostno jahanje, za dresuro, za razstave in dirke. Po značaju so inteligentni (hitro se učijo, zato jih ni težko izuriti), so živahni in vdani (navežejo se na lastnika). ===Linije=== Arabski konj ima več linij, najbolj znane so: Crabbet, ruska, poljska in egipčanska linija. Vsaka od njih ima drugačne značilnosti, ki so jih privzgojili rejci z večstoletno vzgojo. Zaradi značilne oblike glave in repa je ena najlažje prepoznavnih pasem na svetu. V zgodovini so arabske konje z drugimi pasmami križali predvsem zato, da so pasmam izboljšali hitrost, vzdržljivost, močne kosti,... Arabskega konja so vkrižali v številne pasme (tudi [[Lipicanec|lipicanca]]), tako je npr. [[angloarabec]] križanec med arabskim konjem in [[Angleški polnokrvni konj|angleškim polnokrvnim konjem]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pasme konj]] {{škrbina-sesalec}} 8mbxhuc4cfj5w2puc3vq960zqx0ujr4 0 145299 5737625 5736651 2022-08-20T13:26:53Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Kjušu|archipelago=[[Japonsko otočje]]|area km2=36554|map_image=Japan kyushu map small.png|image_map_caption=Položaj Kjušuja in japonske province|country={{JAP}}|native_name=九州|native_name_link=japonščina|native_name_lang=ja|pushpin_map=Japonska|coordinates wikidata=1}} '''Kjušu''' ({{Jezik-ja|九州}}, [[Hepburnovo prečrkovanje|po Hepburnu]] ''Kyūshū''; »devet provinc«) je tretji največji [[Japonsko otočje|japonski otok]] s površino 36.554 km<sup>2</sup> in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. Kjušu velja za zibelko [[Japonci|japonske]] civilizacije zaradi svoje tople [[klima|klime]] in planinske geografske oblike, ki omogoča rast gozda in poljščin kot so [[riž]], [[čaj]], [[tobak]] in [[limona|limone]]. Skoraj polovica vsega oglja na Japonskem prihaja iz rudnikov na severnem delu tega otoka. Največje mesto otoka je Fukuoka, gospodarski center pa je Kitakjušu. Na otoku imata sedež dva japonska [[vesoljski center|vesoljska centra]] in [[lansirna postaja]] [[Državna razvojna vesoljska agencija|Državne razvojne vesoljske agencije]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] {{normativna kontrola}} gvgba3yqk7ax6wk4pmgnzwv6usc8xt4 0 152227 5737681 5014291 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Pekinžan | nickname = Peke | country = {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] | image = Pekingese1904.jpg | image_caption = Pekinžan | altname = Pekinčan</br>Pekinez</br>Foo (ali Fu) pes</br>Peking Palasthund |maleweight = do 5 kg |femaleweight = do 5,4 kg |maleheight = med 18 in 21 cm |femaleheight = med 18 in 21 cm |coat = Dolga in bogata dlaka s še bolj bogato grivo; krovna dlaka je bolj groba z obilo podlanke. |color = Dovoljene so vse barve, tudi večbarvni. |litter_size = |life_span = Doživijo lahko zelo visoko starost do 15 let, v kolikor živijo v dobrih razmerah. | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/pekingese/index.cfm | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/pekinges.html | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=PKN | fcigroup = 9 | fcinum = 207 | fcisection = 8 | fcistd = http://www.dogdomain.com/fcistandards/fci-207.htm | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/196 | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br152.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/companions/pekingese.std.shtml }} [[Slika:szusza pekingese.jpg|thumb|right|150px|Mladič.]] '''Pekinžán''' je starodavna [[pasma]] družnih [[pes|psov]], ki izhaja iz [[Kitajska|Kitajske]]. Bili so priljubljeni psi na kitajskem dvoru. Imenovani so po kitajski prestolnici [[Peking]]. == Izgled == Pasma je stara več kot 2000 let, a se do prihoda v Evropo ni dosti spremenila. Predvsem britanski vzreditelji so pasmo v zadnjem stoletju nekoliko spremenili, današnji razstavni psi imajo bistveno bujnejšo [[dlaka|dlako]] in bolj ploščate gobčke, kljub vsemu pa se je ohranil orientalski pridih, predvsem v pasemski nenavadnosti in značaju. Dovoljene so vse barve dlake; najpogostejši sta rdečkasta in rumenkasta v vseh možnih odtenkih , lahko pa je črna, bela, modrikasta, siva, kostanjeva ... Pekinžan je velik do 25 cm ter težek do 6 kg. Glede na majhnost so pekinžani precej težki, ker imajo močne in težke [[kost]]i. Njihove bujne dlake so dolge, ravne, imajo mehko gosto [[podlanka|podlanko]], krovna dlaka je nekoliko trša. Imajo sorazmerno veliko glavo s sploščenim obrazom. == Življenjska doba == Pekinžani živijo povprečno 12-15 let, kar je v primerjavi z drugimi majhnimi psi sorazmerno kratka življenjska doba. == Značaj == Pekinžani so inteligentni, samozavestni, a svojeglavi psi. So čuječi in pogumni, vendar tudi vdani in imajo radi ljubkovanje. {{pes-stub}} [[Kategorija:Pasme psov]] tvxcsrl7tbwgrotodie372un7z71ub4 0 152895 5737857 5725522 2022-08-20T18:52:31Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Robert Owen}} '''Robert Owen''', [[Valižani|valižanski]] industrialec, socialni reformator, utemeljitelj britanskega [[socializem|socializma]] in [[filantropija|filantrop]], * [[14. maj]] [[1771]], [[Newtown]], [[Montgomeryshire]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|ZK]], † [[17. november]] [[1858]], Newtown, Montgomeryshire. [[Karl Marx|Marx]] je njegove ideje kasneje uvrstil pod koncept »''[[utopični socializem|utopičnega socializma]]''«. == Idejni temelji == Owen je verjel v mehanistično-deterministično načelo, da je človek produkt okolja in ne obratno, zato je vložil vse napore v izboljšanje kvalitete delavčevega bivanja, ki bilo zanj pod standardi človeka dostojnega življenja. Prav tako, kot industrijska proizvodnja proizvede dobrine, človek z delom upravlja in proizvaja človeka. Owen je bil pobudnik številnih predlogov za izboljšanje [[kvaliteta življenja|kvalitete življenja]] [[delavski razred|delavskega razreda]]. Med najpomembnejšimi predlogi so: * skrajšanje delovnega dne za odrasle od takratnih 17 ur na 10 ur; * prepoved dela za otroke pod 10-imi leti; * organizacija otroških vrtcev in laičnih šol; * delavska naselja v urejenem okolju; * ustanavljanje proizvodnih zadrug in kooperativnih trgovin. V svojih idejah ni ostajal zgolj pri izboljšanju pogojev dela in bivanjskih razmer. Zagovarjal je prehod v komunistično urejeno družbo, kjer bodo odpravljene lastnina, religija in zakonska zveza in bo izhajala pobuda za organizacijo in produkcijo proizvodnje od delavcev samih. == Manchester in New Lanark == Owen si je že pri osemnajstih letih sposodil [[kapital]] stotih [[Funt šterling|funtov]] in v [[Manchester|Manchestru]] odprl [[bombaž]]no tkalnico, ki je v nekaj letih že zaposlovala petsto delavcev. S poroko si je pridobil posestva pri [[New Lanark]]u na [[Škotska|Škotskem]], kjer je s pomočjo svojega kapitala iz bombažnih tkalnic v Manchestru in poslovnih partnerjev – somišljenikov – naredil eksperimentalno delavsko kolonijo, v katerem je izboljšal pogoje dela in okolja, ki so povezani s kvaliteto delavčevega življenja. Izboljšani pogoji dela in bivanja v tovarnah v New Lanarku so vodili v višjo produktivnost dela. Njegov [[imperativ]] je bil, da »''podjetniki ne smejo ravnati z ljudmi slabše, kot ravnajo s svojimi stroji''«. Za industrijsko vas, kot je bil New Lanark na Škotskem in za velemesto, kot je Manchester, ''zibelka'' angleškega [[kapitalizem|kapitalizma]], ni bilo v prvi polovici 19. stoletja nič nenavadnega, da je bil delovnik daljši od 15 ur, pogosto tudi ob nedeljah, [[mezda]], oziroma nagrada za delo, nezadostna za osnovne življenjske potreba, polovica delavcev stara manj kot 21 let, med odraslimi pa je bila skoraj polovica žensk, ki so bile za več kot pol slabše plačane za isto delo kot moški. Delavni čas in pa pogoje dela so določali lastniki tovarn. Delovna sila je bila večinoma neizobražena ter kot takšna predmet moralne spotike religioznih krogov. Nemorala, kraja, pijančevanje, nasilje ter slabi sanitarni in higienski pogoji bivanja so predstavljali vsakdanjik slabo plačanega delavskega sloja. Mnogo družin je živelo v slabih enosobnih stanovanjih, za katere so morali plačevati oderuške najemnine. Pogosto so bili delavci plačani na bone, ki so jih lahko unovčili zgolj v trgovinah, ki jih je imel v lasti podjetnik, pri katerem so bili zaposleni. Blago za vsakdanje potrebe so nabavljali z boni po oderuških cenah, pred katerimi jih ni varoval noben zakon. Kot da že pogoji dela in preživetja ne bi bili dovolj težki, so neurejene delovne razmere izkoriščali še razni posredniki in mešetarji. V New Lanarku je Owen upravljal predilnico bombaža in vodil skupnost z okoli 2400 člani. Sprva je med njim in prebivalci Lanarka prevladalo nezaupanje, ki pa si ga je kmalu pridobil s svojim socialnim angažiranjem. Ustanovil je kooperativne zadružne trgovine, v katerih so lahko delavci po nabavnih cenah lahko kupovali nujne potrebščine in sredstva za higieno, vsakemu gospodinjstvu je dodelil vrt, omejil delovnik na 10 ur, otrokom do 10-ega leta pa omogočil šolanje. Posebno pozornost je namenil ustanavljanju otroških vrtcev, saj je menil, da pri »''produkciji''« človeka zavzema odločilno in izhodiščno mesto vzgoja v otroških vrtcih. Engels poroča, da so v nekem obdobju, ko je bil trg prenasičen z izdelki in so vse bombažne predilnice za štiri mesece ustavile proizvodnjo, njegovi delavci v teh štirih mesecih še vedno prejemali polne mezde. Delavska kolonija New Lanark je bila nereligiozna skupnost. Tudi sicer je bil Owen nezaupljiv do krščanske religije, ki se po njegovem ni v ničemer zavzela za izboljšanje položaja delavcev, kvečjemu mu je odvzela še nedeljo kot čas za sprostitev in oddih. Owenu je uspelo dvigniti produktivnost delavske kolonije v New Lanarku. Blagostanje za delavca se je izkazalo kot korist za podjetje. Kljub podpori filozofov (mdr. [[Jeremy Bentham|Bentham]]), političnih humanistov in industrialcev, ki so v tem našli model uporaben v celotnem svetu proizvodnje, sam z uspehi svojega eksperimenta ni bil zadovoljen in je menil, da je delavska kolonija v New Lanarku zgolj prehodnega značaja. Kljub temu, da je svoje delavce obvaroval pred revščino, ga je motilo, da je imel v odnosu do delavcev zgolj funkcijo družinskega patriarha, kjer so delavci podrejeni njegovi milosti in nesvobodni. Da je projekt New Lanark zgolj prehodnega značaja na poti v komunistično urejeno družbo, je navajal naslednje ''moteče'' razloge: # '''zasebno lastnino''', # '''religioznost''' in # '''zakonsko zvezo'''. Želel si je, da bi izhajala pobuda za organizacijo dela in produktivnost od delavcev samih ter da bi kot podjetnik in lastnik imel čim manjši osebni vpliv na vzgojo, življenjsko raven, moralo okolja in bivanjske razmere delavstva. V letih 1812 in 1824 je zato bil nenehno družbeno dejaven. Udeleževal se je konferenc, pošiljal manifeste vsem vladam v Evropi, se vpletal v polemike s krščanskimi humanisti, radikalnimi [[ludizem|ludisti]] in Cerkvijo. V tem obdobju je pridobival sredstva za nov eksperiment, ki je v letih 1824-1828 potekal v [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Komunistični projekt New Harmony == Leta 1825 je ustanovil kolonijo [[New Harmony]] v [[Indiana|Indiani]], ZDA. Projekt je bil popoln fiasko, saj je Owen zaradi kritja stroškov delovanja te komune izgubil skoraj 80 % svojega kapitala in se je moral reševati z odprodajo zemljišč. Zaradi komunističnih idej odprave zasebne lastnine, religije in zakonske zveze je v veliki meri zapravil naklonjenost medijev, razumnikov in politikov. Delavska kolonija New Harmony je idejno temeljila na predpostavkah, da bi odprava religije, lastnine in zakonske zveze omogočili produkcijo in organizacijo, ki bi izhajala iz vzpodbud med samimi delavci, ne pa tradicionalnimi zunanjimi in hkrati prisilnimi dejavniki, ki so vodili v izkoriščanje močnejših nad šibkejšimi. Menil je, da bi v taki [[komunizem|komunistični]] skupnosti denarna nagrada morala temeljiti na egalitarnem načelu »''vsakomur po njegovih potrebah''«, ne pa po sposobnostih. Ponovno so se izkazale nekatere slabosti iz prvega eksperimenta na Škotskem s sebičnostjo nekaterih posameznikov, dodaten razlog za neuspeh pa gre iskati v sestavi prostovoljcev, ki v večini primerov niso izhajali iz delavskega sloja in jim je bilo fizično delo v kmetijstvu in obrti popolnoma tuje. Kolektivizem, ki naj bi bil merilo družbenih odnosov v tej koloniji, je hitro zamenjal sebični individualizem in niti pogoste Owenove intervencije niso mogle te skupnosti obvarovati pred propadom. Skorajšnji bankrot in razočaranje nad realizacijo je pomenilo tudi konec njegovega sodelovanja s projektom New Lanark (1828). == Udeležba v delavskem socialnem gibanju v Angliji == Kljub omejeni finančni zmožnosti tudi po letu 1829 ni odnehal s svojimi dejavnostmi v dobrobit delavcev. Za središče svojega družbenega angažiranja je izbral [[London]]. === Menjalna borza 1832-33 === S prvimi leti v Londonu je povezan še en neuspešen projekt blagovne borze, na kateri bi delavci na prostem trgu zamenjavali izdelke v protivrednosti vloženega dela. Delavec je na borzi oddal svoj proizvod, strokovnjaki pa so ocenili delovni čas potreben za proizvodnjo izdelka in mu izdali ustrezno delovno potrdilo (bank note), ki ga je lahko zamenjal za druge, na isti način ovrednotene proizvode. Tako je delavcu pripadla vsa vrednost njegovega vloženega dela brez udeležbe trgovskih posrednikov in mešetarjev. Zaradi enostranskega zvajanja vrednosti proizvedenih dobrin zgolj na delo, ki ga dokazujemo s potrdilom za opravljeno število ur, ne pa tudi z upoštevanjem potrebe in povpraševanja po teh izdelkih je ta ustanova propadla, ker se je prenasičila z ničvrednimi in nekonkurenčnimi izdelki, ki so jih nekateri iznajdljiveži zamenjali za uporabne izdelke. === Obdobje uspehov v socialističnem gibanju === Za razliko od [[Charles Fourier|Fourierja]] in [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simona]] je razvijal praktične in uresničljive zahteve v pridobivanju političnih in socialnih pravic delavskega sloja. Pod vplivom širšega [[čartizem|čartističnega]] delavskega gibanja je zahteval enakopravne politične pravice, odpravo premoženjskega cenzusa in enakovrednost [[volilno okrožje|volilnih okrožij]], ker so bila po starem [[večinski volilni sistem|sistemu]] nova in številčna industrijska okrožja skromno zastopana. Owen je spodbujal organiziranje delavcev v delavske zveze (trade-unione), spodbujal ustanavljanje zadrug brez mešetarskih posrednikov, začel kampanjo za omejitev delovnika in si prizadeval za vzgojo novih generacij delavcev v solidarnostnem duhu. S svojimi reformami industrijske organizacije dela, v kateri blagostanje za delavca pomeni tudi znatno korist za podjetje, je verjetno eden od razlogov, da angleški delavci nikoli niso Marxa in ostale borce za delavske pravice s Celine vzeli za svoje. Proti koncu življenja je podobno kot številni [[utopični socializem|utopični socialisti]] spremenil mnenje o religiji in religioznosti. Tradicionalne religije, najprej seveda krščanstvo, je še vedno obsojal, zatekel pa se je v spiritualistična gibanja, ki so postajala tisti čas moderna. Do smrti pa je vztrajal kot glasnik delavskega gibanja in socialni reformator. Umrl je 17. novembra 1858 rodnem kraju. Leto dni pred svojo smrtjo je izdal avtobiografijo s pogledom nazaj na svoje pretekle dosežke in zgrešene poti ter prihodnje izzive. == Dela == Robert Owen je podal svoje predloge za reforme v več knjigah: * »''A new View of Society, or Essays on the principle of the formation of the human character…«, London 1812-3; * »''The book of the new moral world''«, London 1920; * »''The Revolution in the Mind and Practice of the Human Race’’«, London 1849; * »''The Life of Robert Owen''«, London, 1857-8. == Literatura == * Dilas-Rocherieux, Yolène, ''Utopija ali spomin na prihodnost'', Mladinska knjiga, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214946560}} * Engels, Friedrich, ''Položaj delavskega razreda v Angliji. Po lastnem opazovanju in avtentičnih virih.'' v Marx, Karl, Engels, Friedrich, ''Izbrana dela. Prvi zvezek'', Cankarjeva založba, Ljubljana 1979. * Engels, Friedrich, ''Razvoj socializma od utopije do znanosti'', v Marx, Karl, Engels, Friedrich, ''Izbrana dela. Četrti zvezek'', Cankarjeva založba, Ljubljana 1979. * ''Obća enciklopedija 6'', Jugoslovenski leksikografski zavod, Zagreb 1980 (geslo ''Owen, Robert'', v srbohrvaščini) * ''Utopični socialisti'', izbor besedil (izbrala, uredila in uvodno študijo napisala Neda Brglez, prevedla Nuša Bulatović et al.), Cankarjeva založba, Ljubljana 1979 {{COBISS|ID=11031553}}. * Vorländer Karl, ''Zgodovina filozofije'', Tretja kniga, Prvi del, Slovenska matica, Ljubljana 1977 {{COBISS|ID=1892609}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam utopičnih socialistov]] * [[David Ricardo]] * [[Friedrich Engels]] * [[socializem]] * [[utopični socializem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Robert Owen}} * [http://www.marxists.org/glossary/people/o/w.htm#owen Robert Owen] Marxists Archives {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Owen, Robert}} [[Kategorija:Utopični socialisti]] [[Kategorija:Valižanski reformatorji]] [[Kategorija:Valižanski filantropi]] [[Kategorija:Valižanski filozofi]] [[Kategorija:Valižanski sociologi]] sse2ncq4b73m02krlb7j46udb0adpjr 0 153668 5738148 5354829 2022-08-21T10:06:22Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Leto 1917]]; dodal [[Kategorija:Bitke leta 1917]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict= Bitka pri Kobaridu | partof= [[Soška fronta|soške fronte]] ([[prva svetovna vojna]]) | image= [[Slika:Battle of Caporetto.jpg|300px]] | caption= Bitka pri Kobaridu in italijanski poraz/umik. | date= [[24. oktober]] – [[19. november]], [[1917]] | place= [[Kobarid]] in [[Soška dolina]], [[Avstro-Ogrska]] <br />(današnja [[Slovenija]]) | territory= | result = Odločilna zmaga [[Centralne sile|Centralnih sil]] | combatant1 = {{zastava|Avstro-Ogrska}}<br />{{zastava|Nemško cesarstvo}} | combatant2 = {{zastava|Kraljevina Italija}} | commander1 = {{flagicon|Austria-Hungary}} [[Svetozar Borojević]]<br>{{flagicon|German Empire}} [[Otto von Below]]<br>{{flagicon|Austria-Hungary}} [[Johann Ritter von Henriquez]] | commander2 = {{flagicon|Italy|1861}} [[Luigi Cadorna]]<br>{{flagicon|Italy|1861}} [[Luigi Capello]] | strength1=350,000 vojakov<br /> 2,213 topov | strength2=400,000 vojakov<br /> 2,200 topov | casualties1=70.000 mrtvih ali ranjenih | casualties2=11.000 mrtvih,<br /> 30.000 ranjenih,<br /> 270.000 ujetih,<br /> 350.000 pogrešanih | notes = <center>600,000 italijanskih vojnih [[begunec|beguncev]] }} '''Čudež pri Kobaridu''' (znan tudi kot '''bitka pri Kobaridu''', '''preboj pri Kobaridu''' ali '''12. soška bitka''') je bil spopad med [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] in [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[Vojska|vojsko]] na eni ter [[Kraljevina Italija|italijansko]] vojsko na drugi strani. Napad avstro-ogrskih in nemških enot na italijanske položaje se je začel 24. oktobra 1917 ob drugi uri zjutraj z močnim topniškim in plinskim napadom, temu je okoli osme ure zjutraj sledil napad [[Pehota|pehote]]. Do konca dneva je bila italijanska fronta med [[Bovec|Bovcem]] in [[Tolmin]]a prebita. Boji so trajali do 27. oktobra, ko je Cadorna dal ukaz za umik čez reko Tilment. Urejen umik italijanske vojske se je sprevrgel v panični beg, umikajoči vojski pa se je pridružilo še na tisoče civilistov. Zaradi poraza je morala [[Kraljevina Italija|Italija]] začasno izstopiti iz vojne, da bi se obranila napadalcev, pa je morala za pomoč zaprositi zaveznike. Fronta se je z njihovo pomočjo ustalila šele na reki [[Piava|Piavi]]. Nemci so v tej bitki preizkusili tudi izpopolnjeno taktiko bliskovitega napada, ki so jo neuspešno izvedli že leta 1914 ob napadu na [[Francija|Francijo]]. Spopad je v propagandne namene dobil ime Čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen. == Priprave na ofenzivo == V drugi polovici leta 1917 je položaj na avstrijski strani soške fronte postal izredno kritičen. Italijani so s svojimi enajstimi ofenzivami dodobra izčrpali avstrijske branilce na levem bregu [[Soča|Soče]]. Poleg velikih izgub ljudi in materiala so se pojavile tudi težave v sami [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] [[monarhija|monarhiji]]. Ljudje so bili po treh letih bojevanja naveličani vojne, svoje pa je dodalo tudi pomanjkanje hrane in težnje po odcepitvi nekaterih delov monarhije. Zato je bilo treba nekaj storiti. Cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]], ki je nasledil cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], in poveljnik avstrijskega generalštaba sta se odločila, da bosta za pomoč zaprosila Nemce. Nemci so vedeli, da je položaj v Avstro-Ogrski kritičen. Če bi prišlo do preboja soške fronte, bi se avstrijska vojska sesula, s čimer bi bila ogrožena tudi Nemčija in njena spomladanska ofenziva na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]], načrtovana za leto 1918. Nemci so po tehtnem razmisleku pomoč odobrili in na južno bojišče poslali generale, da izdelajo načrt za ofenzivo, ki bi porazila ali vsaj začasno onesposobila italijansko vojsko. Ofenzivo so najprej načrtovali na [[Tirolska|južnotirolskem]] odseku fronte, vendar so zaradi zahtevnosti terena te načrte kmalu opustili. Po dolgem iskanju primerne lokacije so se dokončno odločili, da bo ofenziva potekala v Soški dolini, točneje med [[Bovec|Bovcem]] in [[Tolmin]]om. Ofenzivo so poimenovali ''Zvestoba v orožju'' (Waffentreue). Načrt napada je bil izdelan 12. septembra 1917, izvedla pa naj bi ga 14. nemška armada, v kateri je bilo osem avstro-ogrskih in sedem nemških divizij. Armada je bila razdeljena na štiri korpuse: I. avstrijskemu korpusu je poveljeval general [[Alfred Krauss]], III. korpusu generallajtnant von Stein, II. pruskemu korpusu generallajtnant von Berrenja, XV. korpusu pa feldmaršallajtnant Seattija. I. korpus je imel nalogo zasesti črto med Skutnikom (1.720m) in [[Kobariški Stol|Stolom]] (1.673m) nad dolino reke Učje zahodno od Žage in nato napredovati proti Čenti (Tercentu) in Tilmentu. Njegova naloga je bila tudi napad z [[Rombon]]a proti prelazu [[Prevala]] ter pomoč III. korpusu, ki je napadel v smeri proti [[Kobarid]]u. II. korpus naj bi iz smeri [[Tolmin]]a zasedel vrh Ježa (949m) na [[Kolovrat (hribovje)|Kolovratu]] ter nato napredoval proti Sv. Martinu. Alpski korpus je imel nalogo napasti hribe nad Tolminom in tako zaščititi enote, ki bi napredovale proti Kobaridu. Štab armade je imel sedež v [[Kranj]]u. Poveljnik armade je bil general [[Otto von Below]], načelnik štaba pa generallajtnant [[Konrad Krafft von Dellmensingen]]. Poveljstvo celotne fronte proti Italiji pa je bilo nameščeno v [[Maribor]]u. Avstrijski sestavi 14. armade je poveljeval general [[Alfred Krauss]]. Ta si je za svoj sedež izbral [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], ko pa se je približeval dan ofenzive, je svoje poveljstvo premaknil bliže fronti. === Material === [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1970-073-25, Isonzo-Schlacht, Trainkolonne am Moistroka-Pass.jpg|200px|sličica|desno|Čez prelaz Vršič je vodila ena najbolj pomembnih preskrbovalnih poti za oskrbo soške fronte]] Priprave na ofenzivo so bile temeljite. Poveljniki so si pred napadom podrobno ogledali fronto in izdelali posebne karte ter načrte napada in niso ničesar prepustili naključju. Prevoz čet in materiala v bližino bojišča se je začel v drugi polovici septembra in je trajal vse do same ofenzive. Enote so bile razporejene v vseh večjih krajih okoli bojišča ([[Beljak]], [[Celovec]], [[Kranjska Gora]], [[Ljubljana]], [[Jesenice]], [[Kranj]], [[Bohinj]] ...). Na območje bojišča so jih preselili le nekaj dni pred ofenzivo. Za prevoz čet in materiala so potrebovali okoli 2.400 vlakov. Skupna moč 14. armade je štela 123 bataljonov z okoli 100.000 vojaki, 1.739 topov, 420 minometov in 10 letalskih eskadrilj. Velik problem je bilo razmeščanje težkih topov in granat po hribih. Premike je dodatno oviralo slabo vreme, zaradi katerega je mnogo vojakov zbolelo, še preden je prišlo na fronto. Za vsak top je bilo predvideno 1.000 granat, za težje topove pa 800; 15% vseh granat na bojišču pa je bilo plinskih. Prevoz materiala in vojakov na bojišče je potekal preko [[prelaz]]ov [[Vršič]] in [[Predel]], skozi rabeljski [[rudnik]] in z bohinjsko železnico po [[Baška grapa|Baški grapi]] skoraj do Tolmina. Zaradi slabega vremena je dostava materiala in čet kasnila, zato so ofenzivo, ki je bila načrtovana za 22. oktober, prestavili najprej na 23. oktober in nato na 24. oktober 1917. === Plin === Italijanski položaji so bili razporejeni v tri glavne bojne črte, ki so se nahajale ena za drugo. V primeru da bi padla ena bojna črta, bi napad sovražnika zadržala druga. Vse obrambne črte so bile izredno dobro utrjene in opremljene. Topniški položaji in [[kaverna|kaverne]] ter prostori za posadko so bili izklesani v živo skalo, zaradi česar so bili ranljivi le za direktne zadetke. Pred bojnimi položaji se je nahajalo več metrov žičnih ovir, za katerimi so bili dobro zakriti in opremljeni strelski jarki prve, druge in tretje obrambne črte. Avstro-ogrska in nemška armada sta se znašli pred skoraj nemogočo nalogo. V ofenzivi sta morali premagati vse tri izredno dobro utrjene položaje. Da bi uničili te položaje, so se odločili, da uporabijo nov izum prve svetovne vojne, bojni plin. Na soškem bojišču to ni bila nobena novost, saj so plin, točneje [[klor]], že uporabili. Z njim so Avstrijci 29. junija 1916 na kraškem bojišču zaplinili prve italijanske položaje. Cilj plinskega napada v dvanajsti soški bitki so bili predvsem gorski hrbti, strma pobočja in ozke doline, kjer so bile nevarne italijanske topniške kaverne in opazovalnice. Da bi onesposobile te položaje, so uporabili granate napolnjene s plinom [[fosgen]]om in kloroarzinom. Prve so označevali z zelenim križem, druge pa z modrim križem. Z uporabo obeh plinov so dosegli dvojni učinek — zaradi vdihavanja kloroarzina je vojak začel kihati in se dušiti in si z obraza strgal [[plinska maska|plinsko masko]], takrat pa je vdihnil smrtno nevaren plin fosgen. Kloroarzin v majhnih koncentracijah ni smrten, spada pa med kihavce in dražljivce, njegova para tvori zelo fina kristalna zrna, ki prodrejo skozi filtre plinskih mask in povzročajo, da oseba začne kihati, kašljati in se dušiti, s čimer je začasno onesposobljena. Za razliko od kloroarzina je fosgen nevaren plin, ki je smrten že v majhnih količinah, spada pa med dušljivce. Zaradi različnih barvnih oznak na strelivu so vojaki obstreljevanju z bojnimi plini rekli kar barvno streljanje. Pred ofenzivo so morali vojaki na topniške položaje prinesti več kot 111.000 plinskih granat. Topničarji so dobili navodila, da morajo porabiti najprej granate z modrim križem, nato pa še z zelenim. Plinski napad je bil pripravljen z matematično natančnostjo. Vsaka posadka topa je imela točno določen cilj, ki so ga morali obstreljevati. Pred ofenzivo so se najbolj posvečali Bovškemu polju, kjer so izvedli najbolj krut plinski napad. Za napad so uporabili plinomete. Gre za angleški izum, ki so ga prvič uporabili leta 1917 pri [[Arras]]u v [[Francija|Franciji]]. Plinomet je bila navadna cev, ki so jo pred uporabo zabili v zemljo in napolnili s plinsko mino, vžig mine je bil električni. Domet plinometa je bil okoli 1.600 m, ni pa bil zelo natančen, kar pa pri plinu tudi ni tako zelo pomembno. Cilj takega sistema plinometov je v kar najkrajšem času doseči čim višjo koncentracijo plina. === Taktika === Dvanajsta soška bitka je bila znana tudi po uporabi nove revolucionarne taktike bliskovitega napada, za katero mnogi mislijo, da je izum [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V resnici gre za nemški izum še iz časov pred prvo svetovno vojno. Taktika naj bi temeljila na uporabi topništva in hitrem napredovanju pehote, ki bi prebila nasprotnikovo obrambno linijo na najbolj izpostavljenem mestu ter ga nato obkolila. Nasprotnika naj bi nato pokončalo topništvo, ki bi sledilo pehoti. To taktiko so Nemci uporabili leta 1914 ob napadu na Francijo, vendar je napad zaradi nedodelanosti taktike in nedovršene tehnologije spodletel, zaradi česar se je začelo mučno bojevanje v jarkih. Zdaj so Nemci dobili novo priložnost, da skupaj z novimi vojnimi izkušnjami teorijo spravijo v prakso. Staro vojaško mišljenje je pravilo, da je treba nadzorovati hribe, iz katerih je nato možno nadzorovati okolico. Nemci so vso stvar postavili na glavo in sovražnika nameravali napasti po dolini, kjer je ta najbolj ranljiv, pri tem pa jim je pomagalo tudi slabo vreme. Z dolinskim prodorom bi obkolili močno utrjene vrhove ter nato zasedli enega za drugim. === Italijanska stran === V primerjavi z Avstrijci in Nemci so bili Italijani bistveno močnejši. Od Bovca do morja so imeli 41 divizij s 3.626 topovi. Na večer pred napadom je nasproti 14. armadi stal del italijanske 2. armade pod poveljstvom generalporočnika Luigija Capella, ki je v 6. soški bitki zaslovel z zasedbo [[Gorica|Gorice]], v enajsti pa z uspešnim prodorom na [[Banjšice]]. Po 10. in 11. soški bitki, ki je dodobra zdelala avstrijske branilce, Italijani niso imeli izdelane nobene obrambne strategije kljub temu, da so vedeli, da se približuje ofenziva. Italijanski poveljniki so začeli sumiti, da Avstrijci pripravljajo ofenzivo, ko so ti 14. septembra, da bi preprečili uhajanje podatkov, zaprli avstrijsko-švicarsko mejo. Tridesetega septembra je bilo italijansko poveljstvo obveščeno o prisotnosti nemških častnikov na tolminskem odseku in prihodu nemških enot v [[Grahovo ob Bači]]. Drugega oktobra je obveščevalna služba javila prihod nemških enot v Ljubljano in Tolmin. Kljub vsem opozorilom, da se bo napad zgodil v bližnji prihodnosti v Zgornjem Posočju, je bil Cadorna prepričan, da bo do napada prišlo na Banjšicah zato je tja premestil večino topov ter enot. Cadorno o smeri napada niso prepričali niti načrti in dokument prebeglih avstrijskih vojakov in častnikov. Dva dni pred ofenzivo, 22. oktobra, je bojišče obiskal sam italijanski kralj in se na lastne oči prepričal o pripravljenosti italijanske vojske. Triindvajsetega oktobra je bil s prisluškovanjem znan tudi čas napada, toda vse kar so še lahko storili, je bilo topniško obstreljevanje sovražnika, ki pa se je zaradi pomanjkanja granat kmalu prekinilo. Italijani so imeli v Zgornjem Posočju tri obrambne črte; prvo so imenovali ''»linea di occupazione avanzata«'' in je bila slabo utrjena, zasedena s četami in branjena, ni pa bila prilagojena terenu, saj je bila pridobljena v boju. Druga in tretja obrambna linija ''»linea di resistenza ed oltranza«'' in ''»linea di armata«'' pa sta bili na izredno dobrem obrambnem položaju ter tudi dobro utrjeni, vendar nista bili polno zasedeni. Na nekaterih odsekih sploh ni bilo druge obrambne črte. Kljub temu, da so Italijani na soškem bojišču enkrat že doživeli plinski napad in so iz obveščevalnih podatkov izvedeli, da se pripravlja nov, svojih vojakov niso zaščitili. Njihove protiplinske priprave so bile smešne in neresne. Plinske maske, ki so jih uporabljali, so bile kopija starih francoskih mask, ki so imele namesto pravega filtrskega vložka le vato namočeno v kemikalije. Zanesljivo so vojaka varovale le pred klorom čeprav naj bi bile večnamenske, kot velik problem se je izkazalo tudi njihovo število, saj jih ni bilo dovolj za vse vojake. Zaradi slabega vremena in težav s premikom čet in materiala je bila ofenziva večkrat prekinjena in prestavljena na drug datum. Otto von Bellow je 23. oktobra zvečer kljub poslabšanju vremena izda ukaz, da bo napad 24. oktobra. Posadkam topov je bilo ukazano, da ob 22.00 napolnijo orožje s plinskimi izstrelki in jih usmerijo proti tarčam. Začetek topniškega obstreljevanja je bil predviden natanko ob drugi uri zjutraj, 24. oktobra 1917. == Ofenziva == === 24. oktober 1917 ob 2.00 zjutraj === [[Slika:Slesiani in fondovalle Isonzo.jpg|200px|sličica|desno|Nemški vojaki ob Soči, na tovornjakih v zaledje vozijo italijanske ujetnike.]] Štiriindvajsetega oktobra zjutraj je v hribih močno snežilo, v dolinah pa deževalo. Natanko ob 2:00 se je med [[Rombon]]om in Seli pri [[Volče|Volčah]] začelo topniško obstreljevanje, ki je bilo v pripravi z ostalimi topniškimi pripravami v prvi svetovni vojni relativno kratko. Topovi so najprej začeli streljati s plinskimi granatami. Topničarji so imeli navodila, da morajo v dveh urah in pol porabiti celotno količino plinskih granat, najprej tiste označene z modrim križem, nato pa še tiste, ki imajo zeleni križ. Ob 2:05 so v Bovški kotlini sprožili plinomete, s katerimi so zaplinili cestno zajedo Naklo in področje pri mostu čez Sočo. Tam so pričakovali močan odpor italijanskih branilcev. Na začetku obstreljevanja so Italijani prižgali žaromete, italijansko topništvo pa začne obstreljevati avstrijske položaje, vendar je topništvo zaradi posledic plina in pretrganih telefonskih povezav kmalu prenehalo z obstreljevanjem. Med 4:30 in 6:30 je v hribih in dolinah zavladalo začasno zatišje. Ob pol sedmih zjutraj se je začelo korekcijsko streljanje, točno ob sedmih pa rušilno obstreljevanje, v katerem so sodelovali topovi najtežjega kalibra. Cilj tega obstreljevanja so bili predvsem italijanski prvi položaji. V zadnjih petnajstih minutah med 7:30 in 7:45 je obstreljevanje doseglo vrhunec, ko so streljali vsi topovi in minometi z največjo hitrostjo. Izstreljenih je bilo okoli 200.000 granat in min, nato je obstreljevanje počasi ponehalo in se preselilo v zaledje, kar je pomenilo, da je čas za napad pehote. === Napad v smeri Bovca === Ob 9:00 se je v Bovški kotlini začel napad pehote. Prvo italijansko obrambno črto, ki je bila popolnoma uničena so napadalni oddelki zavzeli brez težav, le pod Rombonom in v porušenem Bovcu je bilo nekaj odpora. Posebne enote so brez odpora zasedle cestno zajedo Naklo, v kateri so našle med 500 in 600 mrtvih italijanskih vojakov, skoraj cel III. bataljon 87. pehotnega polka brigade Friuli. Po preboju prve obrambne črte se je italijanska 50. divizija umaknila na drugo obrambno črto, ko pa je zvedela za padec Kobarida, je prišel ukaz, da se mora umakniti na tretjo obrambno črto, s čimer je bila odprta pot avstrijski vojski, ki je napredovala v smeri Učje. Zaradi slabih novic, ki so prihajale iz doline, so se Italijani v noči iz 24. na 25. oktober umaknili iz planine Jama, [[Polovnik]]a, Krasjega vrha in Predoline in tako napadalcu odprli pot v smeri Kobarida. Medtem ko so avstrijske enote po dolini hitro napredovale, so imele na Rombonu zaradi novozapadlega snega obilo težav. Zaradi globokega snega in snežnega meteža so bila vsa obstreljevanja in napadi [[pehota|pehote]] neuspešni, svoje je dodalo tudi italijansko topništvo, ki je bilo za razliko od tistega v dolini zelo uspešno. Ob 15:00 so avstrijski vojaki zasedli vas [[Plužna|Plužno]], kjer je bila spodnja postaja italijanske oskrbovalne žičnice in tako od zaledja odrezali italijanske alpine na Rombonu. Ti so se nato v kritju topništva in noči ob 19:00 umaknili proti sedlu Prevali. === Napad v smeri Kobarida === Avstro-ogrska 50. divizija je na dan ofenzive v smeri Kobarida napadla italijanske položaje med [[Krn]]om in vasjo [[Dolje]]. Enotam 3. gorske brigade se je v bliskovitem napadu posrečilo zasesti dobro utrjeno [[Batognica|Batognico]], medtem ko je vrh Krna ostal v rokah italijanskih Alpinov vse do naslednjega dne. Predali so se šele, ko jim je zmanjkalo streliva. Uspešna je bila tudi 15. gorska brigada, ki je prebila italijanske položaje v okolici [[Mrzli vrh|Mrzlega vrha]]. Italijani so se nato umaknili na rezervno obrambno črto Krn—Kožljak—Pleče vendar ta obrambna črta popoldan ni imela več nobenega pomena saj je bila prebita južno od Pleč. 15. gorska brigada je nato skupaj z 12. šlezijsko divizijo zasedla Kobarid. Italijani so, da bi obranili Kobarid, okoli njega postavili improvizirano obrambno črto, ki pa ni zdržala zato so ob 15:30 porušili most čez Sočo in se začeli umikati. Pol ure zatem so avstrijske čete zasedle mesto in pri tem zajele poveljnika 43. italijanske [[divizija|divizije]] generala Farisoglia ter njegovo osebje. 12. divizija je prvi dan ofenzive prebila vse tri obrambne črte, ne da bi naletela na resnejši odpor italijanskih branilcev, ob 22.30 so zasedli še [[Robič]]. Na dan ofenzive so zajeli 10.000 ujetnikov ter celoten štab 43. divizije. Prodor 12. divizije je kasneje v propagandne namene dobil ime Čudež pri Kobaridu. === Napad v smeri Tolmina === Pri Tolminu je pehota 12. divizije v napad krenila ob 8:00, brez posebnih težav je prebila italijanske položaje ob Soči in hitro napredovala v smeri Kobarida in ga okoli štirih popoldan tudi zasedla. Pred italijanskim obstreljevanjem iz smeri Kolovrata in Matajurja jih je varovala gosta megla. Da bi si napadalci v času prodora po dolini zaščitili levi bok, so morali zasesti vzpetine na levem in desnem bregu Soče. Zato je bil predviden sočasni napad Alpskega korpusa in 200. divizije. Nemci so na dan ofenzive proti [[Hlevnik]]u napredovali brez težav — ob 10:30 so zasedli greben Senice in nato napredovali proti Kavčičevi planini, zasedli so tudi vas [[Kamnica|Kamnico]]. Po srditih bojih so Nemci ob 11:15 zasedli Očno. Ob 17:30 po daljšem boju pade tudi glavni steber obrambe [[Matajur]]ja. Vojni plen tega dne je bil neverjeten: zajetih je bilo tisoče ujetnikov, 99 [[top]]ov, 75 [[mitraljez]]ov, 45 [[minomet]]ov in ogromno vojnega materiala. === Dnevi, ki so sledili ofenzivi === [[Slika:Italienische Beutegeschütze 1917.jpg|200px|sličica|desno|Zapuščeni italijanski topovi ob cesti prosti padski nižini]] Petindvajsetega oktobra se je prodor nadaljeval z vso močjo. Pod Rombonom je avstrijska izvidnica ugotovila, da so italjanski položaji prazni, saj so se Italijani pod okriljem noči in topniškim obstreljevanjem začeli umikati proti sedlu Prevali. Začelo se je mučno zasledovanje italijanskih alpinov v visokem snegu. Zjutraj padeta [[Krn]] in [[Kožljak]], tako da se prodor 50. divizije v smeri Kobarida nadaljuje. Nemci nameravajo zasesti [[Matajur]] in [[Kolovrat]], vendar jim načrte prekriža italijanski protinapad, ki pa se nato nenadoma ustavi, zato Nemci nadaljujejo s prodorom in zasedejo Kolovrat. Kljub temu da so se Italijani ponekod še močno upirali, so se začeli kazati že prvi znaki razsula italijanske vojske. Šestindvajsetega oktobra ob 2:15 po hudih bojih pade [[Kobariški Stol|Stol]], ob 7. uri pa še [[Breginj]], kjer se preda poveljnik in 5.000 italijanskih vojakov. Popoldne Nemci zasedejo še zadnjo obrambno točko nad Sočo, Matajur. Napad vodi [[Erwin Rommel]], ki se je odlikoval že prejšnji dan pri zasedbi Kolovrata. Po zasedbi Matajurja se je Rommel s svojimi vojaki spustil v dolino [[Nadiža|Nadiže]], kamor je prihajal tudi Alpski korpus. Okoli 13. ure pade [[Hum]], zvečer pa brez boja še Breški Jalovec. Ko Cadorna 27. oktobra malo po polnoči izve za padec Breškega Jalovca, ve, da je italijanska vojska dokončno poražena, zato ob 2:30 izda ukaz za umik 2. in 3. armade čez Tilment. Temu sledi še umik 4. armade iz [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]. Še isti dan zjutraj se od Karnijskih Alp do [[Jadransko morje|Jadrana]] začne splošni umik italijanske vojske proti zahodu. Na cestah se znajde več kot 2 milijona italijanskih vojakov in okoli 400.000 civilnih beguncev. Sprva urejen umik se kmalu sprevrže v panični beg, mnogi [[častnik]]i zapustijo svoje enote in pobegnejo, vojaki začnejo odmetavati orožje in opremo ter vse, kar jih ovira pri begu. Jarki ob cestah so bili polni [[voz]]ov, opreme, topov in najrazličnejšega vojaškega materiala. Umakne se tudi Cadorna; ob 15:30 general skupaj z vrhovnim poveljstvom zapustil [[Videm, Italija|Videm]] in se odpravil v [[Treviso]]. Proti večeru Nemci zasedejo [[Čedad]] in se nato usmerijo proti Vidmu, malo po polnoči pade tudi [[Gorica]], ki so jo Italijani zasedli 9. avgusta 1916. Zadnje italijanske enote se preko [[Soča|Soče]] umaknejo 28. oktobra 1917 ob pol enajsti uri. Dvanajsta, zadnja soška bitka, je tako končana in po 885 dneh krvavih spopadov ob Soči ponovno zavladal mir. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Simić, Marko |year=1996 |title=Po sledeh soške fronte |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-14071-0 |cobiss=59877632 |pages=}} * Klavora, Vasja (2000). ''Plavi križ''. Celovec: Mohorjeva družba. * {{navedi knjigo |author=Klavora, Vasja |year=1994 |title=Koraki skozi meglo. |publisher=Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva družba |isbn=3-85013-348-6 |cobiss=21364 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Blaž Torkar, Miha Kuhar (2018). ''Zadnja bitka na Soči 1917.'' Celovec, Mohorjeva družba COBISS 295574272. ISBN - 978-3-7086-1001-6. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Battle of Caporetto}} * [http://kobariski-muzej.si Muzej 1. svetovne vojne Kobarid] * [http://potmiru.si Pot miru] * [http://drustvo-soskafronta.si/ Društvo Soška Fronta] * [http://prohereditate.com/sl/ Pro Hereditate] {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Soška fronta]] [[Kategorija:Bitke leta 1917]] {{normativna kontrola}} fsrdunu7m1ykqc7vs7zrkgegahvegha 0 170380 5737692 5280350 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Alaskanmalamute0b.jpg | image_caption = | name = Malamut | altname = aljaški malamut | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[Aljaska]]) | nickname = Mal | fcigroup = 5 | fcisection = 1 | fcinum = 243 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:qg2Vj_42AdgJ:www.fci.be/uploaded_files/243gb99_en.doc+site:www.fci.be+%22243+/+09.+06.+1999%22&hl=en&ie=UTF-8 | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/alaskan_malamute/index.cfm | ankcgroup = Skupina 6 - (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/alaskan.html | ckcgroup = Skupina 3 - (Delovni psi) | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/malamute/malamutearticle1.htm | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/41 | nzkcgroup = Službeni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br602.html | ukcgroup = Northern Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/ea6da620efed5d1385257049006b662a?OpenDocument |maleweight = | femaleweight = | maleheight = | femaleheight = | coat = | color = črna in bela, tjulenja barva in bela, volčje tjulenja in bela, volčje siva in bela, srebrna in bela, rdeča in bela | litter_size = 4-10 mladičev | life_span = do 14 let }} '''Malamut''' je [[pasma]] [[pes|psa]]. Je velik prijatelj [[človek|ljudi]] vseh starosti. Ima živahen in pozoren temperament in se z lahkoto prilagodi vsakemu okolju. Značilnost malamutovega značaja je velika neodvisnost in samostojnost in prav zaradi teh lastnosti so bili ti psi tako zelo cenjeni za vleko. == Opis pasme == {| class="wikitable" |- | ''dežela izvora'' | ZDA, Aljaska |- | ''čas izvora'' | srednji vek |- | ''prvotna uporaba'' | vleka sani, lovec |- | ''današnja uporaba'' | družabnik, vleka sani, tekmovanje s sanmi |- | ''življenjska doba'' | okoli 12 let |- | ''teža'' | 39-56 kg |- | ''plečna višina'' | 58-71 cm |- | ''barve'' | * Črna in bela * Tjulenja barva in bela barva * Volčje tjulenja in bela barva * Volčje siva in bela * Srebrna in bela * Rdeča in bela |} == Kratka zgodovina == Aljaškega malamuta je vzredilo ljudstvo Mahlemiut. Ti so bili višje postave, mehkejših obrazov in s svojimi psi so delali lepše kot ostala ljudstva. Njihovi psi so bili večji in močnejši od nordijskih psov in zelo podobni polarnim [[volk]]ovom. V času zlate mrzlice je postal aljaški malamut najbolj cenjeni vlečni pes. Takrat so ga tudi začeli pariti in zato lahko vidimo veliko različnih malamutov. Razlog, da imamo danes toliko različnih tipov te pasme je v tem, da prvotno ni nihče vedel kakšen je bil ta pes in je bila vzreja psov drugačna pri posameznih ljudstvih. Kasneje – po letu 1888 – so malamute pse uporabili pri osvajanju severnega tečaja ([[Frederik Cook]] in [[Robert Elwin Peary]]) in južnega tečaja ([[Roald Amundsen]])<ref>http://www.hopipoint.net/history_slo.html</ref>. == Karakter == Malamuti niso prav dobri čuvaji, tujce lahko odžene le njegova podobobnost volku. Ti psi niso nikoli razvili čuta za teritorialnost, saj jih je vzrejalo nomadsko ljudstvo. Malamuti so bili vajeni živeti v večji skupini, zato si včasih poskuša podrejati svoje lastnike. Včasih da videz lenosti, vendar si le privošči vsak počitek za nabiranje moči, saj je na severu racionalno trošil svojo energijo. Malamut je zelo inteligentne in takoj bo vedel, kaj se od njega pričakuje. Je resen pes, ki pa se včasih obnaša kot klovn, kadar je nekaj narobe naredil ali ne želi ubogati. Na sprehodih teka daleč naokoli. Ko malamut doseže svojo zrelost postane zelo resen pes, ki zelo veliko spi, vendar to ne pomeni da je len saj je na severu, kjer je mraz, racionalno trošil z energijo in vsak počitek izkoristil za nabiranje novih moči. == Splošni izgled == Malamut stoji dobro na šapah in ta drža daje videz velike aktivnosti in ponosne drže, z zravnano/pokončno glavo in budnimi očmi, ki kažejo interes in vedoželjnost. [[Glava]] je široka. [[Uho|Ušesa]] so trikotna in stojijo pokonci, ko je na preži. [[Gobec]] je velik, le rahlo pojemanje širine od korena do nosa. [[Slika:Malamute-001.jpg|thumb|center|350px|Temnejši Malamut]] Malamuti so različnih barv. Obrazne oznake so značilne poteze. Vsebujejo »čepico/kapo« čez glavo, obraz je ali povsem bel ali označen s progo ali masko. [[Rep]] je dobro prekrit s [[kožuh]]om, podaljšan preko hrbta in ima videz valovitega perja. == Opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Alaskan Malamute}} * http://www.pesjanar.si/index.php/2007/577 [[Kategorija:Pasme psov]] [[Kategorija:Aljaska]] 3z0l1haem7n043k86y24uw2i9c9re2f 0 171745 5737779 5272888 2022-08-20T16:19:33Z Glewe 167622 Source wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Kieselstein | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Tomšičeva ulica 44, [[Kranj]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Kranj - Grad Kieselstein | designation1_date = 24. avgust 1983 | designation1_number = 276<ref>{{RKD|276}}</ref> | občina = Kranj }} [[Slika:Valvasor - Grad Kieselstein.jpg|sličica|340px|Grad Kieselstein na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679]] '''Grad Kieselstein''' (tudi '''Khislstein''') je [[grad]], ki ga je sredi [[16. stoletje|16. stoletja]] kupil [[baron]] [[Janž Khisl]] in mu nadel današnjo podobo, po njem pa je grad dobil tudi ime. Stavba je bila leta 1952 prezidana po [[načrt]]ih [[arhitekt]]a [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni na odprtje razstave Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl – Zgodovinski portal|url=http://zgodovina.si/vabljeni-na-odprtje-razstave-grad-khislstein-in-zgodbe-rodbine-khisl/|accessdate=2022-08-20|language=sl-SI}}</ref> Grad stoji na nekdanjem obrambnem območju in je del mestnega [[pomol]]a nad prehodom čez [[Sava|Savo]] v [[Kranj]]u. Sedanja podoba se je izoblikovala od 15. do 19. stoletja, [[temelj]]e pa so postavili s postavitvijo ortenburškega [[stolp]]a leta 1256. V obdobju [[turški vpadi|turških vpadov]] so stolp vpeli v [[mestno obzidje]]. Poznejši lastniki so bile plemiške družine [[Moscon]]ov, [[Ravbar]]jev, [[Apfaltrerji|Apfaltrerjev]], [[Auerspergi|Auerspergov]] in zadnji [[Natalis Pagliaruzzi]]. == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Kranju]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kieselstein Castle}} * http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=380 * http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/gorenjska/k-2/kiselstajn.php * http://www.geopedia.si/#b2-3_x450560_y121793_s19 {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kranju]] [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kieselstein]] mgx82m2e0f99apm17n0c49b9kncc2z0 0 172987 5737633 5424874 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{otheruses4|pasmi [[konj]] iz [[Severna Amerika|Severne Amerike]]|druge uporabe|Mustang (razločitev)}} {{Infobox Konj |name= Mustang |image=Mustang Utah 2005 2.jpg |image_caption=Mustangi v divjini (Utah, 2005) |features=majhni, trdni, dobre kosti, zelo odporni |altname= |nickname= |country= Severna Amerika |}} '''Mustang''' je [[pasma]] [[konj]]a, ki izvira iz [[Španija|španskih]] [[berberi|berberskih]] žrebcev in [[andaluzija|andaluzijske]] konjske pasme, ki so jih v [[16. stoletje|16. stoletju]] [[Španci]] pripeljali v [[Amerika|Ameriko]] in tam pobegnili v naravo, ter se po [[prerija]]h razmnožili. Pomen imena mustang izhaja iz španske besede »mesteno«, kar pomeni brez lastnika, ki je izpeljanka iz »la mesta«. To pa pomeni nekaj takega kot, ti pripadaš vsakomur in nikomur. ==Obnašanje== Zaradi družabnosti in pa obrambe pred plenilci mustangi oblikujejo črede, ki jo sestavlja žrebec in njegova družina, ki jo sestavlja dve do osem kobil z mladiči in mladimi konji. To je bilo v preteklosti za mustange zelo pomembno, ker so v nasprotnem primeru hitro postali žrtev številnih [[volk]]ov, [[kojot]]ov in [[puma|pum]]. Čreda ima svoj [[teritorij]], ki ga pase in tudi brani. Do ostalih čred so strpni le v mejah svojega teritorija in se z njimi celo povežejo. V kolikor jim grozi nevarnost do skupnega sovražnika. V čredi je vodilna kobila, po navadi je tudi najstarejša, ki v primeru nevarnosti vodi čredo, medtem ko žrebec ostane zadnji in se bori. Pred vsiljivcem se postavi na zadnje noge in tolče s sprednjimi nogami, sopiha, pri tem se dviga veliko prahu. Udarci [[kopito|kopita]] lahko nasprotnika celo ubijejo, zato se jih ljudje raje izogibajo. [[Slika:Muybridge race horse animated.gif|thumb|250px|Konj v teku, sestavljeno iz vrste posnetkov fotografa [[Eadweard Muybridge|Muybridgea]]]] ==Razmnoževanje== Kobile se med aprilom in julijem pripravljene na [[parjenje]]. Žrebički, ki se kotijo spomladi, to je enajst mesecev po paritvi, si preko leta nabirajo moči tako, da so do pričetka zime že dovolj močni za težko življenje pozimi. Ko pride čas za [[porod]], kobila zapusti čredo in si v bližini poišče miren skrit kotiček, kjer nato povrže. Čeprav imajo odrasli mustangi različno barvo dlake, imajo vsi žrebički ob rojstvu varovalno barvo, ki jih ščiti pred njihovimi sovražniki tako na območjih, kjer prevladuje pašnata neporaščena zemlja, kot na tistih s travo. Pravkar rojeni mladiči lahko kot ostale pasme konjev stojijo na nogah kmalu po rojstvu in zatem tudi presenetljivo hitro tečejo. Nekaj dni kasneje, to je po navadi dva do štiri dni, se skupaj z materjo vrnejo v čredo kjer tudi ostanejo vsaj še eno leto. Žrebec ne prenese drugih žrebcev v svoji bližini, zato mlade žrebce po treh letih prežene iz svoje črede. Ti tako imenovani ''izobčenci'', ki so agresivni in polni energije, premladi, da bi k sebi lahko pritegnili kobile, se združijo v črede. ==Prehrana== Kot vsi konji so tudi mustangi povsem [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Zaradi pomanjkanja in nizke vsebnosti hranilnih snovi v suhi travi in nizkem [[grm]]ičevju v njihovi domovini, so se temu morali prilagoditi, medtem ko to njihovim udomačenim sorodnikom ne bi zadostovalo. Mustangi zato nimajo hrane nikoli dovolj. Kot so si pri tem pomagali sami, mustangi pomagajo pri širitvi rastlin tako, da z iztrebki izločajo semena rastlin, ki jih ne morajo prebaviti, rastline pa se s tem razširijo po [[pašnik]]ih. V izjemno neugodnih razmerah lahko tudi nekaj dni preživijo brez hrane in vode. Prav tako so se naučili, da v primeru če je voda zmrznjena [[led]] razbijejo s kopiti ali pa s kopiti očistijo nahajališča vode, zasuta s peskom in nečistočami. Da bi zadovoljili potrebo po tekočini, mustangi celo žvečijo bodičaste, a kljub vsemu sočne liste. ==Mustang in človek== Drugače kot pri ostalih divjih živalih, je za njegov obstoj in nastanek odgovoren [[človek]]. Največja ironija pri tem pa je, da je prav človek tudi tisti, ki je skoraj povzročil njegovo izumrtje. Še vse do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] je živelo dva do pet milijonov teh čudežnih živali v najmanj devetih državah na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]]. Kasneje, ko so prvi priseljenci začelji s kultiviranjem pokrajine, so jih na tisoče pregnali, polovili ali pobili. Največje množično uničevanje čred pa je potekalo v prejšnjem stoletju. Veliko jih je poginilo v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], druge so pa udomačili in so postali konji [[kavboj]]ev. Mnoge med njimi so pobili in predelali v hrano za [[živali]], naravno gnojilo ali pa usnje. Tako je sredi šestdesetih let živelo le še osemnajst tisoč do štiriintrideset tisoč mustangov in na začetku sedemdesetih let le še deset tisoč. ==Območja in ogroženost== Danes ga najdemo samo še v področjih devetih držav na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]]. Potem, ko je skoraj izumrl, so v Ameriki [[1971]] sprejeli zakon, po katerem je trpinčenje in pobijanje teh živali kaznivo dejanje. Ne glede na to, se še zmeraj zgodi, da jih veliki rejci živali in farmarji kruto pobijajo. [[Kategorija:Pasme konj]] 8ajdu5rh0oav9avbxy2t8utxdy5topi 10 173162 5737726 5700574 2022-08-20T13:55:12Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{infobox animal breed | innercaption = | name = {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} | headerbg = #DDD | image = {{{image|}}} | image_size = {{{image_size|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image2 = {{{image2|}}} | image_size2 = {{{image_size2|}}} | image_alt2 = {{{image_alt2|}}} | image_caption2 = {{{image_caption2|}}} | status = {{{status|}}} | features = {{{features|}}} | alt_name = {{{altname|}}} | country = {{{country|}}} | distribution = {{{distribution|}}} | standard = {{{standard|}}} | extinct = {{{extinct|}}} | use = {{{use|}}} | colour = {{{colour|}}} | color = {{{color|}}} | height = {{{height|}}} | male_height = {{{male_height|}}} | female_height = {{{female_height|}}} | weight = {{{weight|}}} | male_weight = {{{male_weight|}}} | female_weight = {{{female_weight|}}} | breed_hdr = {{#if:{{{std1|}}}{{{std2|}}}{{{std3|}}}{{{std4|}}}{{{std5|}}}{{{std6|}}}|Pasemski standardi}} | breed_val = {{ubl | {{#if:{{{std1|}}}|[{{{std1}}} {{{group1|}}}]}} | {{#if:{{{std2|}}}|[{{{std2}}} {{{group2|}}}]}} | {{#if:{{{std3|}}}|[{{{std3}}} {{{group3|}}}]}} | {{#if:{{{std4|}}}|[{{{std4}}} {{{group4|}}}]}} | {{#if:{{{std5|}}}|[{{{std5}}} {{{group5|}}}]}} | {{#if:{{{std6|}}}|[{{{std6}}} {{{group6|}}}]}} }} | notes = {{{note|}}} | trinominal_name = <includeonly>[[Konj|Equus ferus caballus]]</includeonly> }}<includeonly>{{main other| [[Kategorija:Pasme konj]] }}</includeonly><noinclude>{{documentation}}</noinclude> oivi3buh08vuxtrviav81p84csuh0h0 14 173556 5737716 4236620 2022-08-20T13:34:30Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedia:Kategorija|kategorija]] vsebuje [[Pasme mačk|pasme mačk]], člane družine [[Felidae]]. {{Kategorija v Zbirki|Cat breeds}} [[Kategorija:Domače mačke|Pasme]] [[Kategorija:Pasme|M]] jc8k6zazn7lf5pyut3k9vgk4zq58zd3 0 173756 5737631 5585569 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name= Selle Français |image= He012002 1.jpg |image_caption=Selle Français |altname= Selle Française, Cheval de Selle Français |country= Francija |group1= French National Organisation |std1= http://www.sellefrancais.fr/ Association Nationale du Selle Français - the French National Organization |}} [[Slika:Selle_francais_%28Princess%29.JPG|right|thumb|200px|Kobila temno rjave barve, pasme Selle Français]] [[Slika:Fer selle français.jpg|right|thumb|150px|Žig konjev]] '''Selle Français''' ('''SF''') je na izmed najpomembnejših [[konj]]skih [[pasma|pasem]] v [[Francija|Franciji]]. Ti [[konj]]i so znani po svojih uspehih v preskakovanju ovir in tudi v dresuri. So zelo močni in vzdržljivi konji z dobro [[kost]]no strukturo. Imajo zelo dobre [[Terapevtsko jahanje|hode]], so izjemno hitri in zmožni visoke treniranosti. Ti konji se lahko uporabljajo v različne namene. Najbolj znani konji tekmujejo v preskakovanju ovir, ostali pa tudi v dresuri in na galopskih dirkah. Uporabni pa so lahko tudi za rekreacijo. Konji pasme Selle Français so običajno veliki med 162 in 165 [[centimeter|cm]]; lahko so katerekoli barve, čeprav prevladujejo [[Rjavec (konj)|rjavci]] kostanjeve in temno rjave [[barva|barv]]<nowiki/>e. == Nastanek pasme == Pasma je nastala leta [[1958]] s [[križanje]]m domačih pasem s ''kasači, [[arabski konj|arabci]]'' in [[:en:Anglo-Arabian|anglo-arabci]]. Pasma, ki je najbolj vplivala na razvoj Selle Français, je ''anglo-normanska'' (nastala je s križanjem konj arabske, [[:en:Thoroughbred|angleške čistokrvne]] in [[:en:Norfolk Trotter|Norfolk Trotter]] pasme), ki se je razvila v [[Normandija|Normandiji]] v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Okoli 90 odstotkov konj Selle Français lahko povežemo s to pasmo, kar pomeni, da je zelo vplivala na razvoj pasme. Ostale regionalne pasme, ki so vplivale na razvoj pasme Selle Français, pa so bile Charolais, Corlay, Vendee, Anjou, Ain in [[:en:Ardennes (horse)|ardenec]]. Danes še vedno [[križanje|križajo]] Selle Français z drugimi pasmami, da bi bili na voljo za različne aktivnosti. Toda zgodovina pasme Selle Français sega veliko stoletij nazaj in vseh križanj ni mogoče izslediti ter zabeležiti. == Ocenjevanje pasme == Ta pasma ni podobna ostalim pasmam, kjer sta [[rodovnik]] in tip pasme najbolj pomembna. Za razumevanje uspeha je potrebno razumeti tudi ocenjevanje konj te pasme. Na oceno kobil in žrebcev zelo vplivajo uspehi na tekmovanjih, razstavah in tudi uspehi njihovih potomcev. Ocenjevanje je razdeljeno na 3 različne dele, kjer najmanj 2 [[sodnik]]a ocenjujeta konja. Veliko dobrih konj pri ocenjevanju pride do komaj 60 odstotkov, tisti, ki dosežejo več kot 80%, pa so odlični. == Znani konji == * Almé Z: rojen v 1966, konj je tekmoval v preskakovanju ovir in je veliko pripomogel k razvoju pasme, njegovi potomci so: ''Galoubet A, Jalisco B, I Love You, Herban, Jolly Good'' in drugi. * Galoubet A : rojen v 1972, bil je francoski 5-kratni francoski državni prvak, njegova potomca sta svetovno znana ''Baloubet du Rouet'' in ''Quick Star'' * Baloubet du Rouet: rojen v 1989, zmagal je na [[svetovno prvenstvo|svetovnem prvenstvu]] v preskakovanju ovir 3 leta zapored (1997-2000) [[Kategorija:Pasme konj]] 636ag3k4impnyz3gik7rqpm8bvno7f3 0 177341 5737680 4838832 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Francoski buldog | nickname = Frenchie | altname = Bouledogue Français </br>French Bulldog | image = Mi Gran Amigo El General.jpg | image_caption = samec | country = [[Francija]] |maleweight = 8-14 kg |femaleweight = |maleheight = |femaleheight = |coat = Gosta, kratka, svetleča dlaka. |color = Črna, progasta, jelenje rjava, bela s črnimi lisami, krem, lahko tudi tribarven. |litter_size = |life_span = 10-12 let | akcgroup = Ne-športna | akcstd = http://www.akc.org/breeds/french_bulldog/index.cfm | ankcgroup = Skupina 7 (Ne-športni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/french.html | ckcgroup = Skupina 6 - Ne-športna | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/toys/frenchbull_std.htm | fcigroup = 9 | fcinum = 101 | fcisection = 11 | fcistd = http://frenchbulldogz.org/learn/fci.htm | kcukgroup = Utility | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/159 | nzkcgroup = Ne-športni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br732.html | ukcgroup = Companion | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/909ee5f8d11972e885257044004f101c?OpenDocument }} '''Francoski buldog''' je majhna [[pasma]] [[domači pes|psov]] iz skupine buldogov, ki jo vzrejajo kot spremljevalce in družinske pse. Znani so po svojem igrivem in trmastem značaju. == Izvor pasme == Poreklo je težko dokazati. [[Francozi]] so ponosni na to pasmo, saj obstajata dve različici izvora. Po eni različici je bil mali buldog pri njih doma od nekdaj, po drugi strani pa naj bi se pojavil konec [[19. stoletje|19. stoletja]], tik preden ga je naslikal slikar [[Henri de Toulouse-Lautrec|Touluse-Lautrec]]. Taka podoba je neizpodbiten dokaz, da je francoski buldog obstajal že pred dobrim stoletjem, seveda se je bistveno razlikoval od ostalih buldogov, bil je ljubek, živahen, nič divji ali nevaren.<ref>[http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=338 Mojpes.net - Francoski buldog]</ref> === Opis pasme === Pasmo uvrščamo med male molose. Njegov videz je masiven. Tehta od 8 do največ 14 kilogramov, ko je odrasel. [[Glava]] je široka, oglata, čelo je plosko. Priznane barve francoskega buldoga so: progasta, bela s črnimi lisami, favn. Posebnost pri pasmi se kaže v tem, da ima pokončna [[uho|ušesa]], tako imenovana [[netopir]]jeva ušesa, ta podajajo obrazu tipičen izraz, so srednje dolga in široka ob nasadišču. Telo ima čokato ter mišičasto, ki pa ga ne sme ovirati pri normalnem gibanju.<ref>[http://www.pasme-psi.com/pasje_pasme/francoskiBuldog/index.php Pasme-psi.com - Francoski buldog]</ref> === Lastnosti pasme === Družaben, prikupen, zelo mil in ljubezniv do otrok, dominanten do drugih živali, primeren za življenje v stanovanju, bistroumen spremljevalec za nešportne ljudi. Večjih psov se ne boji, je igriv, radoveden, živahen. Ni preveč zagret za čuvanje in lajanje. Zaradi konstrukcije majhne glave ima ovirane dihalne poti ter ne oddaja toplote, zaradi tega tudi hrope zato težko prenaša vročino. Zelo se pa rad sonči. Za vzdrževanje dlake zadostuje redno krtačenje z gumijasto rokavico za ščetkanje in kopel enkrat na mesec ali na dva meseca. == Reference == {{opombe}} [[Kategorija:Pasme psov]] t1o2s4spfzbf3kt537qabffdfaamhzd 0 177862 5737701 5392218 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Bulmastif | image = Bullmastiff Junghund 1 Jahr.jpg | image_caption = Bulmastif star 1 leto | country = [[UK|Velika Britanija]] | maleweight = 50 - 59 kg | femaleweight = 50 - 59 kg | maleheight = 63,5 - 68,5 cm | femaleheight = 61 - 66 cm | coat = kratka, gladka | color = Od svetle peščene do temno rjave in tigraste preko rdečkaste. | litter_size = | life_span = 10 - 12 let | fcigroup = 2 | fcisection = 2 | fcinum = 157 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030318203225/http://www.fci.be/uploaded_files/157gb2001_en.doc | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/bullmastiff/index.cfm | ankcgroup = Skupina 6 (službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/bullmast.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BLM | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/46 | nzkcgroup = Službeni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br616.html | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/ukcweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/0659180D50FDA97285257044005D54EB?OpenDocument }}<!-- Konec predloge. Članek se začne tukaj --> '''Bulmastif''' je velika [[pasma]] [[pes|psa]], molosoidnega tipa, ki je po navadi rjave barve (različnih odtenkov). Njegova plečna višina meri lahko tudi do 70 centimetrov, doseže pa težo tudi do 60 [[kilogram]]ov. Na njegovi veliki [[glava|glavi]] stojijo visoko nastavljeni [[uhelj|uhlji]], po navadi temnejšega odtenka rjave do črne, v enakem odtenku pa je pobarvan obsežen del njegovega [[obraz (anatomija)|obraza]], se pravi predel okrog oči ter gobec. Njegov [[rep]] je visoko nasajen ter se proti koncu tanjša. Bulmastif je kratkodlaki pes, s trdo, ravno in priležno dlako, ki ne zahteva pretirane nege, le redno česanje in pregledovanje za različnimi zajedalci ([[klop]]i, [[uš]]i...). V [[Slovenija|Sloveniji]] pasma ni pogosta. == Izvor == Ta pasma izvira iz [[UK|Anglije]], kjer so s križanjem angleškega [[buldog]]a in [[mastif]]a želeli doseči psa, ki bi imel vso [[moč]] in mogočnost mastifa (angleške doge) in pa osebnost buldoga, katerega odlikujejo prijaznost in zanesljivost, ter velika količina poguma, kar omogoča buldogu, da je lahko dober čuvaj. Buldogov problem pa je plečna višina, ki ne preseže štiridesetih centimetrov, zato ga mnogi, ki se v splošnem ne bojijo psov, enostavno ne jemljejo resno. Po drugi strani ima mastif po navadi še štirideset dodatnih centimetrov, kar ga naredi robustnega, velikega in strah vzbujajočega. Doseže lahko tudi do devetdeset kilogramov. S [[križanje]]m teh dveh pasem so vzreditelji naredili psa, ki je dovolj velik in odločen. Angleži so ga namreč rabili za [[lov]]ljenje divjih [[lovec (oseba)|lovcev]], saj jih bulmastif, ko jih je izsledil, ni raztrgal, temveč se je enostavno nanje ulegel ali pa jim ni pustil zbežati na kak drug način, kar sta mu omogočali njegova velikost in teža. V takih razmerah so rabili psa, ki se ni ustrašil strelov [[puška|pušk]] in ni bil tako krvoločen, da bi te divje lovce poškodoval. == Vedenje == Čeprav se bulmastifa zaradi njegovega robustnega videza marsikdo ustraši ob prvem srečanju, marsikoga preseneti, kako je ta pes ob pravilni vzgoji prijazen. Zelo rad se boža in je hvaležen vsakemu, ki mu nameni kakršnokoli pozornost, saj to vedno išče. V osnovi je zelo miren, nenapadalen, vendar močno navezan na svojega gospodarja (čeprav brani vsakogar, ki je njegov »prijatelj«). Za svojega gospodarja pa je pripravljen narediti še marsikaj drugega. Sicer je to pasma z zelo izrazitim in močnim [[karakter]]jem ter neomajno voljo. Ob nepravilni vzgoji se lahko ti izpadi svojeglavosti in samovolje ponavljajo in prerastejo v velik [[problem]]. Sam po sebi je zelo [[učenje|učljiv]], [[prilagajanje|prilagodljiv]] in [[vodenje|vodljiv]], vendar mu moramo že od samega začetka posvečati ogromno pozornosti, da se ne zapre vase ali postane napadalen, saj ga je v teh slučajih zelo težko oziroma nemogoče obvladovati. == Skrb == Bulmastif ne zahteva posebne nege, ki bi vključevala česanje, striženje nohtov in podobnih stvari. Načeloma je zelo nezahteven, paziti je treba le na zajedavce kot so klopi ter uši. Zaradi njegove teže pogosto boleha za displazijo kolkov (oziroma podobnimi boleznimi kolkov) ter je nagnjen k zasuku želodca. To sta dve zelo resni in hudi bolezni, pri čemer je zasuk [[želodec|želodca]] možno preventivno preprečiti (pravilno hranjenje in doziranje hrane ter nadzor gibanje po jedi), displazija [[kolk]]ov pa je po navadi gensko pogojena in nanjo nimamo vpliva, delno jo lahko preprečimo s selekcijo pasem in čistimi rodovniki. Problematična skrb zanj se lahko pokaže le v tistem delu, ko mu namenjamo pozornost. To ni pes, ki bi ga enostavno zaprli v [[pesjak]] in mu zagotovili hrano in leseno lopo. Zanj je potrebno skrbeti, se mu posvečati, zagotavljati veliko količimo pozornosti in tako dalje. Če vsega tega nima, postane žalosten in nesocializiran, nezainteresiran in napadalen. Ne pusti več blizu ter postane nevaren. Potrebno se je zavedati, da napake pri vzgoji niso dopustne, saj jih je zelo težko oziroma nemogoče odpraviti. Kot vsak pes (mogoče je to pri bulmastifu še bolj vidno in opazno zaradi njegove osebnosti), ima tudi ta svoje navade in rituale. Je nenaklonjen spremembam (posebej če so zanj neugodnejše) in se nerad odpoveduje priboljškom. Zato ga je potrebno že zgodaj dobro naučiti, kaj pomeni beseda »ne« in tako zagotoviti, da ne bi preveč stvari delal po svoje. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Bullmastiff}} * [http://www.skvpm-klub.si/pasme/bulmastif.html Slovenski klub za velike pasme in molose] * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=25 Mojpes.net - Stran za pasje ljubitelje] [[Kategorija:Pasme psov]] 1a64m07siji6e59lkua5oygl17cqd3o 0 181531 5738140 4990611 2022-08-21T09:53:51Z A09 188929 -np, tn, +tehnični termin wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict = Bitka na Somi |partof = [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image = [[Slika:Cheshire Regiment trench Somme 1916.jpg|300px]] |caption = Prizor iz bitke |date = [[1. julij]]&nbsp;– [[18. november]] [[1916]] |place = {{coord|49|58|16|N|2|17|32|E|name=Battle of the Somme|display=inline,title|region:AT_type:landmark}}<br />[[Soma]], [[Francija]] |result = Neodločen |combatant1 ={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{flag|Francija}}<br />{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />{{ikonazastave|Kanada|1868}} [[Kanada]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1910}} [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] |combatant2 = {{flag|Nemško cesarstvo}} |commander1 = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Douglas Haig]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Ferdinand Foch]] |commander2 = {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Max von Gallwitz]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Fritz von Below]] |strength1 = 13 britanskih in 11 francoskih divizij (začetek)<br />51 britanskih in 48 francoskih divizij (na koncu) |strength2 = 10½ divizij (začetek)<br />50 divizij (na koncu) |casualties1 = 620 000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali zajetih,<br />100 tankov uničenih,<br />782 [[Kraljevi letalski korpus|RFC]] vojnih letal uničenih<ref name=historylearningsite>[http://www.historylearningsite.co.uk/somme.htm The Battle of the Somme], ''historylearningsite.co.uk''</ref> |casualties2 = 450 000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali zajetih<ref>Prior & Wilson p. 128</ref> }} '''Bitka na Somi''' je trajala med julijem in novembrom 1916. To bitko štejemo med eno največjih bitk [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi več kot milijonskih izgub jo štejemo tudi med najbolj krvave operacije. Cilj [[Antanta|Antante]] je bil preboj skozi 19 km dolgo frontno linijo, ki je tekla od [[sever]]nega dela reke [[Soma|Some]] v [[Francija|Franciji]] proti jugu države. Že leta 1915 je bilo odločeno, da bo antanta centralne sile uničila sočasno. [[Rusi]] z vzhoda, [[Italijani]] preko [[Alpe|Alp]] in [[Francozi]] (s pomočjo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]) na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]]. Francozi in Britanci so resno začeli razmišljati o sodelovanju šele po [[Bitka pri Verdunu|bitki pri Verdunu]]. == Ofenziva == Preden so Britanci izvedli ofenzivo, so bombardirali nemške položaje sedem dni zapored pri čemer so izstrelili 1,7 milijona [[granata|granat]]. Po tem so imeli Britanci načrt, da bi prečkali [[nikogaršnje ozemlje]] in napadli (po njihovem) zdesetkano nemško vojsko. A nemški [[vojak]]i so preživeli, saj so se umaknili v [[Kaverna|kaverne]] 20 metrov pod zemljo. Največja moč Nemcev so bile njihove [[strojnica|strojnice]]. Britanci so zmotno mislili, da so jih večino že uničili. Večina od britanskih 13 divizij, ki so jih uporabili, je bila uničenih že na nikogaršnjem ozemlju. Le Francozom je uspelo prodreti globlje v nemške položaje, saj so bili izkušenejši od Britancev. A nekaj dni pozneje so Britanci uporabili novost prve svetovne vojne, [[tank]]e. Res da so bili zelo primitivni, a se je nekaterim vseeno uspelo prebiti do Nemcev. Tako je imela tudi pehota možnost napasti Nemce. Na koncu so Britanci zavzeli nemške položaje, a temu ne moremo reči zmaga, saj je na obeh straneh padlo ogromno mož. Zgodovinarji danes pravijo, da ta bitka na ta dan ni pomenila zmage za Antanto, je pa odločilno pripomogla h končni zmagi nad centralnimi silami. == Viri == {{Kategorija v zbirki|Battle of the Somme}} {{Portal-Vojaštvo}} {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{milhist-stub}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1916]] [[Kategorija:Bitke v Franciji]] ll4vdq5dn4mhyt40xlwq683a3gtv0j3 0 187271 5738139 5685110 2022-08-21T09:52:37Z A09 188929 -np, slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict = Bitka pri Jutlandiji |partof = [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image = [[Slika:Jutland1916.jpg|300px]] |caption = Bitka pri Jutlandiji, 1916 |date = [[31. maj]] [[1916]] do [[1. junij]] [[1916]] |place = [[Severno morje]], blizu [[Danska|Danske]] <!--Please do not change the following result without first consulting the talk page; yes, it is controversial!--> |result = neodločen |combatant1 = <center>[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|75px|border]] <div style="padding-top:3px; line-height:12pt;">britanska mornarica</div> |combatant2 = <center>[[Slika:War Ensign of Germany (1903-1918).svg|65px|border|Kaiserliche Marine Jack]] <div style="padding-top:3px; line-height:12pt;">nemška mornarica</div> |commander1 = [[John Jellicoe|Sir John Jellicoe]]<br />[[David Beatty|Sir David Beatty]] |commander2 = [[Reinhard Scheer]]<br />[[Franz von Hipper|Franz Hipper]] |strength1 = 28 [[Bojna ladja|bojnih ladij]]<br />9 [[Bojna križarka|bojnih križark]]<br />8 [[Oklepna križarka|oklepnih križark]]<br />26 [[Lahka križarka|lahkih križark]]<br />78 [[Rušilec|rušilcev]]<br />1 [[minopolagalec]]<br />1 nosilka vodnih letal |strength2 = 16 [[Bojna ladja|bojnih ladij]]<br /> 5 [[Bojna križarka|bojnih križark]]<br />6 [[oklepnic]]<br />11 [[Lahka križarka|lahkih križark]]<br />61 [[Torpedovka|torpednih čolnov]] |casualties1 = 6.094 mrtvih<br />510 ranjenih<br />177 ujetih <br />3 bojne križarke <br />3 oklepne križarke <br /><br />8 rušilcev <br />Skupno 14 ladij z nosilnostjo 115.025 ton |casualties2 = 2.551 mrtvih<br />507 ranjenih <br /><br />1 bojna križarka <br />1 oklepnica <br />4 lahke križarke <br />5 torpednih čolnov <br />Skupno 11 ladij z nosilnostjo 61.180 ton }} '''Bitka pri Jutlandiji''' ({{jezik-de|Skagerrakschlacht}}, {{jezik-en|Battle of Jutland}}) je bila največja pomorska bitka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Po nekaterih ocenah naj bi bila tudi največja pomorska bitka v človeški zgodovini. Udeleženca spopada sta bila britansko ladjevje pod poveljstvom [[admiral (Združeno kraljestvo)|admirala]] [[John Jellicoe|Johna Jellicoeja]] in nemško ladjevje pod poveljstvom viceadmirala [[Reinhard Scheer|Reinharda Scheera]]. Do spopada obeh flot je prišlo med 31. majem in 1. junijem 1916 v [[Severno morje|Severnem morju]] blizu polotoka [[Jutlandija]] na [[Danska|Danskem]]. S tem spopadom je nemška mornarica želela v eni sami veliki bitki uničiti večino britanskega ladjevja in tako prekiniti pomorsko blokado Nemčije. Po dvodnevnih bojih so Britanci izgubili štirinajst ladij, Nemci pa enajst. Zmago sta si lastili obe strani, čeprav je bil izid bitke neodločen, saj Nemcem ni uspelo prekiniti pomorske blokade, Britanci pa niso uničili nemškega ladjevja, ki se je po bitki zateklo v svoja oporišča in tam ostalo do konca vojne. Zaradi velikih izgub na obeh straneh sta se mornarici do konca vojne izogibali večjim spopadom, kot odgovor na britansko [[Blokada|blokado]] pa Nemci začeli izvajati [[vojna na morju (prva svetovna vojna)#Neomejena podmorniška vojna|neomejeno podmorniško vojno]]. == Vojaško-politične razmere pred bitko pri Jutlandiji == [[Slika:Almirante Reinhard Scheer.jpg|thumb|left|200px|Admiral Reinhard Scheer]] Kljub temu da si je Nemčija pred vojno zelo prizadevala zgraditi močno ladjevje, ki bi bilo konkurenčno britanski Grand Fleet,<ref>Grand Fleet - jedro britanskega ladjevja, namenjeno predvsem obrambi britanskega otočja.</ref> je bilo v prvi polovici vojne zelo neaktivno. Nemško ladjevje je obstreljevalo britanska obalna mesta (Hartlepool, Whitby, Scarborough), prišlo pa je tudi do pomorskega spopada [[Bitka pri Doggerski plitvini|pri Doggerski plitvini]] (januar 1915), kjer so bili Nemci sicer poraženi, a nobena stran si ni priborila odločilne prednosti. Velika Britanija je ves čas vojne izvajala pomorsko blokado, glavnina nemškega ladjevja pa je bila ves čas zasidrana v pristaniščih. Do tedaj je kazalo le, da si nobena stran ne želi odločilnega obračuna na morju, ki bi ob morebitnem porazu lahko usodno vplival na nadaljnji potek vojne. Do spremembe razmišljanja v nemški mornarici je prišlo s spremembo vodstva. Februarja 1916 so preveč neodločnega in pasivnega admirala [[Hugo von Pohl|Huga von Pohla]] odstavili s položaja poveljnika nemškega globokomorskega ladjevja,<ref>Oddelek nemške mornarice, namenjen večjim operacijam na morju.</ref> in na njegovo mesto postavili viceadmirala [[Reinhard Scheer|Reinharda Scheerja]]. Scheer je ugotovil, da za preboj ekonomske blokade nemško globokomorsko ladjevje ni dovolj močno, zato je bil močan podpornik nadaljevanja neomejene podmorniške vojne proti Veliki Britaniji (ta je bila prekinjena 18. septembra 1915, predvsem zaradi ameriškega protesta pri potopitvi Lusitanije, in nekaterih drugih potniških parnikov). Takšna drzna poteza pa bi lahko imelo za Nemčijo usodne posledice, saj bi lahko s tem v vojno pritegnili do tedaj še nevtralne [[Združene države Amerike|ZDA]]. Zato je Nemčija 29. februarja 1916 nadaljevala neomejeno podmorniško vojno samo proti oboroženim ladjam, ki so jih napadali brez vnaprejšnjega opozorila. 24. marca 1916 je nemška podmornica U29 potopila britanski [[parnik]] Sussex, na katerem je bilo veliko ameriških državljanov. ZDA so nad tako akcijo odločno protestirale. Nemški kancler [[Bethmann-Hollweg]] je zato 24. aprila 1916 prisilil admiraliteto v ponovno spoštovanje pravil pomorskega prava. Bal se je namreč, da bi bile nadaljnje podmorniške akcije lahko povod za vstop ZDA v vojno. Taka odločitev je v mornarici izzvala ogorčenje, viceadmiral Scheer pa je vse [[Podmornica|podmornice]] odpoklical s svojih bojnih položajev v [[Atlantski ocean|Atlantiku]] (na območju [[Sredozemlje|Sredozemlja]] so podmornice delovale naprej, ker tam ni bilo bojazni da bi bile napadene ameriške ladje). Takšno stanje je trajalo vse do oktobra 1916. Ker je bila podmorniška ofenziva ustavljena, je bilo treba najti druge načine, kako močno britansko ladjevje prisiliti k večji aktivnosti na morju. Nemci so začeli nanje izvajati pritisk. Okrepili izvidniške akcije podmornic, s [[cepelin]]i pa bombardirali obalna mesta. 25. aprila 1916 pa je nemška eskadra [[Križarka|križark]] obstreljevala angleški pristanišči Yarmouth in Lowesroft. Vse te akcije so v britanski javnosti izzvale ogorčenje, in britanska admiraliteta je bila prisiljena okrepiti svojo dejavnost na morju, da bi v prihodnje preprečevali takšne nemške akcije. == Stanje pomorskih sil pred bitko pri Jutlandiji == {| border="2" align="right" cellspacing="0" cellpadding="4" rules="all" style="margin:0 0 0 0.5em; border:solid 1px #AAAAAA; border-collapse:collapse; background-color:#F9F9F9; font-size:95%; empty-cells:show;" ! align="left" bgcolor="#CDC9C9" | ! align="center" bgcolor="#CDC9C9" | Britanska mornarica<ref>Prikril, Tri tisoč let, str. 292.</ref> ! align="center" bgcolor="#CDC9C9" | Nemška mornarica<ref name="#1">Prav tam.</ref> |- | bgcolor="#E8E8E8" |Sodobne bojne ladje | align="center" | 28 | align="center" | 16 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Bojne križarke | align="center" | 9 | align="center" | 5 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Oklepne križarke | align="center" | 8 | align="center" | – |- | bgcolor="#E8E8E8" |Oklepnice | align="center" | – | align="center" | 6 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Lahke križarke | align="center" | 26 | align="center" | 11 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Rušilci in torpedni čolni | align="center" | 79 | align="center" | 61 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Število najtežjih topov (280mm in več) | align="center" |344 | align="center" |220 |- | bgcolor="#E8E8E8" |Celotna tonaža flote | align="center" | 1.250.000 ton | align="center" | 660.000 ton |- | bgcolor="#E8E8E8" |Skupaj posadka | align="center" | 60.000 mož | align="center" | 45.000 mož |} Poveljnik nemškega globokomorskega ladjevja je bil viceadmiral [[Reinhard Scheer]], poveljnik bojnih križark pa viceadmiral [[Franz von Hipper]]. Nemške pomorske sile je skupaj sestavljalo 16 [[Bojna ladja|bojnih ladij]], 5 [[Bojna križarka|bojnih križark]], 6 [[Oklepnica|oklepnic]], 11 [[Lahka križarka|lahkih križark]] in 61 [[Torpedovka|torpednih čolnov]]. Poveljnik britanskega ladjevja je bil [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]] [[John Jellicoe|Sir John Jellicoe]], poveljnik skupin bojnih križark pa [[Viceadmiral (Združeno kraljestvo)|viceadmiral]] [[David Beatty|Sir David Beatty]]. Britansko ladjevje je skupaj sestavljalo 28 bojnih ladij, 9 bojnih križark, 8 [[Oklepna križarka|oklepnih križark]], 26 lahkih križark in 79 [[Rušilec|rušilcev]]. Britansko ladjevje je imelo odločilno premoč v vseh kategorijah ladij, še posebej v številu težkih [[top]]ov. So pa imeli Nemci bolje grajene in močneje oklepljene ladje kot Britanci, kar se je pokazalo tako v bitki pri Doggerski plitvini, še bolj pa v bitki pri Jutlandiji, kjer so zdržale precej več zadetkov in jih je bilo veliko težje potopiti. Prav tako v mornaricah tem času še ni prišlo do širše uporabe [[Izvidniško letalo|letal]] v izvidniške namene, tako da so morale izvidništvo še vedno opravljati križarke, in druge manjše ter hitrejše ladje. To je imelo za posledico manj natančne izvidniške podatke. == Potek pomorske bitke pri Jutlandiji == === Razporeditev sil === [[Slika:Skagerrakschlacht1.png|thumb|left|200px|Razporeditev sil obeh ladjevij [[31. maj]]a [[1916]]]] [[Slika:2nd Battle Squadron.jpg|thumb|left|200px|Britanske [[Bojna ladja|bojne ladje]] ''King George V.'', ''Thunderer'', ''Monarch'' in ''Conqueror'']] 31. maja 1916 ob tretji uri zjutraj je nemško globokomorsko ladjevje pod vodstvom viceadmirala Scheera (skupno 22 bojnih ladij, od tega 6 oklepnic) izplulo iz nemškega pristanišča [[Wilhelmshaven]] proti [[Skagerrak]]u, strateško pomembni [[Morski preliv|morski ožini]] med [[Danska|Dansko]] in Švedsko. Izvidniško eskadro (5 bojnih križark in več manjših ladij) je vodil viceadmiral Hipper in je bila 50 [[Morska milja|morskih milj]] pred Nemško glavnino. Ladje so plule proti severu v pahljačasti [[Vojaške formacije|formaciji]]. Nemški načrt je bil, da z lahko eskadro nase navežejo del britanskega ladjevja, ki bi ga lahko potem s pomočjo glavnine v ozadju uničili, preden bi prišla glavnina britanske Grand Fleet. Vendar je britanska [[obveščevalna služba]] za nemški načrt izvedela dan prej. [[30. maj]]a [[1916]] ob 22:30 (več kot dve uri pred Nemci) je britanska flota že izplula proti Skagerraku. Manjša eskadra, sestavljena iz 4 bojnih ladij ([[Kontraadmiral (Združeno kraljestvo)|kontraadmiral]] Evan-Thomas) ter 6 križark ter pod poveljstvom viceadmirala Beattya, je izplula iz zaliva Firth of Forth.<ref>Zaliv Firth of Forth - SV del Britanskega otočja.</ref> Večina britanskega ladjevja (24 bojnih ladij, 3 bojne križarke) pod poveljstvom admirala Jellicoa pa je izplula iz pristanišča Scapa Flow.<ref>Zaliv Scapa Flow - na Orkneyskih otokih severno od Velike Britanije.</ref> Britanski eskadri naj bi se srečali 90 morskih milj zahodno od Skagerraka. Vendar so tudi britanski obveščevalci storili napako, saj so napačno ocenili trenutek izplutja nemškega ladjevja. V trenutku ko naj bi po njihovo izplulo iz pristanišča (okrog 10 ure dopoldan), je bilo že več ur na morju. Zaradi te napake britanska flota v spopad ni vstopila enotno. Istočasno nemške [[Podmornica|podmornice]], ki so jih poslali na prežo pred britanska [[Pristanišče|pristanišča]], niso uspele locirati nobene večje aktivnosti britanskega ladjevja. Menili so, da so njihove ladje zasidrane v pristaniščih, v resnici pa je britansko ladjevje izplulo iz oporišč preden so podmornice prispele na svoje položaje. Nemci zato niso bili ustrezno obveščeni o britanskih namerah. Ob 14:20 je prišlo do prvega kontakta med flotama. Obe floti sta skoraj istočasno opazili nevtralni danski [[parnik]] N. J. Fjord, in sta poslali proti njemu manjšo [[Izvidništvo|izvidnico]] lahkih križark. Kaj kmalu je prišlo do obstreljevanja med ladjami, vendar brez večje škode. Malo po 15. uri popoldne je britanska izvidniška skupina prva opazila gost dim, ki se je dvigal in je pripadal nemški izvidniški eskadri (Hipper). Beattyeva eskadra bojnih križark se je takoj obrnila proti jugu, da bi napadla nemške ladje, obenem pa o tem manevru niso pravočasno obvestili bojne skupine kontraadmirala Evan-Thomasa, ki je še naprej plula po začrtani smeri (proti vzhodu). Ta manever je povzročil delno razbitje angleške [[Eskadra|eskadre]], saj so močnejše, a počasnejše bojne ladje Evan-Thomasa ostale v ozadju. Istočasno je Hipper svojo eskadro obrnil proti JV da bi britanske ladje zvabil v past. === Spopad bojnih križark === [[Slika:Skagerrakschlacht2.png|thumb|right|300px|Spopad bojnih križark, stanje ob 15:45]] Nemške ladje so ob 15:45 na razdalji 15km odprle ogenj na britanske, in ta trenutek se šteje za začetek bitke pri Skagerraku. Obe eskadri sta pluli v stopničasti formaciji vzporedno proti jugu, Britanci na zahodni strani. Razdalja med flotama je bila manj kot 15km, Britanci pa so se Nemcem približevali. Britanci so v tej fazi imeli premoč, saj so imeli 6 [[Bojna križarka|bojnih križark]], Nemci pa 5. V spopadu ki je sledil, se je pokazala dobra izurjenost nemških posadk, ter trdnost njihovih ladij, ki so kljubovale močnemu [[Artilerija|topništvu]] iz britanskih ladij. Nemci so že v prvih 10 minutah obstreljevanja večkrat zadeli kar 3 britanske ladje. V obstreljevanju so Britanci storili še taktično napako, saj sta dve križarki napadli [[Poveljniška ladja|poveljniško ladjo]] ''Lützow'', bojna križarka ''Derfflinger'' pa je lahko obstreljevala britanske ladje brez odpora. [[Slika:HMS Queen Mary Jutland.jpg|thumb|left|Silovita eksplozija razpolovi britansko [[Bojna križarka|bojno križarko]] ''Queen Mary'']] Ob 16. uri je bila uničena britanska križarka ''Indefatigable'', več močnih zadetkov pa je prejela tudi Beattyeva poveljniška ladja ''Lion''. Britanska eskadra se je zaradi natančnosti nemškega topništva začela oddaljevati na razdaljo več kot 17km, da bi boj čim bolj zavlekli do prihoda bojne skupine Evan-Thomasa. Ko je Evan-Thomasova eskadra s štirimi najnovejšimi bojnimi ladjami končno ujela bojujoči se floti, so Britanci spet začeli zmanjševati razdaljo do nemške eskadre, kar je ponovno rezultiralo v natančnejšem nemškem ognju. Britansko bojno križarko ''Queen Mary'' je ob 16:25 nemška [[granata]] zadela v skladišče streliva, čemur je sledila silovita eksplozija, ki je ladjo prepolovila.<ref>Vzrok za veliko eksplozijo je bila slaba protipožarna zaščita. Glej: Diwald, Boj, 316-317.</ref> === Premik britanskega ladjevja na sever === [[Slika:Skagerrakschlacht3.png|thumb|right|300px|Premik britanskega ladjevja na sever ob 16:30]] Viceadmiral Beatty je ob 16:30 že lahko videl glavnino nemškega ladjevja (skupno 22 vojaških ladij). Proti takim silam ni imel nobenih možnosti, zato je v napad poslal svojih 10 [[Rušilec|rušilcev]], sam pa [[Flota|floto]] obrnil proti severu (manever je bil končan ob 16:45). Tudi Hipper je storil enako in nad Britance poslal svojo eskadro [[Torpedovka|torpednih čolnov]]. Nobena eskadra rušilcev pa se [[Bojna križarka|križarkam]] ni uspela približati dovolj, in je torpeda izstrelila približno iz razdalje 5km. Nato se je na sredini obeh ladjevij odvil spopad rušilcev, vsaka stran pa je izgubila po dva. En britanski [[torpedo]] je zadel nemško bojno križarko ''Seydlitz'', ki pa je lahko nadaljevala s plovbo. Razdalja med obema ladjevjema se je iz bojazni pred torpedi tudi precej povečala. Prav tako je prišlo do organizacijske zmede, saj so imele poveljniške ladje obeh ladjevij uničene [[Radio|radijske postaje]], zaradi ogromne količine dima pa je bila tudi vidljivost izredno slaba.<ref>Diwald, boj, 317-320.</ref> [[Eskadra]] štirih bojnih ladij Evan-Thomasa o Beattyevem pobegu na sever ni bila pravočasno obveščena, in se je med manevrom znašla pod silovitim ognjem bojnih ladij nemške glavnine, ki so prodirale proti severu. Jellicoe, vodja Grand Fleet, ki je bil obveščen o dogajanju na jugovzhodu, je iz svojega ladjevja izločil eskadro treh hitrih bojnih križark (pod poveljstvom kontraadmirala Hooda), ki je začela pospešeno pluti proti [[Bojišče|bojišču]]. Zaradi napačnih podatkov o legi bojišča pa se je znašla prav na zahodnem krilu nemške flote. Hipper se je tako znašel v nevarnem položaju, saj je imel na sredini in v smeri proti desni strani eskadri Evan-Thomasa in Beattya, iz leve strani pa se mu je približevala eskadra Hooda. Da bi preprečil katastrofo, je Hipper ob 18:00 zaukazal 180° zasuk proti jugu, da bi se priključil nemški glavnini, ki se je bližala iz ozadja. Da bi med zahtevnim manevrom zamotil nasprotnike, je v napad nanje poslal vse svoje lahke enote. Uničen je bil britanski rušilec, nemška [[lahka križarka]] ''Wiesbaden'' pa je bila onesposobljena. === Spopad glavnine in nemški umik === [[Slika:Skagerrakschlacht4.png|thumb|right|300px|Spopad glavnine od 18:00 dalje]] Bojišču se je medtem približevala tudi glavnina britanskega ladjevja s 24 bojnimi ladjami. Jellicoe, ki zaradi komunikacijske zmede ni imel natančne predstave o poteku spopada, je bil tik pred prihodom na bojišče še vedno v pahljačasti pohodni formaciji. Moral se je odločiti med dvema taktičnima razporeditvama: brazdi proti vzhodu ali proti zahodu. Z obratom proti zahodu bi se lahko zelo približal nemški glavnini in jo s svojo premočjo poskušal popolnoma uničiti, hkrati pa bi tvegal, da manever pod močnim nemškim ognjem ne bi bil uspešno zaključen. Obrat proti vzhodu pa bi mu omogočil razporeditev sil v brazdo, ter možnost, da bi z manevrom »prečkanja T« Nemcem zaprl pot, in nanje udarili z vsem topništvom. Poleg tega bi bile pri tem manevru nemške ladje obrnjene proti sončnemu zahodu, kar bi jih naredilo bolj vidne na [[Obzorje|obzorju]] in bi topničarjem olajšalo merjenje.<ref name="#1"/> Ob 18:10 se je odločil da razvije formacijo proti vzhodu. Medtem na nemški strani viceadmiral Scheer še vedno ni bil obveščen o nevarnosti položaja, niti o tem da je v bližini britanska glavnina. S svojimi ladjami je še naprej preganjal eskadre Beattya, Hooda in Evan-Thomasa, v smeri proti severu. Uničeni sta bili britanski [[Oklepna križarka|oklepni križarki]] ''Defence'' in ''Warrior'', v eskadri Evan-Thomasa pa je bila onesposobljena bojna ladja ''Warspite'', ki se je zaradi bojne škode in pokvarjenega krmila umaknila iz boja. Ob 18:30 je bila v skladišče streliva zadeta Hoodova admiralska ladja ''Invincible'', čemur je sledila silovita eksplozija, ki je ubila vso posadko z njim vred. Onesposobljena je bila tudi Hipperjeva [[poveljniška ladja]] ''Lützow'', vendar se je Hipperju uspelo prekrcati na drugo ladjo, ladjo pa je kasneje potopila lastna posadka. Ob istem času je Scheer končno ugotovil da ima pred sabo veliko večje britanske enote kot je mislil, poleg tega pa so bile v ugodnejšem taktičnem položaju, saj so prečkale njegovo bojno formacijo. Pod kritjem dimne zavese je ob 18:33 ukazal oster 180° zasuk v smeri proti jugu, hkrati pa so nemški torpedni čolni torpedirali britanske ladje. Zaradi slabe vidljivosti in nevarnosti [[torpedo]]v Jellicoe nemške glavnine ni zasledoval, ampak je še naprej plul v smeri proti jugu, da bi Nemcem onemogočil pobeg. Viceadmiral Scheer je zato podvomil, da je britansko ladjevje res tako močno, in je ob 18:55 ukazal ponoven obrat na severovzhod, da bi Britance presenetil, ter jim zadal dovolj škode, da bi prekinili spopad. To bi Nemcem ob kritju noči omogočilo pobeg. [[Slika:HMSSpitfireJutlanddamage.jpg|thumb|left|Težje poškodovan britanski [[rušilec]] ''Spitfire'']] [[Flota|Ladjevji]] sta kontakt ponovno vzpostavili ob 19. uri, toda tu se je ponovno ponovil položaj od prej, saj je bilo nemška bojna linija ponovno blokirana, ker so britanske ladje spet prekrižale Scheerjevo bojno linijo, kar jim je omogočilo streljanje iz vseh topov. Poleg tega so bile silhuete nemških ladij dobro vidne na sončnem zahodu, kar je britanskim topničarjem olajšalo merjenje. Ob 19:17 je Scheer ponovno ukazal 180° zasuk, tokrat proti zahodu. Umik je krila eskadra preostalih Hipperjevih bojnih križark s podporo torpednih čolnov, ki so torpedirali britansko formacijo. Tvegana akcija se je izkazala za izredno uspešno, saj nemško ladjevje kljub silovitemu ognju Britancev ni utrpelo izgub, in je uspešno izginilo v gostih oblakih dima. Tako kot prej, tudi tokrat Jellicoe nasprotnika ni zasledoval, da bi mu povzročil večje izgube. Želel se je izogniti tveganjem velikega nočnega spopada.<ref>Jellicoe je vedel, da posadke niso bile ustrezno izurjene za nočno bojevanje.</ref> Jellicoe je sklepal, da bodo Nemci skušali pobegniti v smeri proti [[Emden|Emdnu]], zato je glavnino svojega ladjevja poslal v smeri proti JZ. Scheer pa se je odločil prečkati plovno linijo Britancev, in odpluti v smeri proti JV v [[Wilhelmshaven]]. Tvegan manever se je uspešno končal, kljub temu da je ponoči prišlo še do več manjših spopadov med enotami. Jellicoe je ob 23:30 dobil od admiralitete pravilen podatek o smeri nemške plovbe, vendar ga je zaradi poprejšnjih slabih izkušenj ni upošteval. Nemci so v tej fazi izgubili [[Oklepnica|oklepnico]] ''Pommern'', [[Lahka križarka|lahke križarke]] ''Frauenlob'', ''Elbing'', ''Rostock'' in 3 [[Torpedovka|torpedne čolne]], Britanci pa [[Oklepna križarka|oklepno križarko]] ''Black Prince'' in 5 [[Rušilec|rušilcev]], več rušilcev pa je bilo tudi poškodovanih. Ko se je ob 4:15 uri zjutraj Jellicoe zavedel, kje je nemška glavnina, je bilo že zdavnaj prepozno. Nemci so mu ušli, in so 1. junija 1916 popoldne prispeli nazaj v svoje [[Vojaška baza|oporišče]]. == Spisek izgub ter pomen bitke za obe strani == {| border="2" align="right" cellspacing="0" cellpadding="4" rules="all" style="margin:0 0 0 0.5em; border:solid 1px #AAAAAA; border-collapse:collapse; background-color:#F9F9F9; font-size:95%; empty-cells:show;" | align="center" bgcolor="#CDC9C9" | ! align="center" bgcolor="#CDC9C9" | Britanske izgube ! align="center" bgcolor="#CDC9C9" | Nemške izgube |- |Bojne križarke |align="center" | Indefatigable, Invincible, Queen Mary |align="center" | Lützow |- |Oklepne križarke |align="center" | Black Prince, Defence, Warrior | |- |Oklepnice | |align="center" | Pommern |- |Lahke križarke | |align="center" | Elbing, Frauenlob, Rostock, Wiesbaden |- |Rušilci in torpedni čolni |align="center" | 8 |align="center" | 5 |- |Skupno izgube |align="center" | 14 ladij nosilnosti 115.025 ton. 6.094 mož posadke. |align="center" | 11 ladij nosilnosti 61.180 ton. 2.551 mož posadke. |} [[Slika:SMS_Seydlitz_after_Jutland.jpg|thumb|right|300px|Težje poškodovana nemška bojna križarka Seydlitz]] Če se upošteva samo številke, je mogoče hitro priti do zaključka, da je nemško ladjevje doseglo zmago nad britanskim, kar je iz [[Vojaška taktika|taktičnega]] stališča seveda res. Toda gledano [[Vojaška strategija|širše]], Nemcem zadani načrt ni uspel. Britansko ladjevje je lahko preneslo mnogo večje izgube, nemško ladjevje, že tako šibkejše, pa je bilo zaradi izgub še bolj prizadeto. Prav tako so imeli Nemci večje število huje poškodovanih ladij, katerih popravilo se je zavleklo za več mesecev. Takoj po spopadu so bili Britanci sposobni v [[Severno morje]] ponovno poslati eskadro 24 bojnih ladij, Nemci pa so imeli v istem trenutku le 10 za boj popolnoma sposobnih bojnih ladij. V mesecih po bitki se ni v strateškem smislu na morju spremenilo nič. Britanci so še vedno izvajali ekonomsko [[Blokada|blokado]] Nemčije, nemške ladje pa so bile zasidrane v [[Pristanišče|pristaniščih]] in izvajale samo omejene akcije. Nemško globokomorsko ladjevje je do konca vojne ostalo le še sredstvo pritiska na Britance, nemška pomorska strategija pa se je dokončno obrnila v smer [[vojna na morju (prva svetovna vojna)#Neomejena podmorniška vojna|neomejene podmorniške vojne]], ki so jo v celoti začeli izvajati jeseni 1916. Izid bitke pri Jutlandiji je tudi močno vplival na stoletja staro imperialno miselnost, da se da s pomorsko zmago dobiti vojno. Izkazalo se je, da je vojna 20. stoletja veliko kompleksnejša, in da je to vojna, v kateri lahko mornarica prispeva le večji ali manjši delež k skupni zmagi, ne more pa biti odločilni faktor. == Reference == {{opombe}} == Viri == * Bennett, G.: Naval battles of the First World War (London, 2001).{{COBISS|ID=308430}} * Diwald, Hellmut: Boj za svetovna morja (Ljubljana, 1982).{{COBISS|ID=13473025}} * Gilbert, Adrian: World War I in photographs (London, 1986).{{COBISS|ID=20585473}} * Halpern, Paul G.: A naval history of World War I (London, 1994).{{COBISS|ID=7581448}} * Hough, Richard: The great war at sea (Oxford, 1983). ISBN 1-84158-053-8 * Microsoft: Encarta Encyclopedia (1998).{{COBISS|ID=3427358}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Prikril, Boris, Tri tisoč let pomorskega vojskovanja (Ljubljana, 1980).{{COBISS|ID=12018689}} * Winter, J.M.: The experience of World War (Edinburgh, 1990).{{COBISS|ID=11482937}} == Zunanje povezave == * [http://www.gwpda.org/1916/jutlandb.html Uradna depeša] Viceadmirala Beattya. (v angleščini) * [http://www.gwpda.org/naval/jut02.htm Uradna depeša] Admirala Jellicoeja. (v angleščini) * [http://www.richthofen.com/jellicoe/ Ekstrakt] iz knjige Admirala Jellicoeja, ''The Grand Fleet'', objavljene leta 1919. (v angleščini) * [http://www.firstworldwar.com/source/jutland_jellicoe.htm First World War.com] - Primarni dokumenti - Britansko poročilo o Bitki pri Jutlandiji, 24. junij 1916. (v angleščini) * Scheerjevi spomini, [http://www.richthofen.com/scheer/ ''Germany's High Seas Fleet in the World War''], objavljeno leta 1920. (v angleščini) * [http://www.northeastmedals.co.uk/britishguide/jutland/jellicoe_dispatch_1916.htm Žrtve bitke pri Jutlandiji, urejene po ladjah]. (v angleščini) {{Kategorija v zbirki|Battle of Jutland}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[Prva svetovna vojna]] * [[Vojna na morju (prva svetovna vojna)|Vojna na morju]] [[Kategorija:Pomorske bitke|Jutlandija]] [[Kategorija:Bitke leta 1916]] [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke v Severnem morju]] [[Kategorija:Bitke Nemčije]] [[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]] {{normativna kontrola}} nqry1xrhm46rihtac8ggyjn2x17xhnc 0 190207 5737978 5691188 2022-08-20T20:49:01Z 46.123.253.227 /* Različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gregor |image = Gregor Strniša.jpg |caption = [[Gregor Strniša]] |pronunciation = [grêgor] |gender = moški |meaning = ''sem buden, živim'' |region = grško ime |origin = Grêgórios |name day = 12. marec, 17. junij, 3. september |related name = |fotonotes = }} '''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi, Gregro, Grogre *ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur *pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g) *pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor) *pri [[Baskija|Baskih]]: ? *pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary) *pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor *pri [[Čehi]]h: Řehoř *pri [[Danci|Dancih]]: Gregers *pri [[Finci]]h: Reijo, Reko *pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory'' *pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris) *pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori) *pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga *pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir *pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi *pri [[Islandci]]h: Gregor *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori *pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors *pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus *pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'') *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije) *pri [[Nemci]]h: Gregor *pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius *pri [[Poljaki]]h: Grzegorz *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório *pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo'' *pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor *pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša *pri [[Slovaki]]h: Gregor *pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor *pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor *pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio *pri [[Švedi]]h: Greger *pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko) *pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor *v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}</ref> == Svetniki == Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra). == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]] * [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539) * [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276) * [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731) * [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/) * [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604) * [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085) * [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]]) * [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I.]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590) * [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Gregor so nastali priimki: Gregorač, Gregorc, Gregorčič, Gregorič, Gregorin, Gregorinčič, Gregorka, Gregačič, Gregarec, Gregel, Grogl, Grego, Gregorčič in Gregor == Zanimovosti == *V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]]. *Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov. * V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 4exl8567wj2qm3xpqhnzonkciod0lr9 5737979 5737978 2022-08-20T20:49:52Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.253.227|46.123.253.227]] ([[User talk:46.123.253.227|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:193.2.11.205|193.2.11.205]] wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gregor |image = Gregor Strniša.jpg |caption = [[Gregor Strniša]] |pronunciation = [grêgor] |gender = moški |meaning = ''sem buden, živim'' |region = grško ime |origin = Grêgórios |name day = 12. marec, 17. junij, 3. september |related name = |fotonotes = }} '''Gregor''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gregor izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Gregorius'', to pa iz [[grščina|grškega]] imena ''Grêgórios'' (''Γρηγόριος''), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola ''grêgoréô'' (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim« <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške oblike imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi *ženske oblike imena: Grigorija, Gregica, Grgica == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Albanci|Albancih]]: Grigor, Gërgur *pri [[Angleži]]h: Gregory, Greg(g) *pri [[Armenci|Armencih]]: ''Գրիգոր'' (Krikor, Grigor) *pri [[Baskija|Baskih]]: ? *pri [[Belorusija|Belorusih]]: ''Рыгор'' (Ryhor), ''Грэгары'' (Hrehary) *pri [[Bolgari|Bolgarih]]: Grigor *pri [[Čehi]]h: Řehoř *pri [[Danci|Dancih]]: Gregers *pri [[Finci]]h: Reijo, Reko *pri [[Francozi|Francozih]]: Grégoire, ''Grégory'' *pri [[Grki|Grkih]]: Grêgórios (''Γρηγόριος''), Gri̱górios; ''Γρηγόρης'' (Grigoris, Gregoris) *pri [[Gruzinci|Gruzincih]]: ''გრიგოლი'' (Grigoli, Grigori) *pri [[Hrvati]]h: Grgur, Grgo, Grga *pri [[Irci|Ircih]]: Gréagóir *pri [[Italijani]]h: Gregorio, Gorello, Gorino, Goriano, Gigi *pri [[Islandci]]h: Gregor *pri [[Katalonci|Kataloncih]]: Gregori *pri [[Latvijci|Latvijcih]]: Gregors *pri [[Litovci|Litvancih]]: Gregoras, Grigalius, Grigas, Gregorijus *pri [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbih]]: Hrjehor, Gregor *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gergely, ''Gergő'' (transilvansko ''Gerő'') *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Gligor(ije), Grigor(ije) *pri [[Nemci]]h: Gregor *pri [[Norvežani|Norvežanih]]: Greger, Gregers *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]] in [[Flamci|Flamcih]]: Gregoor, Gregorius *pri [[Poljaki]]h: Grzegorz *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Gregório *pri [[Prekmurci]]h: ''Gergel,'' ali tudi ''Gregor, Grgo'' *pri [[Romunija|Romunih]]: Gregor *pri [[Rusi]]h: Григорий (Grigorij), Griša *pri [[Slovaki]]h: Gregor *pri [[Srbi|Srbih]]: Grigor(ije), Gligor *pri [[Škoti|Škotih]]: Gregor *pri [[Španci|Špancih]]: Gregorio *pri [[Švedi]]h: Greger *pri [[Ukrajinci]]h: Григорій (Grigorij/Hrihori), Гриць(ко)-Hryts(ko) *pri [[Valižani|Valižanih]]: Grigor *v [[Jidiš|Jidišu]]: Gregori == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gregor: 9.563. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Gregor po pogostosti uporabe uvrščeno na 21. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Gregor|spol=M}}</ref> == Svetniki == Gregor je ime več [[svetnik]]ov, vsega skupaj okoli 42, med katerimi so tudi [[papež]]i. Med njimi je najbolj znan [[Papež Gregor I.|Gregor I.]], ki je širil krščanstvo med [[Longobardi]] in [[Angleži]] (god 12. marca, po novem 3. septembra). == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Gregor''' zapisano 10 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Gregorja godujejo še Budislav in Budimir ter osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. januar]], [[Sveti Gregor Nazianški|Gregor Nazianški]], [[škof]] in [[cerkveni učitelj]] * [[4. januar]], Gregor Langerski, škof († 4. jan. 539) * [[10. januar]], papež [[Papež Gregor X.|Gregor X.]] († 10. jan. 1276) * [[11. februar]], papež [[Papež Gregor II.|Gregor II.]] († 11. feb. 731) * [[9. marec]], Gregor, škof († 9. mar. 395/?/) * [[12. marec]], [[Gregorjevo]], smrt papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]] († 12. mar. 604) * [[25. maj]], papež [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] († 25. maja 1085) * [[17. junij]], Gregor Barberigo, škof († 17. jun. [[1697]]) * [[3. september]], papež [[Papež Gregor I.|Gregor I.]] (nastop pontifikata, 3. sep. 590) * [[28. november]], papež [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] († 28. nov. 741) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Gregor so nastali priimki: Gregorač, Gregorc, Gregorčič, Gregorič, Gregorin, Gregorinčič, Gregorka, Gregačič, Gregarec, Gregel, Grogl, Grego, Gregorčič in Gregor == Zanimovosti == *V Sloveniji je osem [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Gregorja''. Po [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] ''sv. Gregorja'' se imenuje kraj [[Sveti Gregor, Ribnica|Sveti Gregor]] v [[Občina Ribnica|občini Ribnica]]. *Na ''Gregorjevo'' (12. marca) so po madžarskem zgledu [[Prekmurje|prekmurski]] učitelji uvedli [[koledovanje]] imenovano v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''gregorjevánje,'' ali ''gergelovánje'' (ime ''Gergel'' je prišel iz [[madžarščina|madžarščine]] [Gergely] v prekmurščini). Okoli ''Gregorjevega'' sta dva najboljša učenca od hiše do hiše ''hodila po gregoraciji'', pela kolednico in prosila darov. * V večini držav na svetu uporabljajo gregorijanski koledar, ki je imenovan po papežu Gregorju XIII. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 61jez4zn54uhi4o0w7h046tiq3ayeir 0 190618 5737859 5594772 2022-08-20T18:52:44Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film |name = Kvantum sočutja |image = James bond kvantum sočutja poster.jpg |caption = filmski poster |director = [[Marc Forster]] |producer = [[Michael G. Wilson]]<br />[[Barbara Broccoli]] |writer = '''lik''':<br />[[Ian Fleming]]<br />'''zgodba''':<br />[[Michael G. Wilson]] |starring = [[Daniel Craig]]<br />[[Mathieu Amalric]]<br />[[Olga Kurylenko]]<br />[[Judi Dench]]<br />[[Jesper Christensen]] |screenplay = [[Joshua Zetumer]]<br />[[Paul Haggis]]<br />[[Neal Purvis]]<br />[[Robert Wade (screenwriter)|Robert Wade]] |cinematography = [[Roberto Schaefer]] |music = [[David Arnold]] |editing = [[Matt Chesse]]<br />[[Rick Pearson]] |distributor = [[Metro-Goldwyn-Mayer]] <br />[[Columbia Pictures]] |released = '''svet. premiera'''(VB)<br />[[29. oktober]] [[2008]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Republika Irska}} [[31. oktober|31.okt]] [[2008]]<br />{{ikonazastave|Slovenija}} [[6. november|6.nov]] [[2008]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[14. november|14.nov]] [[2008]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} [[19. november|19.nov]] [[2008]] |runtime = 106 min.<ref name=ignqa/> |budget = 113,4 milijona [[Funt šterling|£]]<ref>{{cite news | author = Michael Fleming | title = MGM enlists Mary Parent | work = [[Variety (magazine)|Variety]] | date = 2008-03-13 | url = http://www.variety.com/article/VR1117982346.html?categoryid=13&cs=1 | accessdate=2008-03-14}}</ref> }} '''''Kvantum sočutja''''' (izvirno '''''Quantum of Solace''''') je 22. film o tajnem agentu [[James Bond|Jamesu Bondu 007]] iz romanov in kratkih zgodb [[Ian Fleming|Iana Fleminga]]. Producirala ga je filmska hiša [[EON Productions]], filmsko podjetje, ki je produciralo skoraj vse filme o Jamesu Bondu. Je nadaljevanje filma ''[[Casino Royale]]'' (2006) in drugi z [[Daniel Craig|Danielom Craigom]] v glavni vlogi. V tem filmu se James Bond bori proti [[Dominic Greene|Dominicu Greeneu]] (Mathieu Amalric), članu organizacije [[Kvantum]], ki se izdaja za naravovarstvenika, namerava pa s [[državni udar|strmoglavljenjem]] [[Bolivija|bolivijskega]] režima prevzeti nadzor nad vodnimi viri. Bond se maščuje za smrt [[Vesper Lynd]], pomaga pa mu [[Camille]] (Olga Kurylenko), ki prav tako želi ubiti Greenea. Producent [[Michael G. Wilson]] je napisal [[scenarij]] med snemanjem filma ''Casino Royale''. Naslov je bil izbran iz kratkih zgodbic o Jamesu Bondu leta 1960 z naslovom »Samo za tvoje oči« (»For your eyes only«) Iana Fleminga, čeprav film ne vsebuje nobenih elementov originalne zgodbe. Snemali so na več lokacijah, med drugim v [[Panama|Panami]], [[Čile|Čilu]], [[Italija|Italiji]] in [[Avstrija|Avstriji]], medtem ko so bili vsi rekviziti in scene narejeni ter zgrajeni v [[Pinewood Studios]]. == Zgodba == Skoraj uro po zaključku filma Casino Royale, se James Bond v Sieni v Italiji z avtom poda v lov za Mr. Whiteom. Ko ga končno ujame, ga skupaj z dvema agentoma in gospo '''[[M]]''' zaslišijo. Izda jim, da ima njegova organizacija Kvantum agente v britanski vladi, kot tudi v obveščevalni službi [[CIA]]. Eden od agentov, M-ov varnostnik, ubije nekega agenta, osvobodi Mr. Whitea in poskuša pobegniti, vendar ga Bond poišče in v samoobrambi ubije dvojnega agenta. Tajna obveščevalna služba [[MI6]] izsledi opran denar na Haiti, kjer Bond sreča Camille, ki mu pomaga najti Dominica Greenea, neusmiljenega poslovneža in direktorja podjetja Zeleni Planet, zakonitega podjetja, ki ščiti Kvantum. Camille ugotovi, da je bolivijski General Medrano sovražnik Bonda v Južni Ameriki. Bond sledi Greeneu v opero, kjer pod krinko načrtujejo strmoglavljenje Bolivijske vlade z namenom prevzeti vodne zaloge v tej državi. Tam Bond fotografira vpletene in pošlje slike MI6. Greene z namenom da svoje stike z bolivijsko vlado izrabi za zlom režima v tej državi, na mesto predsednika postavi Generala Medrana. Ta mu v zameno za to da majhen košček zemlje, ki mu pravzaprav da popolno oblast nad vodnimi zalogami v Boliviji. Bond odpotuje v Avstrijo in Južno Ameriko da Greenu prekriža načrte in ostane korak pred CIO, teroristi ter gospo M, medtem pa raziskuje vzrok smrti Vesper Lynd. Na koncu filma gre Bond v Rusijo, kjer se sooči z Vesperinim ljubimcem, ki je okupiran s kanadskim agentom. Bond ji pove, naj opozori Kandačane. Vseeno pa Bond zapusti stavbo in sreča gospo M, ki se čudi, da ga ni ubil. Izgovori se, da sta Mr. White in njegov Kvantum še zmeraj na izgubi. Film se konča z legendarno sekvenco s pištolo, ki je zaščitni znak Jamesa Bonda. == Zasedba == [[Daniel Craig]] kot '''James Bond''': Craig pravi da je Bond še zmeraj preveč svojeglav in večkrat naredi napako, zato je v tem filmu ta lik bolj človeški. Craig je sam odigral večino prizorov. To je Craigov drugi film o Bondu. [[Mathieu Amalric]] kot '''Dominic Greene''': vodilni mož organizacije Kvantum, kjer se izdaja za poslovneža, vnetega naravovarstvenika in [[filantrop]]a. V resnici pa je njegov cilj bolj pridobitniški, namreč nadzor na vodnimi viri v Boliviji. [[Olga Kurylenko]] kot '''Camille Montes''': rusko-bolivijska agentka, ki je bila v sporu z Greeneom in njegovim podjetjem Kvantum. Režiser Foster jo je izbral med 400 kandidatkami. [[Gemma Arterton]] kot '''Strawberrry Fields''': agentka MI6, tajne obveščevalne službe, ki dela na britanskem konzulatu v Boliviji. Izbrana je bila med 7000 kandidatkami. [[Judi Dench]] kot '''M''': M ima v ''Kvantumu sočutja'' vidnejšo vlogo kot v prejšnjih filmih o Bondu. [[Jesper Christensen]] kot '''Mr. White''': Bond ga ujame po tistem, ko ukrade denar, priigran v Casino Royalu v [[Črna gora|Črni gori]]. Anatole Taubman kot Elvis: Greenov bratranec in drugi vodilni v organizaciji Kvantum. Ima nenavadno pričesko. Ime je izbral Paul Haggis. [[Joaquín Cosío]] kot '''General Medrano''': Bondov sovražnik v Južni Ameriki. Greene ga kot izgnanca pomaga postaviti na oblast v Boliviji, v zameno za pomoč organizaciji Kvantum. [[Jeffrey Wright]] kot '''Felix Leiter''': agent CIE, ki je hotel ubiti Bonda v filmu ''Casino Royale''. [[Giancarlo Giannini]] kot '''René Mathis''': francoski dvojni agent, ki Bondu pomaga razkriti, za koga delata Le Chiffre in Mr. White. == Glasba == Filmska glasba je bila posneta pri ameriški založbi J Records. Glasbo je napisal [[David Arnold]]. To je njegov peti album iz serije James Bond. Naslovna skladba filma »[[Another Way to Die]]« z Alico Keys in [[White Stripes]] je tudi prvi duet v zgodovini tega filma. Sprva naj bi pela [[Amy Winehouse]] in [[Mark Ronson]], ki sta sprva posnela demo različico, a so si pri založbi premislili. === Seznam skladb === # »Time to Get Out« # »The Palio« # »Inside Man« # »Bond in Haiti« # »Somebody Wants to Kill You« # »Greene & Camille« # »Pursuit at Port au Prince« # »No Interest in Dominic Greene« # »Night at the Opera« # »Restrict Bond's Movements« # »Talamone« # »What's Keeping You Awake« # »Bolivian Taxi Ride« # »Field Trip« # »Forgive Yourself« # »DC3« # »Target Terminated« # »Camille's Story« # »Oil Fields« # »Have You Ever Killed Someone?« # »Perlas de las Dunas« # »The Dead Don't Care About Vengeance« # »I Never Left« # »[[Another Way to Die]]« – [[Jack White]] & [[Alicia Keys]] == Zaslužek == Na prvi dan predvajanja je v Veliki Britaniji je film zaslužil 8 milijonov $, kar je rekord za otvoritveni petek v zgodovini države. == Viri in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{Official|http://www.007.com}} ** [http://007.com/blog/ Uradni blog] * {{imdb title|id=0830515|title=Quantum of Solace}} * http://www.kolosej.si/filmi/film/kvantum-socutja/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:James Bond]] [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi Metro-Goldwyn-Mayer]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o okolju]] 51q5b0gxyjr6z8idj7t4o4rogyzivkm 0 191292 5737860 5640905 2022-08-20T18:52:55Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Lira''' je lahko: * [[Lira (glasbilo)|Lira]], pri starih Grkih glasbilo s strunami * [[Klarinet#Lira|Lira]], majhno notno stojalo za klarinet * '''lira,''' denarna enota v nekaterih državah ** [[Italijanska lira]], nekdanja denarna enota v [[Italija|Italiji]] ** [[Turška lira]], denarna enota v [[Turčija|Turčiji]] ** [[Malteška lira]], nekdanja denarna enota na [[Malta|Malti]] ** ponekod sinonim za [[Funt (mera)|funt]] * [[Lira (ozvezdje)|Lira]], majhno ozvezdje severne nebesne poloble * [[Pevsko društvo Lira|Lira]], moški pevski zbor iz Kamnika {{razločitev}} re6udxs950443i35lvy72ogkfy8704d 0 194369 5737685 5507078 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Bernandinec | altname = St. Bernhardshund<br />Bernhardiner<br />Alpine Mastiff<br />Saint Bernard | nickname = Bernie, SB | country = {{ITA}} / {{SUI}} | image = Grupp 2 SANK BERNHARDSHUND, KORTHÅRIG, St Zamba’s Downtown Diamond (isolated).png | image_caption = |maleweight = od 80 kg naprej |femaleweight = od 65 kg naprej |maleheight = najmanj 70 cm in največ 90 cm |femaleheight = najmanj 65 cm in največ 80 cm |coat = Glede na dolžino dlake ločimo kratkodlakega in dolgodlakega bernardinca. |color = Osnovna barva je bela z manjšimi ali večjimi rdečimi polji ali povsem rdečerjav plašč po hrbtu. |litter_size = |life_span = 8 - 10 let | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/saint_bernard/index.cfm | ankcgroup = Skupina 6 (Službeni) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/stbernar.html | ckcgroup = Skupina 3 - Working Dogs | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=SBR | fcigroup = 2 | fcinum = 61 | fcisection = 2 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-061.htm | kcukgroup = Delovni | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/61 | nzkcgroup = Utility | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br676.html | ukcgroup = Čuvaj | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/56977d67d7d2776f85257044006ae409?OpenDocument }} <!-- Konec predloge --> '''Bernardinec''' je [[pasma]] [[pes|psov]], ki ima zelo staro poreklo; njegove prednike so pred dvema tisočletjema pripeljali v Švico že Rimljani. Standard pasme je bil potrjen [[2. junij]]a [[1887]] in od takrat je bernardinec avtohtona [[Švica|švicarska]] pasma. Ime bernardinec se je za pasmo začelo uporabljati šele leta [[1865]], ko se je v samostanu na prelazu [[Veliki Sveti Bernard]] začela čistopasemska vzreja. Že tedaj so menihi poznali dva tipa psov: kratkodlake, ki so jih uporabljali za delo (teptanje snega, prevoz mleka, iskanje pogrešanih ljudi) in dolgodlake, ki pa so bili za življenje v snegu manj primerni, ker se jim je sneg sprijemal v kepe na dlaki. [[Slika:Slika mladega bernardinca.jpg|150px|sličica|left|Dvomesečni bernardinec]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|St. Bernard dog}} * [http://www.akc.org/breeds/saint_bernard/did_you_know.cfm The American Kennel Club] * [http://www.saintbernard.org/ The Saint Bernard club of America] * [http://www.3dphotographers.com/photographs/dogs/saint-bernard/index.asp Photographs of Saint Bernards] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} k77f3ya3zodlkobqqz88eql4v7qr5xi 14 195156 5737712 3980513 2022-08-20T13:33:32Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[pasma]]h [[koza|koz]]. {{Kategorija v Zbirki|Goat breeds}} [[Kategorija:Koze|Pasme]] [[Kategorija:Pasme|K]] 289a9vcwsfxy867dunk6w75ob5m9uty 14 195160 5737717 3965369 2022-08-20T13:34:37Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[pasma]]h [[ovca|ovc]]. {{Kategorija v Zbirki|Sheep breeds}} [[Kategorija:Koze|Pasme]] [[Kategorija:Pasme|O]] glqkja255facihflzjd70b8ega6s1p2 0 199635 5737968 5547460 2022-08-20T20:34:54Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki '''Teoríja zaróte''' (tudi '''konspiracionízem'''<ref>https://www.universalis.fr/encyclopedie/conspirationnisme/</ref>) je vrsta [[teorija|teorije]], ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije. Ta vrsta teorije podaja alternativno razlago stvari ali dogodkov, uradno razlago pa obravnava kot manipulacijo in prikrivanje skrivnega delovanja ene ali več skrivnih oseb ali združb.<ref>[http://knowledgerush.com/kr/encyclopedia/Conspiracy_theory Conspiracy theory] na Knowledgerush.com. Pridobljeno 30.1.2009.</ref> Take teorije so se v zgodovini pojavile v povezavi z marsikaterim dogodkom ali stvarjo. Pri tem je šlo včasih za dogodke, ki so bili zaviti v skrivnost ali so bile uradne razlage zelo suhoparne oz. celo v nasprotju z logiko, zaradi česar so ljudje začeli razvijati svoje razlage, ki naj bi pojasnile pravo ozadje takih dogodkov. Pojem »teorija zarote« se včasih uporablja za poskus diskreditacije alternativnih razlag kot absurdnih oz. neresničnih. Zato so zagovorniki alternativnih teorij s strani okolice večinoma obravnavani negativno. Najbolj so na udaru tisti, ki za svoje trditve nimajo dovolj dobrih dokazov. Kljub temu nekatere take teorije z dovolj dokazi delujejo bolj logično od uradnih razlag. Zagovorniki so tudi mnenja, da jih odgovorni z negativnim odnosom do teh teorij poskušajo diskreditirati in na tak način poskušajo prikriti resnico. Med zagovorniki in raziskovalci alternativnih teorij se kljub negativnemu odnosu okolice najdejo tudi znanstveniki, čeprav imajo nekateri zaradi tega raziskovanja tudi težave. Nekatere teorije, ki so bile nekoč označene za teorije zarote, so se kasneje izkazale kot resnične. Med slednje sodijo npr: * Požig [[Reichstag]]a ([[1933]]) * Uprizorjen [[Nemci|nemški]] napad na nemško radijsko postajo v [[Incident v Gleiwitzu|Gleiwitzu]] na [[Poljska|Poljskem]] ([[1939]]) * [[Operacija Gladio]] * Projekt MKULTRA (razvoj metod za nadzor misli) === Znane teorije zarote === * [[Iluminati]] in njihov nadzor nad globalno družbo * [[Prostozidarji]] in njihov nadzor nad globalno družbo * [[Teorija zarote NLP]] - več teorij, npr. ** [[Zunajzemeljsko življenje|Nezemljani]] sodelujejo s svetovnimi voditelji ** Nezemljani nadzorujejo globalno družbo ** Nezemljani skrivoma obiskujejo Zemljo in delajo poskuse na ljudeh v pripravi na invazijo ** Opažanja NLP so posledica vojaškega testiranja plovil z naprednim pogonom v okvitu strogo zaupnih programov * Atentat na [[JFK|Johna F. Kennedyja]] * [[Apollo 11]] - zanikanje pristanka na Luna|Luni * Ameriška vlada naj bi dopustila [[napad na Pearl Harbor]] z namenom vključitve ZDA v [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] * Napad na ameriško vojaško ladjo [[USS Liberty]] naj bi namerno zagrešil [[Izrael]] * Vpletenost vlade ZDA v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] * Prikrivanje obstoja alternativne tehnologije in alternativnih zdravil * Napihovanje problema terorizma (predvsem islamskega) z namenom omejevanja svobode in povečanja nadzora nad ljudmi * Kemične sledi letal, t. i. [[Chemtrails (teorija zarote)|chemtrails]] z namenom vplivanja na prebivalstvo, podnebje,.... === Teorije zarote in verovanje, narodnost in rasa === Več teorij zarot postavlja kot osrednji element antagonizma ali protagonizma tudi verstva, narode ali celo rase. Eden takšnih primerov je tudi judovsko-prostozidarska teorija zarote, katera občasno omenja tudi iluminate in ima korenine v antisemitizmu in izhaja iz srednjega veka, ko so v [[Evropa|Evropi]] bile popularne zgodbe s krščanskim ozadjem, in so obtoževale jude zastrupitve vodnjakov, uboja Jezusa in zaužitje njegove krvi, med drugimi. Kasnejše varijante te teorije zarote proti krščanstvu so tudi prišle iz vrst Rimo-katoliške cerkve, v 18. stoletju ko so skupino razsvetljencev vodeno s strani [[Adam Weishaupt|Adama Weishaupta]], imenovano tudi Illuminati, ki se je zavzemala za konec zlorabe moči Rimo-katoliške cerkve ter državnih organov, kot tudi enakopravnost obeh spolov, diskreditirali kot anti-kriste, in zlo organizacijo, in jih tudi v kasnejših letih prepovedali. V 20. stoletju so v porasti bile teorije zarote o nadvladi judovskih bankirjev nad svetom, katere so dobile zagon z objavo lažnega besedila "''The Protocols of the Elders of Zion''" (slovensko: Protokol Sionskih starešin), kateri je bil množično tiskan na zahodu s strani ustanovitelja avtomobilskega giganta [[Ford]], [[Henry Ford|Henrya Forda]]. To besedilo naj bi bil dokaz, da judje oziroma židje nadzorujejo trge in države, dejansko pa je vsebovalo generalizacije, stereotipe, ni pa vsebovalo specifičnih podatkov ali lastnosti.{{Sfn | Pipes | 1997 | p = 85}} === Psihološki vidik === Študije nekaterih psihologov pravijo, da ljudje ki verjamejo eni teoriji zarote, po navadi tudi lažje verjamejo številnim drugim.<ref>{{cite journal | author = Goertzel | year = 1994 | month = | title = Belief in Conspiracy Theories | journal = Political Psychology | volume = 15 | issue = 4| pages = 733–744 | doi = 10.2307/3791630 | url = http://www.crab.rutgers.edu/~goertzel/conspire.doc |pages=1, 12, 13| accessdate = 2006-08-07 | jstor = 3791630 | publisher = Political Psychology, Vol. 15, No. 4 }}</ref> Sodeč po študiji iz leta 2012, ljudje ki verjamejo več teorijam zarote, verjamejo tudi takim ki se med sabo izključujejo, oziroma so protislovna.<ref name='Contradictory CT'>{{cite journal | title = Dead and Alive: Beliefs in Contradictory Conspiracy Theories | journal = Social Psychological and Personality Science | date = 2012-01-25 | first = Michael J. | last = Wood | coauthors = Karen M. Douglas, Robbie M. Sutton| id = | url = http://spp.sagepub.com/content/early/2012/01/18/1948550611434786.full.pdf+html | format = PDF | accessdate = 2012-02-08}}</ref> Eden od navedenih primerov je ta, da ljudje ki verjamejo da je [[Osama Bin Laden]] umrl pred [[Operacija Neptunovo kopje|vojaškim napadom na njegov dom leta 2011]], tudi velikokrat verjamejo da ga je v istem napadu vojska zajela živega. Kako je mogoče, da nekateri še vedno verjamejo, da je bil prvi človek na luni prevara kljub temu, da ga je direktno ali indirektno pripravilo in spremljalo 400.000 ljudi? In kljub temu, da so na luni pustili stvari in opremo? Od takrat recimo vsak dan merijo [[:en:Lunar_Laser_Ranging_experiment|razdaljo od lune do zemlje]] z odbojem laserskega žarka od te opreme. Bistvo take skrajno neverjetne teorije zarote je pokazati, kako močna je ameriška vlada oz. zelo močni so skrivni lobiji in da se proti taki moči ne da oz. ni smiseno boriti. Teorije zarot, ki oporekajo osnovnim resnicam, torej uničujejo delovanje demokracije in vodijo do totalitarne države, kjer "je vse mogoče", ljudje pa, ki take teorije širijo, so "vojaki" te države.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj nekateri še vedno verjamejo, da je bil pristanek na Luni prevara|url=https://www.mladina.si/192192/zakaj-nekateri-se-vedno-verjamejo-da-je-bil-pristanek-na-luni-prevara/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-17}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Teorije zarote|*]] {{normativna kontrola}} 0vqqdwoiphyrveqwmed6mufw5rqfdga 5737996 5737968 2022-08-20T21:15:45Z A09 188929 -np, tn wikitext text/x-wiki '''Teoríja zaróte''' (tudi '''konspiracionízem'''<ref>https://www.universalis.fr/encyclopedie/conspirationnisme/</ref>) je vrsta [[teorija|teorije]], ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije. Ta vrsta teorije podaja alternativno razlago stvari ali dogodkov, uradno razlago pa obravnava kot manipulacijo in prikrivanje skrivnega delovanja ene ali več skrivnih oseb ali združb.<ref>[http://knowledgerush.com/kr/encyclopedia/Conspiracy_theory Conspiracy theory] na Knowledgerush.com. Pridobljeno 30.1.2009.</ref> Take teorije so se v zgodovini pojavile v povezavi z marsikaterim dogodkom ali stvarjo. Pri tem je šlo včasih za dogodke, ki so bili zaviti v skrivnost ali so bile uradne razlage zelo suhoparne oz. celo v nasprotju z logiko, zaradi česar so ljudje začeli razvijati svoje razlage, ki naj bi pojasnile pravo ozadje takih dogodkov. Pojem »teorija zarote« se včasih uporablja za poskus diskreditacije alternativnih razlag kot absurdnih oz. neresničnih. Zato so zagovorniki alternativnih teorij s strani okolice večinoma obravnavani negativno. Najbolj so na udaru tisti, ki za svoje trditve nimajo dovolj dobrih dokazov. Kljub temu nekatere take teorije z dovolj dokazi delujejo bolj logično od uradnih razlag. Zagovorniki so tudi mnenja, da jih odgovorni z negativnim odnosom do teh teorij poskušajo diskreditirati in na tak način poskušajo prikriti resnico. Med zagovorniki in raziskovalci alternativnih teorij se kljub negativnemu odnosu okolice najdejo tudi znanstveniki, čeprav imajo nekateri zaradi tega raziskovanja tudi težave. Nekatere teorije, ki so bile nekoč označene za teorije zarote, so se kasneje izkazale kot resnične. Med slednje sodijo: * Požig [[Reichstag]]a (1933) * Uprizorjen [[Nemci|nemški]] napad na nemško radijsko postajo v [[Incident v Gleiwitzu|Gleiwitzu]] na [[Poljska|Poljskem]] (1939) * [[Operacija Gladio]] * Projekt MKULTRA (razvoj metod za nadzor misli) === Znane teorije zarote === * [[Iluminati]] in njihov nadzor nad globalno družbo * [[Prostozidarji]] in njihov nadzor nad globalno družbo * [[Teorija zarote NLP]] - več teorij, npr. ** [[Zunajzemeljsko življenje|Nezemljani]] sodelujejo s svetovnimi voditelji ** Nezemljani nadzorujejo globalno družbo ** Nezemljani skrivoma obiskujejo Zemljo in delajo poskuse na ljudeh v pripravi na invazijo ** Opažanja NLP so posledica vojaškega testiranja plovil z naprednim pogonom v okvitu strogo zaupnih programov * Atentat na [[JFK|Johna F. Kennedyja]] * [[Apollo 11]] - zanikanje pristanka na Luni * Ameriška vlada naj bi dopustila [[napad na Pearl Harbor]] z namenom vključitve ZDA v [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] * Napad na ameriško vojaško ladjo [[USS Liberty]] naj bi namerno zagrešil [[Izrael]] * Vpletenost vlade ZDA v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] * Prikrivanje obstoja alternativne tehnologije in alternativnih zdravil * Napihovanje problema terorizma (predvsem islamskega) z namenom omejevanja svobode in povečanja nadzora nad ljudmi * Kemične sledi letal, t. i. [[Chemtrails (teorija zarote)|chemtrails]] z namenom vplivanja na prebivalstvo, podnebje, ... === Teorije zarote in verovanje, narodnost in rasa === Več teorij zarot postavlja kot osrednji element antagonizma ali protagonizma tudi verstva, narode ali celo rase. Eden takšnih primerov je tudi judovsko-prostozidarska teorija zarote, katera občasno omenja tudi iluminate in ima korenine v antisemitizmu in izhaja iz srednjega veka, ko so v [[Evropa|Evropi]] bile popularne zgodbe s krščanskim ozadjem, in so obtoževale jude zastrupitve vodnjakov, uboja Jezusa in zaužitje njegove krvi, med drugimi. Kasnejše variante te teorije zarote proti krščanstvu so tudi prišle iz vrst Rimo-katoliške cerkve, v 18. stoletju ko so skupino razsvetljencev vodeno s strani [[Adam Weishaupt|Adama Weishaupta]], imenovano tudi Illuminati, ki se je zavzemala za konec zlorabe moči Rimo-katoliške cerkve ter državnih organov, kot tudi enakopravnost obeh spolov, diskreditirali kot anti-kriste, in zlo organizacijo, in jih tudi v kasnejših letih prepovedali. V 20. stoletju so v porasti bile teorije zarote o nadvladi judovskih bankirjev nad svetom, katere so dobile zagon z objavo lažnega besedila "''The Protocols of the Elders of Zion''" (slovensko: Protokol Sionskih starešin), kateri je bil množično tiskan na zahodu s strani ustanovitelja avtomobilskega giganta [[Ford]], [[Henry Ford|Henrya Forda]]. To besedilo naj bi bil dokaz, da judje oziroma židje nadzorujejo trge in države, dejansko pa je vsebovalo generalizacije, stereotipe, ni pa vsebovalo specifičnih podatkov ali lastnosti.{{Sfn | Pipes | 1997 | p = 85}} === Psihološki vidik === Študije nekaterih psihologov pravijo, da ljudje ki verjamejo eni teoriji zarote, po navadi tudi lažje verjamejo številnim drugim.<ref>{{cite journal | author = Goertzel | year = 1994 | month = | title = Belief in Conspiracy Theories | journal = Political Psychology | volume = 15 | issue = 4| pages = 733–744 | doi = 10.2307/3791630 | url = http://www.crab.rutgers.edu/~goertzel/conspire.doc |pages=1, 12, 13| accessdate = 2006-08-07 | jstor = 3791630 | publisher = Political Psychology, Vol. 15, No. 4 }}</ref> Sodeč po študiji iz leta 2012, ljudje ki verjamejo več teorijam zarote, verjamejo tudi takim ki se med sabo izključujejo, oziroma so protislovna.<ref name='Contradictory CT'>{{cite journal | title = Dead and Alive: Beliefs in Contradictory Conspiracy Theories | journal = Social Psychological and Personality Science | date = 2012-01-25 | first = Michael J. | last = Wood | coauthors = Karen M. Douglas, Robbie M. Sutton| id = | url = http://spp.sagepub.com/content/early/2012/01/18/1948550611434786.full.pdf+html | format = PDF | accessdate = 2012-02-08}}</ref> Eden od navedenih primerov je ta, da ljudje ki verjamejo da je [[Osama Bin Laden]] umrl pred [[Operacija Neptunovo kopje|vojaškim napadom na njegov dom leta 2011]], tudi velikokrat verjamejo da ga je v istem napadu vojska zajela živega. Kako je mogoče, da nekateri še vedno verjamejo, da je bil prvi človek na luni prevara kljub temu, da ga je direktno ali indirektno pripravilo in spremljalo 400.000 ljudi? In kljub temu, da so na luni pustili stvari in opremo? Od takrat recimo vsak dan merijo [[:en:Lunar_Laser_Ranging_experiment|razdaljo od lune do zemlje]] z odbojem laserskega žarka od te opreme. Bistvo take skrajno neverjetne teorije zarote je pokazati, kako močna je ameriška vlada oz. zelo močni so skrivni lobiji in da se proti taki moči ne da oz. ni smiselno boriti. Teorije zarot, ki oporekajo osnovnim resnicam, torej uničujejo delovanje demokracije in vodijo do totalitarne države, kjer "je vse mogoče", ljudje pa, ki take teorije širijo, so "vojaki" te države.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj nekateri še vedno verjamejo, da je bil pristanek na Luni prevara|url=https://www.mladina.si/192192/zakaj-nekateri-se-vedno-verjamejo-da-je-bil-pristanek-na-luni-prevara/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-17}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Teorije zarote|*]] {{normativna kontrola}} 1q9rf7yoay49xtks2vl57ocj65v6vc9 0 200100 5737691 4899341 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Kuvasz | image = Kuvasz_Prince_Juninho_Poster.jpg | image_caption = | country = [[Madžarska]] | altname = Hungarian Kuvasz | maleweight = 45-52 kg | femaleweight = 35-40 kg | maleheight = 70 do 76 cm | femaleheight = 65 do 70 cm | coat = | color = bela | litter_size = 7 do 8 | life_span = 10 do 12 let | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/kuvasz/index.cfm | ankcgroup = Skupina 5 (Delovni psi) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/kuvasz.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.kuvaszclubofcanada.org/canstandards.htm | fcigroup = 1 | fcinum = 54 | fcisection = 1 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030407075859/http://www.fci.be/uploaded_files/054gb2000.doc | kcukgroup = Pastoral | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/137 | nzkcgroup = Delovni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br534.html | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/guardiandogs/kuvasz.std.shtml }} '''Kuvasz''' je [[pasma]] [[pes|psov]], ki ima starodavne [[Madžarska|madžarske]] korenine. Omembo te pasme je mogoče najti v starih madžarskih besedilih. V preteklosti so jih uporabljali za zaščito pašnih živali, vendar jih v zadnjih sedemdesetih letih najdemo kot hišne ljubljenčeke. Nekaj časa so ga uporabljali tudi za lov na [[volk]]ove in divje prašiče. == Splošni videz == Krepek, a eleganten pes z videzom, ki priča o plemenitosti in moči. Glava je skladna z dokaj neizrazitim stopom, ravnim nosnim grebenom in črnim smrčkom. Poševne, mandljeve oči so temne barve. Spuščeni [[uhelj|uhlji]] v obliki črke V so nastavljeni visoko in široko. Volnato in razmeroma tanko [[podlanka|podlanko]] pokriva srednje dolga, močna in valovita krovna [[dlaka]], ki mora biti bele barve. Križec je rahlo udrt. Nizko nastavljen, pobešen [[rep]] je lahno usločen navzgor. == Značaj == Kuvas je zvest svojemu gospodarju, pogumen in nezaupljiv do tujcev; je izvrsten pastirski pes in čuvaj. Ob pravilnem šolanju se dobro obnese tudi kot pes za obrambo. Vzrejen je za življenje na prostem, ne v stanovanju. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kuvasz}} {{pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] f8ltfxz1ilnhmas5cncichwrfwpu70m 0 204646 5737684 4231327 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = American Bulldog 600.jpg | image_caption = Tigrasto-bel ameriški buldog | name = Ameriški buldog | altname = Old Country Bulldog | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | ukcgroup = Guardian Dogs | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/guardiandogs/americanbulldog.std.shtml | maleweight = 27-60 [[kilogram|kg]] | femaleweight = 30-50 kg | maleheight = 50-71 cm | femaleheight = 43-66 cm | coat = kratka, ostra | color = kombinacije bele in tigraste (vseh barv) | litter_size = 7-12 mladičev | life_span = 0-15 let }} '''Ameriški buldog''' je [[pasma]] [[domači pes|psov]] (''Canis lupus familiaris''), ki izvira iz ZDA. Ta pasma je najbližja sorodnica izumrle pasme [[Old English Bulldog]]. Splošno gledano obstajata dva tipa ameriških buldogov; tip '''Johnson''' in tip '''Scott''', ki se imenujeta po dveh vzrediteljih, ki sta najbolj vplivala na razvoj pasme, Johnu D. Johnsonu in Allenu Scottu. Za ta dva tipa se uporabljata tudi imeni Classic in Bully tip ali Standard in Performance tip. == Opis == === Izgled === Ameriški buldog je čokat pes močne konstitucije z veliko mišično maso in izrazitimi mišičastimi rameni in globokimi ter širokimi prsmi. [[Dlaka]] te pasme je kratka in ostra. Barva kožuha je bela ali belo tigrasta, pri čemer so v tigrastem delu dovoljene vse barvne kombinacije. Glava je velika, široka in močno nagubana. Tip Johnson je večji in ima krajši [[gobec]] kot tip Scott, danes pa sta tipa že precej pomešana in se dopolnjujeta. V povprečju tehta ameriški buldog med 27 in 57&nbsp;kg, plečna višina pa je v povprečju med 52 in 70&nbsp;cm. Tip Johnson lahko na prvi pogled podoben bokserju, saj sta si pasmi dokaj podobni. === Značaj === [[Slika:Steelcity Kascha.JPG|thumb|right| Samica tipa Johnson pri starosti 20 mesecev]] Ameriški buldog je prijazen in družaben pes, ki se zlahka socializira. Do tujcev, ki ne predstavljajo grožnje je strpen, močno pa se naveže na gospodarja in člane družine, zaradi česar obstaja možnost pretirane zaščitniške agresije. Do otrok je strpen, pri pravilni socializaciji in dresuri pa je strpen tudi do drugih psov. Ob pravilni vzgoji je ameriški buldog odličen družinski pes in dober čuvaj. Pasma je znana po svoji veliki delovni vnemi in veliki energičnosti, zaradi česar je najprimernejše okolje za to pasmo hiša z velikim vrtom. Ob pravilni socializaciji in vzgoji nima težav z ostalimi [[hišni ljubljenčki|hišnimi ljubljenčki]], če pa je prepuščen samemu sebi obstaja velika verjetnost agresije do manjših psov in mačk. Ameriški buldog je primeren za šolanje saj je hitro učljiv. Predvsem v ZDA ga uporabljajo kot psa reševalca, urijo in uporabljajo pa ga tudi specialne vojaške ter policijske enote (K9). == Zgodovina == === Zgodovina v Angliji === Zgodovina psov, podobnim [[mastif]]om sega v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] v čase [[rimljani|rimske okupacije]]. S prihodom [[Normani|Normanov]] na britansko otočje (1066) so iz [[Evropa|Evrope]] tja prišli tudi [[alaunt]]i. S križanjem mastifov in alauntov je so nastale nove vrste, med katerimi so bili tudi buldogi. Iz ene od podvrst alauntov (za katero obstajajo zapisi o popolnoma belih psih) naj bi s križanjem nastal tudi prednik ameriškega buldoga. V [[17. stoletje|17.]] in [[18. stoletje|18. stoletju]] so buldogi postali priljubljeni kmečki psi, ki so jih uporabljali pri lovu, živinoreji in v [[klavnica]]h, pa tudi kot čuvaje in za [[pasji boji|pasje boje]]. Leta 1835 so v Združenem kraljestvu prepovedali boje psov z [[Domače govedo|biki]], zaradi česar se je pasma nekoliko prilagodila novi vlogi družinskega psa. Psi so postali nekoliko manjši, s selekcijo pa so tudi izgubili večino agresivnih lastnosti. === Zgodovina v ZDA === V ZDA je pasma prišla z naseljenci in je ostala nespremenjena tudi po spremembah, ki jih je doživela v Angliji. Največ teh psov je bilo na ameriškem jugu, kjer so bila velika ruralna področja in je bila pasma z lastnostmi, ki jih je imel prvotni buldog zelo zaželjena. Z industrijsko revolucijo in krčenjem ruralnih področij v ZDA je začela pasma počasi izginjati in je do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] skoraj povsem izginila. Pri ohranjanju in ponovnemu vzponu pasme je močno pripomogel vojni veteran John D. Johnson, ki je z Alanom Scottom in nekaj drugimi vzreditelji začel spremljati pasmo in iz nje vzgajati pasmo, ki je kasneje dobila ime ameriški buldog. Kot samostojna pasma je bil nato 1. januarja 1999 ameriški buldog sprejet v register United Kennel Cluba. Ključnega pomena za preživetje pasme v ZDA je bila prisotnost velike populacije divjih prašičev na jugu ZDA, kjer so buldoge uporabljali za lov na to [[divjad]]<ref name="HURST">[http://www.hurstbulldogs.com/breeding.html Brief American Bulldog History - Breeders in the Northern U.S.]</ref>, saj ti prašiči v naravi niso imeli sovražnika in so postali veliki škodljivci na kmetijskih površinah. Kmetje so zato te pse izkoristili za zatiranje populacije prašičev. Prav tam je Johnson po vojni s svojim očetom našel nekaj psov za nadaljevanje vrste. Scott je sprva pse vzgajal skupaj z Johnsonom, kasneje pa je začel njune pse križati z drugimi ujetimi psi z juga ZDA. Podvrsta, ki jo je tako dobil je dobila ime Standard American Bulldog. Nekoliko kasneje je začel Johnson svoje pse križati s psi s severa ZDA, ki so imeli še vse lastnosti prvotnih buldogov in razvil nekoliko drugačno podvrsto. S tem sta se ustvarili Johnsonova in Scottova linija Ameriških buldogov. Johnson je pasmo prvič predstavil širši javnosti v [[1950.|petdesetih letih 20. stoletja]] pod imenom American Pit Bulldogs. Kmalu je ugotovil, da ime javnost te pse zamenjuje s pasmo [[pit bul terier]], zato je leta 1985 ime spremenil v American Bulldog pod katerim je ta pasma znana danes. Dežela izvora današnjega ameriškega buldoga je domovina vzreditelja Johnsona, [[zvezna država Združenih držav Amerike|ameriška zvezna država]] [[Georgia]]. === Pasma v Sloveniji === [[FCI]] pasme ameriški buldog ne priznava, zaradi česar ne morejo dobiti FCI [[rodovnik]]ov. Psi lahko dobijo pogojne rodovnike, ki se izdajajo psom, ki imajo rodovnik, ki ga ni izdala FCI. V [[Slovenija|Sloveniji]] [[kinološka zveza Slovenije]] izdaja pogojne rodovnike pasmam, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v rodovno knjigo, za ameriške buldoge pa v Sloveniji še ni urejen vpis vanjo, zaradi česar ti psi ne morejo dobiti niti pogojnega rodovnika<ref>{{cite web|url=http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=402|title=Ameriški buldog|last=Skokić|first=Marjana in Enriko|accessdate=4. marca 2009}}</ref>. === Novejša zgodovina === Ameriškemu buldogu ne grozi več izumrtje, v ZDA celo postaja vse bolj priljubljena pasma. Tudi drugod po svetu je pasma priljubljena in jo veliko uporabljajo na kmetijskem področju kot lovske pse za lov na [[divji prašič|divje prašiče]]. Priljubljeni so tudi kot službeni in ovčarski psi. Pogosto to pasmo mešajo s pasmo [[leopardji pes Catahoula]]. Tako dobljena pasma se imenuje [[Catahoula buldog]], zanjo pa je značilna še večja energičnost in vzdržljivost. Ameriške buldoge dreserji pogosto prijavljajo na tekmovanja v vlečenju bremen in podobne vzdržjivostne discipline. == Zdravje == Ob pravilni vzgoji, dobremu oskrbovanju in veliki fizični aktivnosti lahko ti psi živijo med 10 in 14 let. Pojavljajo se nekatere degenerativne bolezni, ki pa niso prisotne pri vrsti kot celoti. Ameriški buldogi so sicer nagnjeni k povečanju [[srce|srca]], okvaram [[ledvice|ledvic]], [[displazija|displaziji]] [[kolk]]ov in komolcev, [[rak (bolezen)|kostnemu raku]] ter še nekaterim drugim boleznim<ref>Fishman, Abe, and DeVeer, Will. ''American Bulldog.'' Allenhurst, NJ: Kennel Club Books, 2005.</ref>. == Registri == American Bulldog Specific * [http://www.american-bulldog.com American Bulldog Association] * [http://www.abra1st.com American Bulldog Registry & Archives] Več pasemski registri, ki priznavajo pasmo ameriški buldog * [http://www.stodghillsarfregistry.com Animal Research Foundation] * [http://www.nationalkennelclub.com National Kennel Club] * [http://www.ukcdogs.com United Kennel Club] == Viri in opombe == {{opombe}} == Literatura == * {{cite book|last=Putnam|first=Dave|title=The Working American Bulldog|location=[[California]] | publisher=Bulldog Press|isbn=0-9672710-0-2}} * {{cite book|last=McDonald|first=Joan|title=The Book of the Bulldog|location=[[Neptune, NJ]] | publisher=TFH Publications|isbn=0-86622-027-5}} * {{cite book|last=Jenkins|first=Robert|title=The Story of the Real Bulldog|location=[[Neptune, NJ]] | publisher=TFH Publications|isbn=0-7938-0491-4}} * {{cite book|last=Miller|first=Lemuel|title=American Bulldog: Stories, facts & legends|location=[[Wildwood, Florida]] | publisher=Robert Beard|isbn=1-86118-076-4}} == Glej tudi == * [[Buldog Alapaha blue blood]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|American Bulldog}} * {{dmoz|Recreation/Pets/Dogs/Breeds/Molosser_Group/American_Bulldog/|American Bulldog}} - Aktivne povezave do strani. [[Kategorija:Pasme psov]] f3mbotfzb9uifq4mk1u9n9fm43dww0o 0 210499 5737800 5124420 2022-08-20T17:42:27Z 77.38.123.226 /* Proza */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Anton Koder''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]], * [[21. maj]] [[1851]], [[Radomlje]], † [[21. februar]] [[1918]], [[Ljubljana]] (pokopan v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]). == Življenje == Rodil se je v kmečki družini v [[Radomlje|Radomljah]] pri [[Kamnik]]u. Nekaj let po njegovem rojstvu so se z družino preselili v Poženik pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Tu je preživljal najsrečnejša mlada leta in se vse življenje štel za Poženčana. V [[Kamnik]]u je obiskoval ljudsko šolo pri [[Frančiškani|frančiščkanih]], gimnazijo pa je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot [[Ivan Tavčar|Tavčarjev]] in [[Fran Detela|Detelov]] sošolec. Po končani gimnaziji je opravljal poklic poštnega uradnika v Ljubljani, nato v [[Innsbruck]]u, [[Trento|Trentu]] in ne nazadnje v [[Bregenz]]u, kjer je bil ravnatelj poštnega urada. Leta 1909 se je upokojil in naselil v Ljubljani. Istega leta je postal blagajnik pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] in to funkcijo je opravljal do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Veliko je potoval po Evropi, še posebej od upokojitve dalje; tako je obiskal Nemčijo, Švico, Francijo, Anglijo, Italijo. Umrl je leta 1918, pokopan je v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Na njegovem nagrobniku je napis: "Počivam naj v slovenski zemlji, katero sem tako neizmerno ljubil." V oporoki je svoj denar zapustil za izgradnjo cerkve na Poženiku, veliko pa je namenil tudi za cerkljanske in poženiške siromake. Oporoka v večini točk ni bila realizirana. == Literarno delo == Leta 1869 je kot dijak začel zlagati pesmi, ki jih je objavil v [[Učiteljski tovariš|Učiteljskem tovarišu]] in [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Kasneje je bil eden glavnih pesnikov v [[Zora (časopis)|Zori]], nekaj svojih pesmi pa je objavil tudi v Kresu. Glede na pričevanje njegove zapuščine, naj bi pesmi skladal vse do leta 1909. Bolj znan je kot pripovednik. Svoje prvo pripovedno delo ''Ena noč na gorenjskih planinah'' je napisal kot dijak in ga objavil v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]], kjer je objavljal svoje prve kratke pripovedi. Pisal je tudi slike iz narave in povestice, ki jih je objavljal v [[Zora (časopis)|Zori]]. V [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] je objavljal potopise, krajše pripovedne prispevke in daljše povesti: ''[[Črne oči]]'', ''[[Hči starega sodca]]'', ''[[Kupa brinjevca]]'', ''[[Na naših gorah]]''. Leta 1876 je v [[Stritarjev Zvon|Stritarjevem Zvonu]] izšlo nekaj njegovih obrazov: Lastavica, Prepelica, Prizori. Leta 1877 je v samostojni knjigi izdal prvi slovenski idilični roman ''[[Marjetica]]''. Ob prvem izidu je bil označen kot "izvirni roman", v ponatisih pa je dobil oznako [[idila|"idila"]]. Gre za preprosto pripoved, ki je bolj značilna za povest kot roman. Zgodba govori o petnajstletni črnolasi Srakarjevi Marjetici, ki skupaj z očetom Srakarjem živi v leseni koči nad Beriškim selom. Je pridna gospodinja, ki skrbi za očeta in dve kozi. Med vaškimi dekleti je najlepša in zelo priljubljena. V njo se zaljubi Mlinarjev Štefan, ki je najlepši in najbogatejši v vasi. Obljubita si večno zvestobo, vendar oče Mlinar njuni zvezi nasprotuje. Štefan se mu upre in odide od doma. Oče Mlinar čez čas popusti, Štefan se vrne in vsi se začnejo pripravljati na poroko. Marjetica v tem času zboli in na dan poroke umre. Zaplet zgodbe je precej podoben zapletu v [[Josip Jurčič|Jurčičevi]] [[povest]]i ''[[Sosedov sin]]'', s to razliko, da gre pri Kodrovem romanu za zvezo bogatega fanta in revnega dekleta, ki ima nesrečen konec, pri Jurčičevi povesti pa je ravno obratno. Skupna lastnost obeh romanov je kmečka atmosfera, podobnost med njima pa najdemo tudi v imenih glavnih oseb. Oba moška protagonista romanov sta Štefana, eden je Mlinarjev, drugi Brašnarjev, ženski protagonistki pa sta Srakarjeva Metka pri Kodru in Smrekarjeva Francka pri Jurčiču - tudi tu gre za podobnost, a v tem primeru prilastkovo. Leta 1926 je bilo delo natistnjeno že četrtič, kar priča, da je bilo precej popularno, kritika pa je kljub temu romanu pripisala le negativne oznake. Kot glavni pripovednik je deloval v Kresu, v katerem je med letoma 1881 in 1895 izdal več romanov in povesti. Leta 1881 je izžla prva izvirna daljša planinska povest z naslovom ''[[Viženčar]]''. Povest se dogaja na Viženčah in bližnji okolici. Viženčar je bogat gospodar velike kmetije, ki se razprostira visoko v gorah. Ima sina Janeja, ki se s skrivanjem po planinah pod [[Krvavec|Krvavcem]] izogiba vojaški obveznosti. Oče bi mu lahko plačal vojaškega namestnika in ga s tem oprostil vojaščine, vendar tega ni storil, ker sta bila v sporu. Razlog zanj je tičal v domači dekli Cilji, v katero sta bila oba zaljubljena. Janej, zaradi vojaškega begunstva, postane tarča vojakov. Nekega dne se s temi vojaki spopade, enega celo ubije in pobegne. Dve leti pozneje je v planine pod Krvavcem prišel na lov cesarski princ in pri tem padel v prepad, iz katerega ga reši Janej. Čez dve leti cesarski princ doseže, da je Janej pomiloščen. Povest se konča s poroko Janeja in Cilje. Leta 1882 je izdal roman ''[[Zvezdana]]'' in povest ''[[Oreharjev Blaž]]''. Slednja govori o Blažu, ki je kot konjski hlapec služil pri starem Oreharju. Teden dni pred poroko, s kravjo deklo Urško, mu je Oreharjev konj odgrizni uho. To Blaža zelo razjezi, zato se je konju maščuje in ga pri tem rani tako močno, da kasneje pogine. Jezni Orehar mu vzame ves prihranjen denar, Urška pa ga zaradi tega zapusti. Blaža kmalu najdejo utopljenega v vodi. Urša je od Oreharja zahteva Blažev denar, da bi z njim plačala stroške pogreba, vendar od njega dobi le posmeh, zato ga zabode v prsa. Orehar umre, Blaža pa naslednji dan pokopljejo. Nato je leta 1883 izdal [[zgodovinski roman]] ''[[Luteranci]]'', ki govori o verskih bojih med [[protestantizem|protestanti]] in [[katolištvo|katoličani]] ter o junakovih ljubezenskih razmerjih. Zgodba se odvija v 2. polovici 16. stoletja na Slovenskem: od [[Kranj|Kranja]] do [[Kamnik|Kamnika]], središče pa je na [[grad Strmol|gradu Strmol]] v bližini [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj]]. Na ta grad se pred katoliškimi preganjalci zateče Jernej Knafelj, vodja protestantov. Tu se zaljubi v graščakinjo Lavro Koronini in ji izda, kdo je v resnici. Svojemu ljudstvu se s tem dejanjem ne zdi več dovolj prizadeven in vdan. Knafelj pobegne v tujino. Čez čas, ko misli, da so se razmere umirile, se vrne. Izve, da je Lavra odšla v samostan. Medsebojni prepiri povzročijo, da luteranstvo opeša. Knafelj se zato odloči, da bo odšel v [[Nemčija|Nemčijo]], a pred tem postane žrtev svojih nekdanjih [[luteranstvo|luteranskih]] prijateljev, ki se zarotijo proti njemu in ga na koncu umorijo. S tem romanom mu je v območje dolge pripovedne proze uspelo spraviti protestantizem. Na račun romana ''[[Luteranci]]'' in domnevno krute povesti ''[[Oreharjev Blaž]]'' je [[Janez Mencinger]] napisal parodijo ''[[Cmokavzar in Ušperna]]'' (1884). Izhajala je v konkurenčni revji [[Ljubljanski zvon]], in sicer istočasno z romanom ''[[Luteranci]]''. Nekaj več naklonjenosti do Kodra je pokazal le [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]] [[Karol Glaser]]. Vrsto negativnih kritik je romanu ''[[Luteranci]]'' namenil tudi literarni zgodovinar [[Anton Slodnjak]]. Kodru je očital, da je pretiraval z Jurčičevo in Kersnikovo rokovnjaško govorico do nesmiselnosti, da je zgodbo pripovedoval brez okusa in za pripovedovanje potrebnega daru, delo pa je označil za slovstveno zablodo. Leta 1883 je v samostojni knjigi izdal povest ''[[V gorskem zakotju]]''. V njej spremljamo mladega zdravnika Limbarja, ki pride službovat v Pešaško vas. Tu najprej spozna županovo Manico, nato se spoprijatelji z upokojenim kapitanom Ivanom Komarjem, na Roženovem gradu pa spozna mlado Lucijeto v katero se zaljubi. Lucijeta mu čustva vrača, njena mati Helena pa tej ljubezni nasprotuje, zato Limbarju jasno pove, da na grad nima več vstopa. Limbar razočaran odide v Mehiko, kjer v vojski zdravi ranjene vojake. Tu sreča ranjenega znanca Komarja, nato se vrne v svojo domovino, kjer izve, da je Komar v Mehiki zaradi rane umrl, svoje posestvo pa zapustil prav njemu. Čez čas se Limbar vrne v Pešaško vas na Komarjevo posestvo, kjer izve, da se je Lucijeta poročila in odselila. Na koncu se zaljubi v Manico in kmalu se tudi poročita. Zadnji roman, ki ga je leta 1884 izdal v Kresu ima naslov ''[[Kmetski triumvirat]]''. Velja za prvi slovenski [[zgodovinski roman]] o [[kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporih]]. Govori o [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|slovensko-hrvaškem kmečkem uporu]] 1573, ki se dogaja v slovenskih krajih, na [[Dunaj]]u, v hrvaških Stubicah in [[Zagreb]]u. Tudi temu romanu so pripisali več negativnih ocen, zato je kmalu odšel v pozabo. Ostale povesti, izdane v Kresu, so še: ''[[Obljubljena]]'', ''[[Rokovnjaška ljubica]]'', ''[[Na Slemenih]]'', ''[[Na višavi]]'' in ''[[Rozamunda Kacenštajn]]''. Med letoma 1881 in 1895 je povesti objavljal tudi v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]: ''[[Drobne povesti]]'', ''[[Stari Grivar]]'', ''[[Grogov Matijče]]'', ''[[Iz življenja]]'', ''[[Ženin Martinek]]'', ''[[Napoved]]'', ''[[Višnjeva pola]]'', ''[[Samski spomini]]''. Nekaj jih je ostalo nenatisnjenih. V svojih pripovednih delih je Koder največkrat opisoval kmečki svet in zgodovinsko dogajanje, malomeščanskemu življenju pa je posvetil manj pozornosti. Vsebino del je najraje navezal na kraje, dogodke in ljudi iz svojega domačega okolja. To mu je tudi lajšalo domotožje. Slovenska literarna zgodovina pa mu je vseskozi očitala, da je [[Josip Stritar|Stritarjev]], [[Simon Gregorčič|Gregorčičev]] in [[Josip Jurčič|Jurčičev]] epigon. Koder se politično ni opredeljeval, zato je članke lahko pisal za več političnih listov, kot so: narodno napredni [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]], konservativni [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in slovensko vladno glasilo Ljubljanski list. V teh člankih je pisal o gospodarskih in prosvetnih vprašanjih, o splošnih narodnih potrebah in nevarnostih; spornih strankarskih zadev pa se v njih ni dotikal. V [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] in [[Slovenec (časnik)|Slovencu]] se je tako v osemdesetih letih 19. stoletja uveljavil kot uvodničar in [[feljton|feljtonist]]. == Bibliografija == === Proza === * ''[[Marjetica (roman)|Marjetica]]'' (1877) * ''[[Viženčar]]'' (1881) * ''[[Obljubljena]]'' (188]) * ''[[Oreharjev Blaž]]'' (1882) * ''[[V gorskem zakotju]]'' (1883) * ''[[Luteranci]]'' (1883) * ''[[Zvezdana]]'' 1883 * ''[[Kmetski triumvirat]]'' (1884) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} == Viri in Literatura == * Miran Hladnik: ''Ne, na Parnas pa že ne!'' XXXVII. SSJLK: Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2001. 115–138. * Miran Hladnik: ''Slovenska kmečka povest''. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. * Miran Hladnik: ''Luteranci, rokovnjači in pesniki''. [http://lit.ijs.si/kranjskizb.html] * Marjan Javornik (ur.): ''Enciklopedija Slovenije 5''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. * Anton Koder: ''V gorskem zakotju''. Ljubljana: Karantanija, 1997 * Adrijan Lah: ''Mali pregled lahke književnosti''. Ljubljana: Založba Rokus, 1997. * Anton Slodnjak: ''Zgodovina slovenskega slovstva 3''. Ljubljana: Slovenska Matica, 1961. * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=283759|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Koder Anton|vir=SBL}} * {{Dlib|ime= Anton Koder}} {{wikivir-avtor}} {{commonscat}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koder, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 5rhp2qct6i1ev6w1txooifbjz0wtqd1 5737801 5737800 2022-08-20T17:43:23Z 77.38.123.226 /* Literarno delo */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Anton Koder''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]], * [[21. maj]] [[1851]], [[Radomlje]], † [[21. februar]] [[1918]], [[Ljubljana]] (pokopan v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]). == Življenje == Rodil se je v kmečki družini v [[Radomlje|Radomljah]] pri [[Kamnik]]u. Nekaj let po njegovem rojstvu so se z družino preselili v Poženik pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Tu je preživljal najsrečnejša mlada leta in se vse življenje štel za Poženčana. V [[Kamnik]]u je obiskoval ljudsko šolo pri [[Frančiškani|frančiščkanih]], gimnazijo pa je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot [[Ivan Tavčar|Tavčarjev]] in [[Fran Detela|Detelov]] sošolec. Po končani gimnaziji je opravljal poklic poštnega uradnika v Ljubljani, nato v [[Innsbruck]]u, [[Trento|Trentu]] in ne nazadnje v [[Bregenz]]u, kjer je bil ravnatelj poštnega urada. Leta 1909 se je upokojil in naselil v Ljubljani. Istega leta je postal blagajnik pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] in to funkcijo je opravljal do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Veliko je potoval po Evropi, še posebej od upokojitve dalje; tako je obiskal Nemčijo, Švico, Francijo, Anglijo, Italijo. Umrl je leta 1918, pokopan je v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Na njegovem nagrobniku je napis: "Počivam naj v slovenski zemlji, katero sem tako neizmerno ljubil." V oporoki je svoj denar zapustil za izgradnjo cerkve na Poženiku, veliko pa je namenil tudi za cerkljanske in poženiške siromake. Oporoka v večini točk ni bila realizirana. == Literarno delo == Leta 1869 je kot dijak začel zlagati pesmi, ki jih je objavil v [[Učiteljski tovariš|Učiteljskem tovarišu]] in [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Kasneje je bil eden glavnih pesnikov v [[Zora (časopis)|Zori]], nekaj svojih pesmi pa je objavil tudi v Kresu. Glede na pričevanje njegove zapuščine, naj bi pesmi skladal vse do leta 1909. Bolj znan je kot pripovednik. Svoje prvo pripovedno delo ''Ena noč na gorenjskih planinah'' je napisal kot dijak in ga objavil v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]], kjer je objavljal svoje prve kratke pripovedi. Pisal je tudi slike iz narave in povestice, ki jih je objavljal v [[Zora (časopis)|Zori]]. V [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] je objavljal potopise, krajše pripovedne prispevke in daljše povesti: ''[[Črne oči]]'', ''[[Hči starega sodca]]'', ''[[Kupa brinjevca]]'', ''[[Na naših gorah]]''. Leta 1876 je v [[Stritarjev Zvon|Stritarjevem Zvonu]] izšlo nekaj njegovih obrazov: Lastavica, Prepelica, Prizori. Leta 1877 je v samostojni knjigi izdal prvi slovenski idilični roman ''[[Marjetica (roman)|Marjetica]]''. Ob prvem izidu je bil označen kot "izvirni roman", v ponatisih pa je dobil oznako [[idila|"idila"]]. Gre za preprosto pripoved, ki je bolj značilna za povest kot roman. Zgodba govori o petnajstletni črnolasi Srakarjevi Marjetici, ki skupaj z očetom Srakarjem živi v leseni koči nad Beriškim selom. Je pridna gospodinja, ki skrbi za očeta in dve kozi. Med vaškimi dekleti je najlepša in zelo priljubljena. V njo se zaljubi Mlinarjev Štefan, ki je najlepši in najbogatejši v vasi. Obljubita si večno zvestobo, vendar oče Mlinar njuni zvezi nasprotuje. Štefan se mu upre in odide od doma. Oče Mlinar čez čas popusti, Štefan se vrne in vsi se začnejo pripravljati na poroko. Marjetica v tem času zboli in na dan poroke umre. Zaplet zgodbe je precej podoben zapletu v [[Josip Jurčič|Jurčičevi]] [[povest]]i ''[[Sosedov sin]]'', s to razliko, da gre pri Kodrovem romanu za zvezo bogatega fanta in revnega dekleta, ki ima nesrečen konec, pri Jurčičevi povesti pa je ravno obratno. Skupna lastnost obeh romanov je kmečka atmosfera, podobnost med njima pa najdemo tudi v imenih glavnih oseb. Oba moška protagonista romanov sta Štefana, eden je Mlinarjev, drugi Brašnarjev, ženski protagonistki pa sta Srakarjeva Metka pri Kodru in Smrekarjeva Francka pri Jurčiču - tudi tu gre za podobnost, a v tem primeru prilastkovo. Leta 1926 je bilo delo natistnjeno že četrtič, kar priča, da je bilo precej popularno, kritika pa je kljub temu romanu pripisala le negativne oznake. Kot glavni pripovednik je deloval v Kresu, v katerem je med letoma 1881 in 1895 izdal več romanov in povesti. Leta 1881 je izžla prva izvirna daljša planinska povest z naslovom ''[[Viženčar]]''. Povest se dogaja na Viženčah in bližnji okolici. Viženčar je bogat gospodar velike kmetije, ki se razprostira visoko v gorah. Ima sina Janeja, ki se s skrivanjem po planinah pod [[Krvavec|Krvavcem]] izogiba vojaški obveznosti. Oče bi mu lahko plačal vojaškega namestnika in ga s tem oprostil vojaščine, vendar tega ni storil, ker sta bila v sporu. Razlog zanj je tičal v domači dekli Cilji, v katero sta bila oba zaljubljena. Janej, zaradi vojaškega begunstva, postane tarča vojakov. Nekega dne se s temi vojaki spopade, enega celo ubije in pobegne. Dve leti pozneje je v planine pod Krvavcem prišel na lov cesarski princ in pri tem padel v prepad, iz katerega ga reši Janej. Čez dve leti cesarski princ doseže, da je Janej pomiloščen. Povest se konča s poroko Janeja in Cilje. Leta 1882 je izdal roman ''[[Zvezdana]]'' in povest ''[[Oreharjev Blaž]]''. Slednja govori o Blažu, ki je kot konjski hlapec služil pri starem Oreharju. Teden dni pred poroko, s kravjo deklo Urško, mu je Oreharjev konj odgrizni uho. To Blaža zelo razjezi, zato se je konju maščuje in ga pri tem rani tako močno, da kasneje pogine. Jezni Orehar mu vzame ves prihranjen denar, Urška pa ga zaradi tega zapusti. Blaža kmalu najdejo utopljenega v vodi. Urša je od Oreharja zahteva Blažev denar, da bi z njim plačala stroške pogreba, vendar od njega dobi le posmeh, zato ga zabode v prsa. Orehar umre, Blaža pa naslednji dan pokopljejo. Nato je leta 1883 izdal [[zgodovinski roman]] ''[[Luteranci]]'', ki govori o verskih bojih med [[protestantizem|protestanti]] in [[katolištvo|katoličani]] ter o junakovih ljubezenskih razmerjih. Zgodba se odvija v 2. polovici 16. stoletja na Slovenskem: od [[Kranj|Kranja]] do [[Kamnik|Kamnika]], središče pa je na [[grad Strmol|gradu Strmol]] v bližini [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj]]. Na ta grad se pred katoliškimi preganjalci zateče Jernej Knafelj, vodja protestantov. Tu se zaljubi v graščakinjo Lavro Koronini in ji izda, kdo je v resnici. Svojemu ljudstvu se s tem dejanjem ne zdi več dovolj prizadeven in vdan. Knafelj pobegne v tujino. Čez čas, ko misli, da so se razmere umirile, se vrne. Izve, da je Lavra odšla v samostan. Medsebojni prepiri povzročijo, da luteranstvo opeša. Knafelj se zato odloči, da bo odšel v [[Nemčija|Nemčijo]], a pred tem postane žrtev svojih nekdanjih [[luteranstvo|luteranskih]] prijateljev, ki se zarotijo proti njemu in ga na koncu umorijo. S tem romanom mu je v območje dolge pripovedne proze uspelo spraviti protestantizem. Na račun romana ''[[Luteranci]]'' in domnevno krute povesti ''[[Oreharjev Blaž]]'' je [[Janez Mencinger]] napisal parodijo ''[[Cmokavzar in Ušperna]]'' (1884). Izhajala je v konkurenčni revji [[Ljubljanski zvon]], in sicer istočasno z romanom ''[[Luteranci]]''. Nekaj več naklonjenosti do Kodra je pokazal le [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]] [[Karol Glaser]]. Vrsto negativnih kritik je romanu ''[[Luteranci]]'' namenil tudi literarni zgodovinar [[Anton Slodnjak]]. Kodru je očital, da je pretiraval z Jurčičevo in Kersnikovo rokovnjaško govorico do nesmiselnosti, da je zgodbo pripovedoval brez okusa in za pripovedovanje potrebnega daru, delo pa je označil za slovstveno zablodo. Leta 1883 je v samostojni knjigi izdal povest ''[[V gorskem zakotju]]''. V njej spremljamo mladega zdravnika Limbarja, ki pride službovat v Pešaško vas. Tu najprej spozna županovo Manico, nato se spoprijatelji z upokojenim kapitanom Ivanom Komarjem, na Roženovem gradu pa spozna mlado Lucijeto v katero se zaljubi. Lucijeta mu čustva vrača, njena mati Helena pa tej ljubezni nasprotuje, zato Limbarju jasno pove, da na grad nima več vstopa. Limbar razočaran odide v Mehiko, kjer v vojski zdravi ranjene vojake. Tu sreča ranjenega znanca Komarja, nato se vrne v svojo domovino, kjer izve, da je Komar v Mehiki zaradi rane umrl, svoje posestvo pa zapustil prav njemu. Čez čas se Limbar vrne v Pešaško vas na Komarjevo posestvo, kjer izve, da se je Lucijeta poročila in odselila. Na koncu se zaljubi v Manico in kmalu se tudi poročita. Zadnji roman, ki ga je leta 1884 izdal v Kresu ima naslov ''[[Kmetski triumvirat]]''. Velja za prvi slovenski [[zgodovinski roman]] o [[kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporih]]. Govori o [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|slovensko-hrvaškem kmečkem uporu]] 1573, ki se dogaja v slovenskih krajih, na [[Dunaj]]u, v hrvaških Stubicah in [[Zagreb]]u. Tudi temu romanu so pripisali več negativnih ocen, zato je kmalu odšel v pozabo. Ostale povesti, izdane v Kresu, so še: ''[[Obljubljena]]'', ''[[Rokovnjaška ljubica]]'', ''[[Na Slemenih]]'', ''[[Na višavi]]'' in ''[[Rozamunda Kacenštajn]]''. Med letoma 1881 in 1895 je povesti objavljal tudi v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]: ''[[Drobne povesti]]'', ''[[Stari Grivar]]'', ''[[Grogov Matijče]]'', ''[[Iz življenja]]'', ''[[Ženin Martinek]]'', ''[[Napoved]]'', ''[[Višnjeva pola]]'', ''[[Samski spomini]]''. Nekaj jih je ostalo nenatisnjenih. V svojih pripovednih delih je Koder največkrat opisoval kmečki svet in zgodovinsko dogajanje, malomeščanskemu življenju pa je posvetil manj pozornosti. Vsebino del je najraje navezal na kraje, dogodke in ljudi iz svojega domačega okolja. To mu je tudi lajšalo domotožje. Slovenska literarna zgodovina pa mu je vseskozi očitala, da je [[Josip Stritar|Stritarjev]], [[Simon Gregorčič|Gregorčičev]] in [[Josip Jurčič|Jurčičev]] epigon. Koder se politično ni opredeljeval, zato je članke lahko pisal za več političnih listov, kot so: narodno napredni [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]], konservativni [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in slovensko vladno glasilo Ljubljanski list. V teh člankih je pisal o gospodarskih in prosvetnih vprašanjih, o splošnih narodnih potrebah in nevarnostih; spornih strankarskih zadev pa se v njih ni dotikal. V [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] in [[Slovenec (časnik)|Slovencu]] se je tako v osemdesetih letih 19. stoletja uveljavil kot uvodničar in [[feljton|feljtonist]]. == Bibliografija == === Proza === * ''[[Marjetica (roman)|Marjetica]]'' (1877) * ''[[Viženčar]]'' (1881) * ''[[Obljubljena]]'' (188]) * ''[[Oreharjev Blaž]]'' (1882) * ''[[V gorskem zakotju]]'' (1883) * ''[[Luteranci]]'' (1883) * ''[[Zvezdana]]'' 1883 * ''[[Kmetski triumvirat]]'' (1884) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{:Portal:Literatura/povezava}} == Viri in Literatura == * Miran Hladnik: ''Ne, na Parnas pa že ne!'' XXXVII. SSJLK: Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2001. 115–138. * Miran Hladnik: ''Slovenska kmečka povest''. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. * Miran Hladnik: ''Luteranci, rokovnjači in pesniki''. [http://lit.ijs.si/kranjskizb.html] * Marjan Javornik (ur.): ''Enciklopedija Slovenije 5''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. * Anton Koder: ''V gorskem zakotju''. Ljubljana: Karantanija, 1997 * Adrijan Lah: ''Mali pregled lahke književnosti''. Ljubljana: Založba Rokus, 1997. * Anton Slodnjak: ''Zgodovina slovenskega slovstva 3''. Ljubljana: Slovenska Matica, 1961. * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=283759|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Koder Anton|vir=SBL}} * {{Dlib|ime= Anton Koder}} {{wikivir-avtor}} {{commonscat}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koder, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] kaha72xbz32r83wgznf4murk643uya4 0 218259 5737679 5411869 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov <!-- Dodaj besedilo članka ZA infopoljem. --> | image = CanaanDog3.jpg | image_caption = Kanaanski pes | name = Kanaanski pes | altname = Kelev K'naani</br>Canaan Dog | country = [[Izrael]] | fcigroup = 5 | fcisection = 6 | fcinum = 273 | fcistd = http://www.dogdomain.com/fcistandards/fci-273.htm | akcgroup = Pastirska | akcstd = http://www.akc.org/breeds/canaan_dog/index.cfm | ankcgroup = Skupina 7 (ne-športna) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/canaan.html | ckcgroup = Skupina 3 - Delovni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=CNA | kcukgroup = Utility | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/156 | nzkcgroup = ne-športni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br713.html | ukcgroup = Hrti & Divji ali poldivji psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/fb0973e3cfed3f3c8525704c006896dc?OpenDocument }}<!-- Konec Infopolja --> '''Kanaanski pes''' je [[pasma psa]], v [[Izrael]]u znana kot ''Kelev K'naani'', ki je po izgledu tipični divji pes ({{lang-en|pariarh}}). Prvič so ga uporabljali [[beduin]]i kot ovčarskega psa v Izraelu. Danes se ga uporablja za skoraj vse namene. Je zelo dober človekov spremljevalec. Ima rad otroke, vendar ni za v mesto. Odporen je vsem vremenskim razmeram. Ne potrebuje veliko nege ter je zelo učljiv in poslušen. Lahko se ga uporablja kot čuvaja živine, slednika, iskalca, reševalca ter spremljevalca. Težek je do 25&nbsp;kg, visok pa od 48 do 61&nbsp;cm. Njegova življenjska doba je od 12-13 let. Lahko je bele, peščene, rjave ali črne barve. ==Zunanje povezave== * [http://www.thecanaandog.co.uk British Canaan Dog Society (proposed)] * [http://cdca.org The Canaan Dog Club of America] * [http://www.canaandogs.org Israel Canaan Dog Club of America] * [http://www.canaandogrescue.com Canaan Dog Rescue Network] * [http://koti.mbnet.fi/cdcf/cdcf.htm The Canaan Dog Club of Finland] Web page of the Canaan Dog Club of Finland (Suomen and English) * [http://www.canaanclubdefrance.org/anglais/accueil.php Canaan Club de France] Web page of the French Canaan Dog Club (English) * [http://web.archive.org/20041125080412/www.geocities.com/canaanclubont Canaan Club of Ontario] * [http://www.canadasguidetodogs.com/canaan.htm Canaan Dog — Breed Description & Information] * [http://www.renegadecanaandogs.com/about_cds/a_range_of_styles.aspx A Range of Styles] Why Do Some Canaan Dogs Look Different Than Others? An explanation of the two styles of Canaan Dogs * [http://www.pardo.co.il/canaansort.html] Photographs of the Canaan dog, domestic, feral (semi-wild), and with the Bedouin [[Kategorija:Pasme psov]] ord91gmcn4h73wvzhoatg03ar495fkb 0 218261 5737663 4836905 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = P1110626.JPG | image_caption = Samica | name = Kanarski Podenco | altname = Canary Islands Warren Hound<br />Canarian Warren Hound<br />Podenco Canario | country = [[Španija]] | fcigroup = 5 | fcisection = 7 | fcinum = 329 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/329gb99_en.doc | akcfss = no | ukcgroup = Hrti & Divji ali poldivji psi | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/PodencoCanario }} '''Kanarski Podenco''' je [[pasma psa]], ki je prišel na [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v zadnjih 400 letih. Najprej so ga uporabljali za lovca na zajce, zdaj se ga uporablja kot lovskega psa ali spremljevalca. Ni najbolj primeren za otroke in mesto. Ne potrebuje veliko krtačenja ter ni učljiv. Je primeren za zunanje nočevanje ter za tekanje. Njegovo drugo ime je hrt Kanarskih otokov. Težek je do 22 kg visok pa do 64 cm. Živi od 12 - 13 let. Barve je zlato bele ter rjasto oranžne. {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] 57n7l745rivm96s2ic9khsa5wy0apk2 0 218308 5737666 5552019 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Pasme psov''' so skupine tesno sorodnih in vidno podobnih vrst [[domači pes|domačih psov]], ki so vse podvrste ''Canis lupus familiaris''. Ti psi imajo značilne lastnosti, ki so jih ljudje izbirali in vzdrževali<ref>{{cite book |others= The Merriam-Webster Editorial Staff PA |title= Webster's Third New International Dictionary of the English Language, Unabridged. |origyear= 1967 |publisher= G&C Merriam Company |location= Springfield, MA U.S.A. |pages= 274 |quote= A breed is a group of domestic animals related through common ancestors and '''visibly similar in most characteristics''', having been differentiated from others by human influence; a distinctive group of domesticated animals differentiated from the wild type under the influence of man, the sum of the progeny of a '''known and designated foundation stock''' without admixture of other blood. }}</ref>. [[pasma|Pasem]] psov je zelo veliko. Razdelimo jih na več skupin {{navedi vir}}: * [[Prvinski psi]]: *: [[Basenji]] *: [[Cirneco dell´etna]] *: [[Dingo]] *: [[Novogvinejski dingo]] *: [[Faraonski pes]] *: [[Ibiški gonič]] *: [[Inkovski goli pes]] *: [[Kanaanski pes]] *: [[Karolinški pes]] *: [[Kanarski podenco]] *: [[Pritlikavi mehiški goli pes]] *: [[Pritlikavi portugalski podengo]] *: [[Perujski inka orchid]] *: [[Srednji portugalski podengo]] *: [[Srednji mehiški goli pes]] *: [[toy mehiški goli pes]] * [[Hrti]]: [[File:Galgo, Španski hrt - 2017 05 07.jpg|thumb|400px|Galgo. Španski hrt.]] *: [[Afganistanski hrt]] *: [[Ameriški staghound]] *: [[Azavak]] *: [[Borzoj]] *: [[Deerhound]] *: [[Irski volčji hrt]] *: [[Lurcher]] *: [[Madžarski hrt]] *: [[Mali Italijanski hrt]] *: [[Rampurski hrt]] *: [[Saluki]] *: [[Sloughi]] *: [[Španski hrt]] *: [[Veliki angleški hrt]] *: [[Whippet]] * [[Goniči]]: *: [[Arteški gonič]] *: [[Arieški zajčar]] *: [[Arteško normadijski baset]] *: [[Angleški rakunar]] *: [[Angleški lisičar]] *: [[Ameriški lisičar]] *: [[Balkanski gonič]] *: [[Bavarski barvar]] *: [[Bretonski grifon]] *: [[Bretonski baset]] *: [[Baset]] *: [[Bernski gonič]] *: [[Angleški brak|Beagle]] *: [[Beagle zajčar]] *: [[Billy]] *: [[Bosanski barak]] *: [[Drever]] *: [[Dunker]] *: [[Finski gonič]] *: [[Francoski belo črni gonič]] *: [[Francoski tribarvni gonič]] *: [[Hanovrski barvar]] *: [[Haldenski gonič]] *: [[Hygenov gonič]] *: [[Hamiltonov gonič]] *: [[Istrski kratkodlaki gonič]] *: [[Istrski resasti gonič]] *: [[Italijanski gonič]] *: [[Jurski gonič bruno]] *: [[Jurski gonič sv. Huberta]] *: [[Jugoslovanski tribarvni gonič]] *: [[Kerryjski beagle]] *: [[Leopardji pes catahoula]] *: [[Luzernski gonič]] *: [[Mali modri gaskonjski gonič]] *: [[Mali gaskonjski grifon]] *: [[Modri gaskonjski baset]] *: [[Mali vendejski resasti baset]] *: [[Mali Angleško Francoski gonič Venerie]] *: [[Modropikasti rakunar]] *: [[Nizkonogi gonič]] *: [[Niverneški grifon]] *: [[Porcelanec]] *: [[Pes sv. huberta]] *: [[Plott]] *: [[Poljski gonič]] *: [[Potevin]] *: [[Posavski gonič]] *: [[Rodezijski grebenar]] *: [[Rakunar black and tan]] *: [[Redbonov rakunar]] *: [[Slovaški gonič]] *: [[Slovenski alpski gonič]] *: [[Srednji vendejski grifon]] *: [[Smalandski gonič]] *: [[Schillerjev gonič]] *: [[Španski gonič]] *: [[Štajerski visokogorski resasti gonič]] *: [[Švicarski gonič]] *: [[Treeing walker]] *: [[Transilvanski gonič]] *: [[Veliki Angleško Francoski belo črni gonič]] *: [[Veliki Angleško Francoski tribarvni gonič]] *: [[Veliki modri gaskonjski gonič]] *: [[Veliki Gacson saintongeois]] *: [[Veliki vendejski grifon]] *: [[Veliki vendejski resasti baset]] *: [[Vidrar]] *: [[Zajčar]] * [[Špici, psi tipa špic in polarni psi]] *: [[Aljaški malamut]] *: [[Ainu (pasma psa)|Ainu]] *: [[Chinook]] *: [[Čov čov]] *: [[Črni norveški losovec]] *: [[Eskimski pes]] *: [[Evrazijec]] *: [[Finski Laponski pes]] *: [[Finski špic]] *: [[Grendlandski pes]] *: [[Islandski špic]] *: [[Jindo]] *: [[Japonski špic]] *: [[Japonski akita]] *: [[Karelijski medvedji pes]] *: [[Kai]] *: [[Keeshond]] *: [[pomeranec]] *: [[Lundehund]] *: [[Laponski jelenar]] *: [[Nemški volčji špic]] *: [[Nemški špic]] *: [[Norveški buhund]] *: [[Nordijski špic]] *: [[Papillon]] *: [[Phalene]] *: [[Rusko evropska lajka]] *: [[Sibirski husky]] *: [[Samojed]] *: [[Sivi norveški losovec]] *: [[Švedski laponski pes]] *: [[Švedski losovec]] *: [[šikoku (pasma psa)|Šikoku]] *: [[Šiperke]] *: [[Šiba inu]] *: [[volpino]] *: [[Vzhodnosibirska lajka]] *: [[zahodnosibirska lajka]] * [[Terierji]] *: [[Airedalski terier]] *: [[Irski terier]] *: [[Valižanski terier]] *: [[Terier kerry blue]] *: [[Borderski terier]] *: [[Lakelandski terier]] *: [[Kratkodlaki foksterier]] *: [[Resasti foksterier]] *: [[Angleški toy terier]] *: [[Manchestrski terier]] *: [[Patterdalski terier]] *: [[Plummerjev terier]] *: [[Nemški lovski terier]] *: [[Češki terier]] *: [[Kromfohrlandec]] *: [[Japonski terier]] *: [[Cairnski terier]] *: [[Norfolški terier]] *: [[Norwiški terier]] *: [[Zahodnovišavski beli terier]] *: [[Škotski terier]] *: [[Skye terier]] *: [[Sealyhamski terier]] *: [[Terier dandie dinmont]] *: [[Yorkshirski terier]] *: [[Avstralski svilnati terier]] *: [[Avstralski terier]] *: [[Ameriški staffordshirski terier]] *: [[Ameriški pitbulterier]] *: [[Ameriški toy terier]] *: [[Bostonski terier]] *: [[Bruseljski grifon]] *: [[Pritlikavi šnavcer]] *: [[Terier glenn of imaal]] *: [[Mehkodlaki pšenični terier]] *: [[Bedlinftonski terier]] *: [[Črni ruski terier]] *: [[Terier parson jack russell]] *: [[Terier jack russell]] *: [[Staffordshirski bulterier]] *: [[Bulterier]] *: [[Pritlikavi bulterier]] *: [[Smousgond]] *: [[Tibetski terier]] *: [[Lucasov terier]] * [[Jazbečarji]] *: [[Brak jazbečar]] *: [[resasti (pritlikavi) jazbečar]] *: [[Kunčar]] *: [[Dolgodlaki (standardni) jazbečar]] * [[Prinašalci]] *: [[Puli]] *: [[Chesapeake bay retriever]] *: [[Kodrasti prinašalec]] *: [[Labradorec]] *: [[Gladkodlaki prinašalec]] *: [[Zlati prinašalec]] *: [[Novoškotski prinašalec duck tolling]] * [[Šarivci in vodni psi]] *: [[Portugalski vodni pes]] *: [[Ameriški vodni španjel]] *: [[Španski vodni pes]] *: [[Irski vodni španjel]] *: [[Nizozemski vodni pes]] *: [[Barbet]] *: [[Pont audemerski šarivec]] *: [[Kooikerhondje]] *: [[Angleški špringer španjel]] *: [[Valižanski špringer španjel]] *: [[Poljski španjel]] *: [[Susseški španjel]] *: [[Clumberški španjel]] *: [[Ameriški koker španjel]] *: [[Angleški koker španjel]] *: [[Bretonski španjel]] * [[Pinči]] *: [[Doberman]] *: [[Pritlikavi pinč]] *: [[Avstrijski pinč]] *: [[Opičji pinč]] *: [[Nemški pinč]] * [[Ptičarji]] *: [[Prepeličar]] *: [[Poenter]] *: [[Madžarska vizsla]] *: [[Mali munsterlandc]] *: [[Veliki munsterlandec]] *: [[Nizozemski prepeličar]] *: [[Stabyhond]] *: [[Modri pikardijski ptičar]] *: [[Pikardijski ptičar]] *: [[Francoski dolgodlaki ptičar]] *: [[Nemški ptičarji]] *: [[Češki fousek]] *: [[Francoski ostrodlaki ptičar]] *: [[Weimaranec]] *: [[Španski ptičar]] *: [[Portugalski ptičar]] *: [[kratkodlaki Italijanski ptičar]] *: [[ostrodlaki Italijanski ptičar]] *: [[Francoski gaskonjski ptičar]] *: [[Francoski pirenejski ptičar]] *: [[Senžermenski ptičar]] *: [[Burboneški ptičar]] *: [[starodanski ptičar]] *: [[Koder poenter]] *: [[Arieški kratkodlaki ptičar]] *: [[Slovaški ostrodlaki ptičar]] * [[Setri]] *: [[Angleški seter]] *: [[Gordon seter]] *: [[Irski seter]] *: [[Irski rdeče beli seter]] * [[Pastirski in planšarski psi]] *: [[Nemški ovčar]] *: [[roenendael]] (belgijski ovčar) *: [[Laekenois]] (belgijski ovčar) *: [[Malinois]] (Belgijski ovčar) *: [[Tervueren]] (Belgijski ovčar) *: [[Borderski collie]] *: [[Dolgodlaki collie]] *: [[Kratkodlaki collie]] *: [[Shetlandski ovčar]] *: [[Bradati collie]] *: [[Staroangleški ovčar]] *: [[Valižanski ovčar cardigan]] *: [[Valižanski ovčar pembroke]] *: [[Avstralski kelpie]] *: [[Avstralski govedar]] *: [[Avstralski ovčar]] *: [[Lancashirski priganjač]] *: [[Pumi]] *: [[Komondor]] *: [[Kuvasz]] *: [[SLovaški čuvač]] *: [[Mudi]] *: [[Hrvaški ovčar]] *: [[Appenzellski planšarski pes]] *: [[Bernski planšarski pes]] *: [[Entelbuški planšarski pes]] *: [[Šarplaninec]] *: [[Švicarski planšarski pes]] *: [[Katalonski ovčar]] *: [[Portugalski pastirski pes estrela]] *: [[Portugalski pastirski pes castro laboreiro]] *: [[Portugalski ovčar]] *: [[Beauceron]] *: [[Pikardijski ovčar]] *: [[Schapendoes]] *: [[Nizozemski ovčar]] *: [[Bergamski pastirski pes]] *: [[Maremsko-abruški ovčar]] *: [[Kraški ovčar]] *: [[Nemški bokser]] *: [[Šar pej]] *: [[Hovawart]] *: [[Leonbežan]] *: [[Landseer]] *: [[Bernardinec]] *: [[Novofundlandec]] *: [[Pirenejski ovčar]] *: [[Pirenejski planinski pes]] *: [[Poljski nižinski ovčar]] *: [[Podhalanski pastirski pes]] *: [[Srednjeazijski ovčar]] *: [[Kavkaški ovčar]] *: [[Anatolski ovčar]] *: [[Akbaš]] *: [[Aidi]] *: [[Južnoruski ovčar]] *: [[Novozelandski huntaway]] *: [[Severnoameriški ovčar]] *: [[Himalajski ovčar]] *: [[Ovčar shiloh]] *: [[Veliki šnavcer]] *: [[Srednji šnavcer]] *: [[Pritlikavi šnavcer]] * [[Doge in obrambni psi]] *: [[Ca de bou]] *: [[Ca de bestiar]] *: [[Kanarska doga]] *: [[Portugalski čuvaj alentejo]] *: [[Briard]] *: [[Češkoslovaški volčjak]] *: [[Saarloosov volčjak]] *: [[Argentinska doga]] *: [[Brazilska fila]] *: [[Španska doga]] *: [[Neapeljski mastif]] *: [[Bulmastif]] *: [[Mastif]] *: [[Bordojska doga]] *: [[Nemška doga]] *: [[Rottweiler]] *: [[Tosa inu]] *: [[ibetski kyi apso]] *: [[Tibetski mastif]] *: [[Pirenejski mastif]] *: [[Napoletanski mastif]] *: [[Flandrijski govedar]] *: [[Švedski vallhund]] *: [[Cane corso]] *: [[Buldog alapaha blue blood]] *: [[Tajski grebenar]] * [[Družni psi]] *: [[Angleški buldog]] *: [[Veliki koder]] *: [[Vrvnati koder]] *: [[Kodrasti bišon]] *: [[Maltežan]] *: [[Havanski bišon]] *: [[Bolonjec]] *: [[Čivava]] *: [[Coton de tulear]] *: [[Levček]] *: [[Lhasa apso]] *: [[Shi cu]] *: [[Kji leo]] *: [[Pekinžan]] *: [[Japonski španjel]] *: [[Španjel king charles]] *: [[Španjel cavalier king charles]] *: [[Tibetski španjel]] *: [[Kitajski goli pes]] *: [[Francoski buldog]] *: [[Mops]] *: [[Ameriški buldog]] *: [[Staroangleški buldog]] *: [[Kodri]] *: [[Dalmatinec]] *: [[Labradoodle]] *: [[Bišon yorki]] *: [[Kokerpu]] *: [[Bulbokser]] *: [[Danski kmečki pes]] *: [[Praški krysarik]] ==Reference== {{opombe}} [[Kategorija:Pasme psov|*]] {{normativna kontrola}} kn67mjssb4s2hu91ce9q0620jmfjkmn 0 221550 5738087 5728492 2022-08-21T08:49:09Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi! V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !9 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !10 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- style="background-color:#cbeda8;" !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !31 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !32 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- !37 | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- !43 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !45 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !47 | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- !– | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček|Slavica]] [[Slavica Lunaček|Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |100 let, 40 dni |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |101 let, 9 mesecev |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !82 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- ! | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] * [[seznam skoraj stoletnikov]] (ljudi, ki so umrli malo pred svojim 100. rojstnim dnem) == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] qsi0iujopt13hfcntbgugf17vavskvl 5738092 5738087 2022-08-21T08:55:53Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi! V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !9 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !10 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- style="background-color:#cbeda8;" !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !31 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !32 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- !37 | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- !43 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !45 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !47 | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- !– | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |100 let, 40 dni |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |101 let, 9 mesecev |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !82 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- style="background-color:#FFCC99;" !– | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] * [[seznam skoraj stoletnikov]] (ljudi, ki so umrli malo pred svojim 100. rojstnim dnem) == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] 8toln7uni7099ca3vpieb9b0v8h92ke 5738094 5738092 2022-08-21T08:59:47Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi! V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !9 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !10 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- style="background-color:#cbeda8;" !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !31 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !32 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- !37 | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- !43 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !45 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !47 | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- !– | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |{{starost v letih in dnevih|1922|4|2}} |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- !82 | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|9|2}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- style="background-color:#FFCC99;" !– | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] * [[seznam skoraj stoletnikov]] (ljudi, ki so umrli malo pred svojim 100. rojstnim dnem) == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] pg5m4bystbk2xpv2aa1tr08n2vh5vt6 5738095 5738094 2022-08-21T09:00:46Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !9 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !10 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- style="background-color:#cbeda8;" !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !31 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !32 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- !37 | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- !43 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !45 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !47 | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- !– | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |{{starost v letih in dnevih|1922|4|2}} |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- !82 | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|9|2}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- style="background-color:#FFCC99;" !– | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] * [[seznam skoraj stoletnikov]] (ljudi, ki so umrli malo pred svojim 100. rojstnim dnem) == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] s3gj2dgjogqlk8lnq3bf8mgr08k47yb 0 224228 5737689 5574556 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}} {{Pasma psov <!-- Put article text AFTER this infobox markup. See: --> <!-- Wikipedia:WikiProject Dog breeds/Templates for more info.--> | image = Cavalier King Charles Spaniels (2821585840).jpg | image_caption = Kavalir kralja Karla | name = Kavalir kralja Karla | country = [[Anglija]] | nickname = Cav, Cavalier, Cavie | altname = Cavalier King Charles španjel <!-----Izgled-----> |maleweight = 6-8 kg |femaleweight = |maleheight = približno 30 cm |femaleheight = |coat = Srednje dolga |color = ''Blenheim'' - belo-rjava, ''Tricolour'' - belo-črna z rjavo barvo na določenih mestih, ''Black and tan'' - črna z rjavo na določenih mestih, ''Ruby'' - rdečkasto rjava |litter_size = |life_span = 12-14 let <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> | fcigroup = 9 | fcisection = 7 | fcinum = 136 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030813044031/http://www.fci.be/uploaded_files/136gb98_en.doc | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/cavalier_king_charles_spaniel/index.cfm | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/cavalier.html | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/toys/cavalier_std.htm | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/181 | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br108.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/1f7633782490d01785257044004da771?OpenDocument }}<!-- End Infobox --> '''Kavalir kralja Karla''' ali '''Karlov kavalir''' je majhna [[Pasme psov|pasma psov]], ki je nastala v [[13. stoletje|13. stoletju]] v [[Anglija|Angliji]]. Psi te pasme so bili nepogrešljivi hišni ljubljenčki in stalni spremljevalci kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] (Charles II.). Po njem so dobili tudi ime. Priznane so štiri barvne kombinacije in sicer ''Tricolour'' (belo-črna z rjavo barvo na določenih mestih), ''Ruby'' (rdečkasto rjava), ''Blenheim'' (belo-rjava), ''Black and tan'' (črna z rjavo na določenih mestih). Cavalierji na kratko, so veseli in neustrašni družinski psi. Radi so v družbi ljudi in živali, ter so vedno veseli, kar pokažejo tudi, ko mahajo z repom. Ti psi so idealni za otroke, saj so zabavni. Kljub vsemu, pa morajo otroci vedeti kakšen je pravilen odnos do živali. Prijazni so tudi to tujcev in se jim želijo prikupiti enako, kot članom družine, a vseeno njihov prihod najavijo z lajanjem. Ti psi živijo zato, da bi ga imeli ljudje okoli sebe radi, in bi se jim čim bolj prikupili. Zelo so nesrečni, če morajo dalj časa ostati sami. == Zgodovina == Najstarejše podatke o tej pasmi, ki jo danes poznamo kot Cavalier King Charles Spaniel, so upodobljene na slikah iz [[16. stoletje|16.]] in [[17. stoletje|17. stoletja]]. Cavalierji so bili vedno zelo priljubljeni slikarjem in jih zato vidimo na številnih umetniških delih iz tega obdobja. Ti psi na slikah po navadi spremljajo večje skupine otrok, sedijo v damskih naročjih ali pa so upodobljeni v družinskih portretih kraljevih družin po celi [[Evropa|Evropi]]. Že takrat, so jih ljudje večinoma uporabljali le kot spremljevalce in družabnike, kar je še do danes ostalo nespremenjeno.so tudi rjavo beli in črni == Povezave z dvori == [[Slika:King-charles-spaniel.jpg|thumb|right|Mladi kralj Charles II s svojim King Charles španjelom]] Portret Henriete Orleanske (sestre Karla II.), ki ga je upodobil [[Mignard]], prikazuje damo, ki v naročju drži rjavo - belega španjela (blenheim barve) z velikimi temnimi očmi, plosko lobanjo in z ljubkim izrazom na obrazu. Najverjetneje je bila ravno Henrieta tista, ki je ljubke psičke predstavila Karlu II (Charles II), po katerem so kasneje dobili ime. Karl II je bil tako navdušen nad temi španjeli, da je izdal poseben odlok, ki je tem psom izrecno dovoljeval dostop v vse javne ustanove. Prav tako so postale v njegovem času zelo redke tiste dvorne zabave, ki so minile brez njihove prisotnosti. John Evelyn, Karlov pisar, navaja, da je njegov gospodar z velikim zanosom hodil naokrog vedno in povsod obkrožen s številnimi španjeli, ki so smeli poležavati celo v njegovi spalnici. Pred kratkim je novinar z namenom, da preizkusi veljavnost takratnega Karlovega odloka, (ki ni bil nikoli preklican) poskušal v spremstvu Kavalirja vstopiti v Ministrsko Palačo v Londonu. Žal mu poskus ni uspel, uradni varnostniki so ga zavrnili, saj sme po sedanji, njim znani zakonodaji, v palačo vstopiti le pes – vodnik za slepe. Tudi kraljica Marija Škotska je bila znana po svoji zvestobi majhnim španjelom. Govorilo se je celo, da se je med njeno usmrtitvijo za njenim krilom skrival majhen pes te pasme. V 19. stoletju je takšne pse rdeče rjave barve vzrejal grof Marlborouški na svojem domu- Blenheimski palači. Kmalu so postali najbolj priljubljeni psi evropskih dvornih dam. Zelo poznana je zgodba o Sari Marlborouški, ki ji je, kadar je bil njen mož na vojnih pohodih, družbo delala osebna psička. Kadar jo je zelo skrbelo za moža, je imela navado, da je psički, ki ji je sedela v naročju, pritiskala svoj palec v vrh njene glave. Legenda pravi, da so imeli vsi mladički omenjene psice na glavi rjavo piko, ki jo danes imenujemo »odtis kraljevega palca« in je zelo priljubljena in zaželjena pri psih Blenheim barve. == Opis == Cavalierji so hišni psi. Zrastejo približno od 30 – 35&nbsp;cm in tehtajo od 5 – 8&nbsp;kg. Njihova dlaka je svilnata, dolga in valovita (dlaka ne sme biti kodrasta!). Glava je rahlo zaobljena. Gobček je kratek in rahlo koničast s črnimi nosnicami. Imajo velike okrogle in temne oči ter visoko nastavljena ušesa. Vrat je srednje dolg, hrbet pa raven. Njihova življenjska doba je od 12 - 14 let. Ti psi ne pojejo veliko. Običajno jih hranimo enkrat - dvakrat dnevno. Vedno pa morajo imeti čisto vodo! Cavalier je najbolj nesrečen, če je dalj časa sam. Zelo uživa v družbi otrok, seveda pa morajo vedeti, kakšen je pravilen odnos do živali. Zelo rad ima člane družine, prijazen pa je tudi do tujcev, ki jih po navadi najavi z lajanjem. Rad ima sprehode. Je aktiven in ima zelo nežen izraz. Drugače pa je športen, ima veliko energije, ni agresiven in je brez strahu. == Barvne kombinacije == [[Slika:ckc2.jpg|thumb|''Cavalier King Charles Spaniel'', ena od manjših pasem španjela]] Priznane so štiri barvne kombinacije Cavalirja. In sicer: * Tricolour - Dlaka je bele barve in ima tudi dobro vidne črne lise. Po nekaterih predelih, na primer: na licih, notranji strani ušes, nad očmi in pod repom. Na glavi in prsih pa ima široko belo črto (liso). * Ruby - Enobarven, kostanjevo - rdeče barve z belo liso na prsih. Lisa na glavi je zelo nezaželjena. * Blenheim - bele in rjave barve. * Black & tan - črne barve z rjavimi prameni na gobcu, nogah, prsih, notranji strani ušes in pod repom. Ima majhni beli piki nad očesoma. Bela lisa na prsih pri tej vrsti ni dovoljena! == Značaj == Cavalier King Charles Spaniel je znan kot prijeten, prilagodljiv prijatelj, ki je vedno dobre volje. Ljudje, ki ga poznajo, ga po navadi opišejo kot zelo družabnega psa dobre narave in s kraljevsko eleganco obnašanja. Cavalier ni nikoli nervozen, in nikoli agresiven! Zelo uživa tudi v družbi majhnih otrok in različnih hišnih ljubljencev, kar je redkost za majhne pasme. Cavalier se zelo hitro uči določene stvari in se lahko zlahka prilagodi zelo različnim načinom življenja. Uživa tako v družbi aktivnih in neaktivnih ljudi kot pri družinah z majhnimi otroci (najbolj seveda v družinah z otroki, saj jih ima zelo rad). Zadovoljen in srečen je tudi kot družabnik starejših ljudi ali kot ljubljenec ljudi, ki se manj gibajo in mu nudijo le najnujnejše sprehode. Zaradi močnega okostja zmore zelo naporne in dolge sprehode, ne bo pa se pritoževal niti nad poležavanjem pred televizorjem, seveda vedno pod pogojem, da je deležen stalne družbe in pozornosti svojega gospodarja ali otrok. Brez te pa Cavalier ne more. To nikakor ni pes, ki bi dnevno ure in ure čakal sam doma, še manj pa je primeren za bivanje v pesjaku. Če je gospodar vseeno večkrat odsoten po več ur bo Cavalier zelo cenil družbo živali oziroma njegovih sovrstnikov. Cavalierji se odlično razumejo med seboj ne glede na starost in spol. Ljudje, ki te pse dobro poznajo pravijo, da ni veliko več dela z več Cavalierji kot z enim samim. == Zdravje == Pasma cavalier king charles španjel je podvržena številnim boleznim; siringomielija, bolezen mitralne zaklopke, displazija kolkov, izpah pogačice in težave z očmi so nekatere izmed njih. Bolezen mitralne zaklopke ({{jezik-en|Mitral Valve Disease}}, MVD) je pri cavalierjih dvajsetkrat pogostejša kot pri ostalih pasmah in je hkrati tudi glavni vzrok smrti (42,8 %).<ref name="KChealthsurvey">http://www.thekennelclub.org.uk/download/1533/hscavalierkingcharlesspaniel.pdf</ref> Prizadane več kot polovico cavalierjev starejših od 5 let in skoraj vse cavalierje starejše od 10 let. V primerjavi z drugimi pasmami, bolezen pri cavalierjih napreduje hitreje in lahko že v 1 do 3 letih doseže življenjsko nevarno stopnjo (normalno za to potrebuje 3 do 5 let). Prav tako se lahko pojavi že zgodaj v življenju psa.<ref>http://cavalierhealth.net/mitral_valve_disease.htm</ref> Drugi in tretji najpogostejši vzrok smrti sta rak (12,3 %) in starost (12,2 %).<ref name="KChealthsurvey"/> Siringomielija je močno razširjena pri pasmi Cavalier King Charles španjel, imelo naj bi jo več kot 50 % cavalierjev.<ref name="CKCShealthsyringomyelia">http://cavalierhealth.net/syringomyelia.htm</ref> Nedavna raziskava, opravljena na psih, ki niso kazali znakov bolezni, je pokazala, da jo ima 25 % eno leto starih psov in 70 % psov starosti 72 mesecev (6 let) in več. Pojavlja se po vsem svetu in ni omejena na državo, vzrejno linijo ali psarno.<ref>http://veterinaryrecord.bmj.com/content/168/25/667.abstract</ref> Siringomielija je resna bolezen, pri kateri pride do tvorb votlin v hrbtenjači blizu možganov. Zadnji del cavalierjeve lobanje je po navadi premajhen za male možgane. Ti se zato stisnejo skozi veliko zatilnično odprtino (''foramen magnum'') in pri tem delno prekinejo pretok cerebrospinalne tekočine po hrbtenjači. Zaradi spremenljivega pritiska pride nato do tvorbe s tekočino napolnjenih siringomieličnih votlin v hrbtenjači.<ref name="CKCShealthsyringomyelia"/> Simptomi so lahko zelo različni in se redko pojavijo pred 6 meseci starosti, zato jo pri mladičih le redko opazimo. Med najbolj zgodnje znake spada občutljivost predela okrog vratu, zaradi katere se pes poskuša praskati po vratu in ramenih. Ker je bolezen precej boleča, lahko praskanje spremljata tudi cviljenje in kričanje. Sčasoma bolezen napreduje in privede do uničenja delov hrbtenjače. Na tej stopnji so bolečine tako hude, da pes zvija vrat in lahko spi ter jé samo z visoko dvignjeno glavo. Bolezen lahko zanesljivo diagnosticiramo le s slikanjem z magnetno resonanco (MRI).<ref name="CKCShealthsyringomyelia"/> Druge težave vključujejo displazijo kolkov (12,4 % - 33 %)<ref>http://www.cavalierhealth.org/hipdysplasia.htm</ref>, izpah pogačice (20 %)<ref>http://www.cavalierhealth.org/patellas.htm</ref>, trombocitopenijo in makrotrombocitopenijo<ref>http://www.cavalierhealth.net/platelets.htm</ref>, različne težave z očmi, kot na primer sindrom suhega očesa,<ref>http://cavalierhealth.net/dry_eye.htm</ref> entropij, distihiaza, distrofija roženice, katarakta in displazija mrežnice.<ref>http://www.animaleyecare.com/aec/images/pdf/BlueBookReport2009.pdf</ref> Pojavlja se tudi sekretorni otitis, ki lahko povzroča simptome, podobne siringomieliji.<ref>http://www.cavalierhealth.net/psom.htm</ref><ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12831101</ref> == Galerija == <gallery> File:Persi - Cavalier tricolor.jpg Slika:CavalierKgChas2 wb.jpg| Slika:20070114_dog_with_bandaged_foot.jpg| Slika:CarterBIS.Tiki.13.6.09.jpg| </gallery> == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=336 www.mojpes.net] * [http://www.cavalier-freunde.de/ www.cavalier-freunde.de] [[Kategorija:Pasme psov]] ab75d6f55r68wxmem2j514bbl7cizej 0 225204 5737643 5585559 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name=Appaloosa |image= THIEL_619.jpg |image_caption= Appaloosa |features=Večbarvni kožuh, črtasta kopita, bela beločnica. |country= [[Združene države Amerike]] |group1=Appaloosa Horse Club |std1=http://www.appaloosa.com/ |}} '''Appaloosa''' je [[pasma]] [[domači konj|konj]], ki izvira iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Njene značilnosti so [[Lisec (konj)|leopardji vzorec]] obarvanosti kožuha, črtasta [[kopito|kopita]] in bela [[beločnica]] očesa. Pasmo, ki je danes ena najbolj priljubljenih v ZDA, so vzgojili [[ameriški staroselci|staroselci]] iz plemena [[Nez Perce]]; beli naseljenci so jim pravili »Palouse horse« in to ime se je počasi preoblikovalo v »Appaloosa«. ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Appaloosa}} ;{{ikona en}} *[http://www.appaloosa.com/ Appaloosa Horse Club (USA)] *[http://www.amappaloosa.com/mainpage.cfm American Appaloosa Association] {{mammal-stub}} [[Kategorija:Pasme konj]] n17kjdgbshnpx6bz1vhs5wijuw1wq84 0 225251 5737669 4262472 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Borzoi female.jpg | image_caption = Samica | name = Borzoj | altname = Ruski hrt <br /> Barzoï <br /> Russian Wolfhound <br /> Russkaya Psovaya Borzaya <br /> Psovoi | country = [[Rusija]] in [[Belorusija]] | fcigroup = 10 | fcisection = 1 | fcinum = 193 | fcistd = http://web.archive.org/web/20030317142802/http://www.fci.be/uploaded_files/193gb2001.doc | akcgroup = Lovski | akcstd = http://www.akc.org/breeds/borzoi/index.cfm | ankcgroup = Skupina 4 (lovski psi) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/borzoi.html | ckcgroup = Skupina 2 - lovski | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BRO | kcukgroup = lovski | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/17 | nzkcgroup = lovski | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br424.html | ukcgroup = Skupina 3 - hrti & divji ali poldivji psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/b77973bf1ec2998e8525704c00686d3f?OpenDocument }} '''Borzoj''' ali '''ruski hrt''' je [[pasme psov|pasma psov]], ki izvira iz [[Rusija|Rusije]]. Prvotno so jih uporabljali za lov na volkove, lisice in srnjad. Njegova življenjska doba je od 13 do 14 let. Je velik in eleganten pes z dolgo svilnato [[dlaka|dlako]]. Največkrat je osnovna barva bela z različnimi barvenimi znamenji. Samci so visoki 70–82&nbsp;cm, psice so za cca. 5&nbsp;cm nižje vendar za 1–2&nbsp;cm daljše. Pes tehta od 35–47&nbsp;kg, psica od 30–40&nbsp;kg. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Borzoi}} [[Kategorija:Pasme psov]] r03e5m7ccdmulscf3c68c56qcsw0cat 0 225382 5738127 5714759 2022-08-21T09:35:03Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |image=[[Slika:Battle_of_Cer.jpg|280px|Bitka na Ceru]] |caption= |conflict=Bitka na Ceru |partof=[[Srbsko bojišče (prva svetovna vojna)|Srbsko bojišče]] na [[Balkansko bojišče|Balkanskem bojišču]] ([[prva svetovna vojna]]) |date=[[16. avgust]] do [[19. avgust]] [[1914]] |place=bližina planine [[Cer (Srbija)|Cer]] ter vasi [[Tekeriš]] |result=odločilna srbska zmaga |combatant1={{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] |combatant2={{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]] |commander1=[[Oskar Potiorek]] <br /> [[Liborius Ritter von Frank]] |commander2=[[Stepa Stepanović]] <br /> [[Pavle Jurišić Šturm]] |strength1=200.000 |strength2=180.000 |casualties1=18.500 mrtvih ali ranjenih <br /> 4.500 zajetih |casualties2=4.785 mrtvih ali pogrešanih <br /> 11.215 ranjenih }} '''Bitka na Ceru''' je bila bitka v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] med vojskama [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] na območju planine [[Cer (Srbija)|Cer]]. V prepričanju, da srbska vojska, izčrpana od dveh [[Druga balkanska vojna|balkanskih vojn]], ne bo zmogla večjega odpora, je avstrijska 5. armada pod vodstvom [[Oskar Potiorek|generala Potioreka]] 12. avgusta 1914 hitro prestopila reko [[Drina|Drino]] in napadla Srbijo. Pri napadu so ji pomagale še enote, ki so bile nameščene v [[Vojvodina|Vojvodini]]. Skupno so imeli napadalci na voljo 200.000 [[vojak]]ov, branilci 180.000 vojakov. Bili so prepričani, da bodo s Srbijo opravili do 18. avgusta, ko je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]] praznoval svoj 84. rojstni dan. Srbi so sicer zaradi avstro-ogrskega ultimata pričakovali napad, in sicer s severa po dolini reke [[Velika Morava|Morave]]. Avstrijski napad preko Drine jih je presenetil, a so s hitro prerazporeditvijo svojih sil uspeli strniti vrste. Po nekaj manjših uspehih Avstrijcev so srbske sile pod vodstvom generala [[Stepa Stepanović|Stepanovića]] uspele ustaviti avstro-ogrski napad in jim 16. in 17. avgusta 1914 na Ceru zadati uničujoč poraz. Avstrijci so se pričeli v noči na 19. in 20. avgust umikati nazaj preko Drine v Bosno. Z boji v okolici [[Šabac|Šabca]] med 21. in 24. avgustom se je bitka na Ceru končala s pomembno zmago srbske strani (''prva zmaga na strani zaveznikov v prvi svetovni vojni''). Avstrijci so v tej bitki izgubili približno 25.000 vojakov, Srbi približno polovico manj. == Glej tudi == * [[Abecedni seznam bitk]] * koračnica [[Marš na Drino|Na Drino]] {{kategorija v Zbirki|Battle of Cer}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Bitke 20. stoletja]] [[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]] [[Kategorija:Bitke Srbije]] [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Bitke leta 1914]] {{normativna kontrola}} as23j699eswkjprnrj8r53oy4gkm2ko 0 225701 5738129 5714758 2022-08-21T09:36:08Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Bitka na Kolubari |image=[[Slika:Battle of Kolubara.jpg|240px]] |caption= |partof=[[Srbsko bojišče (prva svetovna vojna)|srbskega bojišča]] na [[Balkansko bojišče|balkanskem bojišču]] ([[prva svetovna vojna]]) |date=16. november - 15. december 1914 |place=okolica rek [[Kolubara]] in [[Ljig]] ter [[Suvobor]]a |result=odmevna srbska zmaga |combatant1={{flag|Avstro-Ogrska}} |combatant2={{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]] |commander1=[[Oskar Potiorek]] |commander2=[[Radomir Putnik]] <br />[[Živojin Mišić]] |strength1=450.000 |strength2=250.000 }} '''Bitka na Kolubari''' je bila bitka v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] med vojskama [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] na območju reke Kolubare. Avstro-ogrska vojska je zaradi nepričakovanega poraza v [[Bitka na Ceru|bitki na Ceru]] ponovno krenila nad kraljevino Srbijo z novo ofenzivo. Bitka se je začela z napadi avstro-ogrske 5. in 6. armade pod vodstvom [[Oskar Potiorek|generala Potioreka]] 16. novembra 1914. Napad je potekal iz dveh smeri, in sicer spet preko reke [[Drina|Drine]] in iz severa na [[Beograd]]. Ofenziva je bila skrbneje pripravljen kot prvič. Srbska vojska je bila v tej ofenzivi v slabšem položaju (imeli so manj vojakov s slabšo opremo, primanjkovalo jim je streliva, hrane in obutve, morala vojakov je bila nizka ...). Avstro-ogrske sile so zato hitro napredovale, srbska vojska se je bila prisiljena umikati. Skupaj z njo so se umikale pred avstro-ogrskim nasiljem tudi kolone civilistov. Slabo vreme in obilica blata sta oteževala umik, zato se je sprevrgel v popoln kaos. Načelnik štaba Vrhovne komande srbske vojske general [[Radomir Putnik]] je tedaj razmišljal o popolni kapitulaciji svoje vojske. Opazovalci so v kratkem pričakovali kapitulacijo kraljevine Srbije. == Nepričakovani preobrat == General [[Živojin Mišić]], poveljnik srbske prve armade, samoiniciativno, da bi se izognil popolnemu zlomu vojske, ukaže umik svojih sil na položaje zahodno od [[Gornji Milanovac|Gornjega Milanovca]]. Vrhovnemu poveljstvu ni preostalo drugega, kot da potrdi Mišičevo strategijo. Postalo je tudi jasno, da bi Beograd prepustili napadalcem brez boja. V treh dneh brez bojev Mišić armadi 2. decembra 1914 med počitkom ukaže temeljito prerazporeditev sil in popolnitev z novoprispelimi človeškimi silami. Tedaj je na fronto prispela tudi težko pričakovana pošiljka artilerijskega streliva. Istega dne je avstro-ogrska vojska zasedla [[Beograd]]. 3. decembra 1914 ob 7.00 so srbske sile začele protiofenzivo. Avstrijci so bili popolnoma presenečeni, saj napada niso pričakovali, ker so menili, da je srbska vojska v razsulu. Samo prvi dan protiofenzive so [[Srbi]] zajeli več kot 400 vojakov, 4 topove in 1000 granat. Po preboju frontne črte so avstro-ogrske sile dobile ukaz, naj se umikajo na [[sever]]. O silovitosti protinapada priča podatek, da se je avstro-ogrski [[15. korpus (Avstro-Ogrska)|15. korpus]] v 27 urah umaknil za 40 kilometrov. Glavnina avstro-ogrske vojske je ozemlje Srbije zapustila 12. decembra 1914, zadnje enote pa dva dni kasneje. Beograd je bil osvobojen 15. decembra 1914. V bitki je imela srbska stran približno 22.000 mrtvih [[vojak]]ov, avstro-ogrska pa 27.000. Avstrijska stran je bila tako že drugič v petih mesecih hudo poražena na ozemlju Srbije, zato so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oz. do skupnega avstro-ogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo. {{Portal-Vojaštvo}} {{milhist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]] [[Kategorija:Bitke Srbije]] [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Bitke leta 1914]] 05hpxik55k0twcu6p6lmysia17yt9jj 0 226799 5737677 5411889 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | akcgroup = Non-sporting | akcstd = http://www.akc.org/breeds/lhasa_apso/index.cfm | ankcgroup = Skupina 7 - Ne-športna skupina | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/lhasapso.html | ckcgroup = Skupina 6 - ne-športni | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/lhasa/lhasastandard.htm | country = [[Tibet]] | fcigroup = 9 | fcinum = 227 | fcisection = 5 | fcistd = http://web.archive.org/web/20051227130403/http://www.fci.be/uploaded_files/227A2004_en.doc | image = Aishia.jpg | kcukgroup = Utility | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/166 | nzkcgroup = Ne-športni | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br744.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/companions/lhasaapso.std.shtml }} [[Slika:Lhasa_apso.jpg|thumb|250px]] '''Lhasa apso''' je majhen (25 – 28 cm) dolgodlak [[pes]], ki izhaja iz [[Tibet]]a. Čeprav je dokaj neznana [[pasma]], je ena izmed najstarejših pasem na svetu. Vzredili so jo [[budizem|budistični]] menihi, ki so pasmo skrbno čuvali znotraj svojih samostanov. Pasma je imela kar nekaj vlog: bili so čuvaji (lhasa apso zelo natančno prepozna tujce in neznane zvoke), prinašalci sreče, bili so obravnavani tudi kot [[reinkarnacija|reinkarnacije]] umrlih menihov. Lhasa apso ima tipičen vzhodnjaški karakter, kot tibetanska populacija sama: zadržani do tujcev, ponosni, polni humorja, in celo nekoliko arogantni. Njihova dolga [[dlaka]] jim je nudila dobro zaščito pred ostrimi klimatskimi pogoji. So izredno prilagodljivi na prav ekstremen temperaturne razlike, njihov kožuh jim nudi zaščito tako pred mrazom, kot tudi pred vročino. Kljub bogato odlakanem kožuhu, lhasa apso dlake ne izgublja. Morebitna odpadla in odmrla dlaka se ujame na zobce krtače in je iz kožuha z lahkoto odstranjena. V Tibetu se odmrla podlanka obesi na krovno dlako in tako oblikuje gosto tkan plašč, ki jih varuje pred vremenskimi vplivi. Enkrat letno jih Tibetanci kratko postrižejo, njihovo dlako pa uporabijo za izdelavo svojih oblačil. Pes v razstavni kondiciji potrebuje zahtevnejšo nego in zaščito, kot hišni ljubljenec pa ima bolj naraven videz, oz. je postrižen po lastnikovih željah. Posebnost lhasa apsa je tudi njegova barva: od črne, do bele in vseh barvnih kombinacijah vmes – rdeča, zlata, peščena, siva… Ker se lahko barva od enega do drugega leta razlikuje, jih imenujemo tudi kameleoni pod dlako. ==Karakter== Lhasa je živahen, samozavesten pes, ki obožuje šport. Uživajo na dolgih in zahtevnih sprehodih, kljub svoji majhnosti ostanejo aktivni in živahni do visoke starosti. Niso bevskači, vendar dobro čuvajo. Dobro se razumejo z otroki, a kljub temu jih ne puščamo prepuščenih samim sebi. Učijo in dojemajo bliskovito, vendar »dril« ni nekaj, kar jim je pisano na kožo, ob ponavljanju vaj se začno dolgočasiti. Čeprav so zadržani do tujcev, imajo radi ljudi. Spoštujejo pa le svojega gospodarja. Zaradi svojih lastnosti ta pasma ni primerna za vsakega lastnika. ==Galerija== {{katzbirke|Lhasa Apso}} <gallery> Slika:Lhasa_apso_poljub.jpg|Navezanost lhasa apsa s človekom Slika:Lhasa_apso_razstavna_nega.jpg|Priprave na pasjo razstavo Slika:lhasa_apso_gozd.jpg|Igra v gozdu Slika:Lhasa_apso_v_vetru.jpg|Lhasa apso v vetru... Slika:Lhasa_apso_na_snegu.jpg|...in na snegu Slika:Lhasa_apso_barvna_lestvica.jpg|Različne barve lhasa apsov </gallery> ==Viri== * {{navedi splet|title=Lhasa apso, majhen kuža z velikim srcem|url=http://moj-lhasa-apso.net|accessdate=28.11.2009|author= Tong Hua Lhasas}} [[Kategorija:Pasme psov]] l9f2163vb7c5hao3x6glquy0wpu0e76 0 231986 5737965 5547003 2022-08-20T20:33:27Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1987:''' || "Turizem nas bogati" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 6s1ddt5fklnuao3xgd5603fxgfx7beu 5737969 5737965 2022-08-20T20:39:42Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || Zdravko Duša |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1987:''' || "Turizem nas bogati" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] f1vxsoyp8522r7ak1qi5u626fy4smiy 5737971 5737969 2022-08-20T20:42:27Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || Zdravko Duša |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1987:''' || "Turizem nas bogati" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] btvidk5ozkqfczbhzjnc3stxwzqsk99 5737974 5737971 2022-08-20T20:45:58Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1987:''' || "Turizem nas bogati" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 6hkhi69fkzbndxva0brpl7g4n3tc3bp 5737985 5737974 2022-08-20T20:57:53Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986/87:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''Leto 1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] ix91dcal4b968ef5tp291s3w7x5gv41 5737986 5737985 2022-08-20T20:59:28Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986/87:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''Leto 1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 9otrfwlijelx8t9ua3tfl2okrfpsbuc 5737988 5737986 2022-08-20T21:03:32Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za |- | '''Leto 1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''Leto 1986/87:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''Leto 1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''Leto 1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] brrzfvjpmwcerhvo3hlq28s395vpb2a 5737989 5737988 2022-08-20T21:04:32Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Direktor GZS:''' || Marko Bulc |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 0is8p6xffeh5r579wxv7thb8erd9o7s 5737990 5737989 2022-08-20T21:05:11Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Direktor <small>GZS</small>:''' || Marko Bulc |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] o7npz3ax4pl5rbqakobhqr43pzmuq4e 5737991 5737990 2022-08-20T21:06:28Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (sektor za turizem) |- | '''Direktor <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] gu80xx3zyhkho3okzxpkww3rw4f7b99 5738005 5737991 2022-08-20T21:28:40Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983 – 1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''Direktor <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''Vodja <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''Vodja akcije:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 1wuszp1eaq2uqln65gg92pvq77whb72 5738006 5738005 2022-08-20T21:33:59Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''Direktor <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''Vodja <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''Vodja akcije:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovž]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] dbcsuf2elktn2n96m4a1za4cgzaz6o6 5738007 5738006 2022-08-20T21:45:16Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''Direktor <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''Vodja <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''Vodja akcije:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] fmnn2505yu151ihbx8vqggg6r3wwh2k 5738066 5738007 2022-08-21T08:24:03Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>(S1)</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>(S2)</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] ox6xwm7r7a2ucqcnprnvhvgvzwyktcf 5738067 5738066 2022-08-21T08:28:22Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič <small>(1984)</small> |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 2g4e9ibg81j40ku99sxvp0wvqepisfd 5738068 5738067 2022-08-21T08:30:26Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] tbq2ewapa6oterevc8nh70wjzsw6lvy 5738071 5738068 2022-08-21T08:34:08Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Agencija:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] kyn5ef4u3k4s933sc9lf7quoztpc3sf 5738073 5738071 2022-08-21T08:34:53Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Sodelujoči |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] tbq2ewapa6oterevc8nh70wjzsw6lvy 5738082 5738073 2022-08-21T08:41:36Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] px8qii10bt10pqoua7zqwxe5875lbw6 5738083 5738082 2022-08-21T08:42:42Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije, pisec in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 7x36zr7whixrwd70x080zdokjaohc5t 5738086 5738083 2022-08-21T08:47:47Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije, pisec in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#ACE1AF colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] ck8j1zgtiinsx0laruwlo8fpscyyxkl 5738096 5738086 2022-08-21T09:01:10Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|162px]][[File:Lisc lipy.jpg|102px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije, pisec in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#ACE1AF colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 7s5258o6uo0nyqmmejiujfh11cx82fi 5738097 5738096 2022-08-21T09:03:38Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije, pisec in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#ACE1AF colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] ck8j1zgtiinsx0laruwlo8fpscyyxkl 5738106 5738097 2022-08-21T09:13:06Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | »Slovenija, moja dežela« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Osrednji oglas akcije "[[Gostje prihajajo]]" (1986)</small> |- | '''Obdobje:''' || 1983–1988 |- | '''Naročnik:''' || [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] (center {{Abbr|CETP|Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije}}) |- | '''{{Abbr|Direktor|Kot takratni generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije je bil glavni naročnik akcije}} <small>GZS</small>:''' || [[Marko Bulc]] |- | '''{{Abbr|Vodja|takratnega Centra za turistično in ekonomsko propagando}} <small>CTEP</small>:''' || Leopold Perc |- | '''{{Abbr|Vodja akcije|kreativni vodja celotne akcije, pisec in takratni direktor Studia Marketing Delo}}:''' || Jernej Repovš |- | '''Izvedba:''' || Studio Marketing Delo |- ! bgcolor=#ACE1AF colspan=2 align="center" | Kreativna ekipa |- | '''Lipov list:''' || Zdravko Papič ('84) |- | '''Pisec:''' || [[Zdravko Duša]] |- | '''Pisec:''' || Zlatko Jančič |- | '''Pisec:''' || Peter Bergant |- | '''Fotograf:''' || Joco Žnidaršič |- | '''Raziskovalec:''' || Miro Kline |- | '''Grafika:''' || Egon in Jani Bavčer |- ! bgcolor=#FBEC5D colspan=2 align="center" | Podslogan za leto |- | '''1985:''' || "Na sončni strani Alp" |- | '''1986 in 1987:''' || "Turizem smo ljudje" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S1|Slogan 1 za leto 1988}})</small>:''' || "Turizem nas bogati" |- | '''1988 <small>({{Abbr|S2|Slogan 2 za leto 1988}})</small>:''' || "Iščemo dobrega gospodarja" |} '''»Slovenija, moja dežela«''' je slogan velike [[oglaševanje|oglaševalske]] akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, soavtorja tega slogana pa sta neuradno [[Jernej Repovš]] (''Slovenija, moja'') in [[Zdravko Duša]] (''dežela''). Naročnik akcije je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], njen ustvarjalec in izvajalec pa Studio marketing Delo. Sprva je bila akcija zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je z lipovim listom avtorja [[Zdravko Papič|Zdravka Papiča]], kot simbolom slovenstva in sloganom sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. Domači slogani, ki so spremljali to akcijo so bili »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Iščemo dobrega gospodarja«, s sloganom »Slovenija. Na sončni strani Alp« pa smo se predstavljali v tujini. V vseh teh letih je bilo posneta in izdana serija kratkih televizijskih in radijskih oglasov, časopisnih člankov, razglednic ter plakatov. Najbolj slovit in osrednji oglas celotne kampanje je televizijski filmček ''Gostje prihajajo'' iz leta 1986. Takrat so začeli množično izdelovati priponke, majice, dežnike in druge spominke s slogani in lipovim listom. ==Ustvarjanje kampanje== ===Ideja in naročnik (1983)=== Januarja 1983 sta ''Splošno združenje za turizem in gostinstvo'', ki je takrat delovalo pod Gospodarsko zbornico Slovenije, ter Turistična zveza Slovenije, izdala program turistične propagande. V tem letu so si zadali cilj utrditi podobo Slovenije v svetu. Takrat je bilo namreč težko obdobje za slovenski turizem, vladalo je splošno pomanjkanje blaga, goriva, tujih časopisov, veliki zastoji na mejnih prehodih itd. Tako so se pri teh dveh zvezah sklenili, da je treba narediti nov turistični prospekt Slovenije. Zato so se srečali s predstavniki agencije Studio marketing Delo, da bi naredili načrt za izdelavo tega projekta. Da bi se agencija bolje seznanila s problematiko na področju turističnega oglaševanja, so pregledali Program aktivnosti turistične propagande za leto 1983. Ugotovili so, da je problem v napačni strukturi gostov, kar je posledica zgrešene strateške usmeritve. Turizem so postavili kot izvozni izdelek številka 1. Leta 1983 so ob zavedanju da je turizem pomembna gospodarska panoga naredili velik korak. Organizacije GZS, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Turistična zveza Slovenije, so sklenili sporazum o izvajanju in financiranju turistične propagande. Financiranje je bilo tako zagotovljeno. Ker pa je bila izvedba tržnega komuniciranja, so v tem letu naredili še en pomemben korak. Maja 1983 so pri GZS ustanovili ''Center za turistično in ekonomsko propagando'', ki je bil zadolžen za realiziranje teh tržnih akcij. Center je zaživel septembra 1983 pod vodstvom [[Leopold Perc|Leopolda Perca]]. Po ustanovitvi centra je Leopold Perc, direktor centra in človek s prepričanjem, da je za razvoj slovenske turistične industrije potrebno strokovno delo, oglasil v agenciji Studio marketing Delo, ki je imela takrat v Jugoslaviji pri načrtovanju, snovanju in izvedbi oglaševalskih in drugih dejavnostih. Prva naloga, ki so jo v agenciji dobili, je bila pripraviti oglaševalsko akcijo za promocijo Slovenije kot turistične regije v tujini. Že prve tržne analize in podatki so pokazali da so turistični storitveni izdelki nerazviti in pozabljeni. V Sloveniji med ljudmi ni bilo pozitivnega odnosa do turizma. Delo v turizmu so dojemali kot hlapčevstvo, kot udinjanje premožnim turistom, ki prihajajo k nam lenarit in se zabavat. Dr. Zlatko Jančič je ob tedanjem pregledu turistične propagande ugotovil, da Slovenija nima nikakršne zaščitne podobe in tipografije, ki bi se lahko uporabila pri pripravi oglaševalske akcije. Tako je bil za začetek oktobra 1983 sklican prvi sestanek Odbora podpisnikov Samoupravnega sporazuma o izvajanju in financiranju turistične propagande, na katerem sta bila poleg članov odbora navzoča tudi [[Zlatko Jančič]] in [[Jernej Repovž]] iz ČGP "Delo" TOTD Studio marketing Delo, saj je bila na dnevnem redu obravnava izhodišč za programsko usmeritev Centra za ekonomsko in turistično propagando. Za začetek uspešnega trženja je bilo potrebno pripraviti dolgoročen tržni pristop, s katerim bi spremenili odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Odbor, ki je zasedal, je po razpravi sklenil, da Studio marketing Delo do naslednje seje izdela osnove predlaganega za leto 1984 in da se zagotovijo sredstva za izdelavo študije. Pri pripravi projekta so sodelovali zaposleni pri STudiu marketing ter drugi zunanji sodelavci: [[mag. Janez Sirše]] iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje, [[mag. Miro Kline]], vodja projektov pri Studiu marketing Delo [[Zlatko Jančič]], direktor Studia marketing Delo [[Jernej Repovž]], umetniški vodja filmske produkcije pri Studiu marketing Delo [[Jak Judnič]] in oblikovalec kompleksnih nalog pri Studiu marketing Delo [[Peter Beus]]. Prav tako je pri projektu sodeloval [[dr. Janez Bogataj]]. Kot se tistega časa spominja Repovž, Slovenija kot turistična destinacija takrat ni bila razvita in ni imela dosti za ponuditi turistom. Zato je bil nasvet Studia marketing naj denarja ne zapravljajo za promocijo navzven temveč za vzpostavitev domačega turizma. Ugotovili so namreč, da slovensko prebivalstvo ni naklonjeno turizmu, češ da naj bi bili preveč moteči, saj onesnažujejo okolje in motijo prebivalstvo. Predvsem so menili, da niso služabniki in natakarji. Čutiti je bilo nemoč ljudi nad tem, da bi lahko kaj sami storili za kakovostnejšo ponudbo. Repovž pa se še danes čudi kako so pri GSZ sploh razumeli te argumente in se strinjali da se usmerimo na domače turiste.<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF Diplomsko delo - Slovenija, moja dežela. Primer velike oglaševalske akcije - Ljubljana 2008] - dostop, marec 2012.</ref> ===Slovenija, moja dežela=== Jeseni 1983 je tako agencija Studio marketing Delo začela snovati celostno podobo Slovenije. To je bila prva izmed akcij oz. sloganov v celotni kampanji. Kot po navadi so skupaj kreativno ustvarjali in iskali nove ideje. Takrat je nastal znameniti slogan »Slovenija, Moja dežela«. Zaradi takrat še dokaj slabo urejenega področja avtorskih pravic, se takratni pisec oglasov pri Studio marketing [[Zdravko Duša]], danes bori za priznanje avtorskih pravic nad tem sloganom. Ker Duša takrat slogana ni patentiral in avtorsko zaščitil, si danes zasluge za avtorstvo uradno lasti Studio martketing pri katerem je delal, ta pa mu niti pod razno noče priznati avtorstva tega slogana. [[File:Lisc lipy.jpg|172px|thumb|right|Leta 1984 je Zdravko Papič oblikoval Lipov list]] Sicer pa naj bi po besedah vodje akcije [[Jernej Repovž|Jerneja Repovža]] in takratnega direktorja pri Studio marketing Delo slogan nastal takole: Na kreativnih sestankih je bilo vedno več ljudi, med 5 do 9, med njimi pa so tekle asociacije. Repovž je v temi taval z nedokončanim sloganom "''Slovenija, moja (kaj?)''", zadnje primerne besede pa ni našel. Kaj torej? Republika, država itd.? Nato pa je [[Zdravko Duša]] rekel ''"dežela"''. In tako naj bi nastal ta slogan. Repovž tako avtorstva oz. soavtorstva slogana ne pripisuje niti sebi niti Duši, temveč je po njegovih besedah le-ta plod kolektivnega dela.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=WZvAa61EOwY Spletni komentar takratnega direktorja Studio marketing Delo Jerneja Repovža pod video Slovenija smo ljudje o avtorstvu slogana ''Slovenija, moja dežela''] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> ===Lipov list (1984)=== ''TOZD Studio marketing ČGP Delo'' se je najprej lotil iskanja simbola. Izbor je potekal vzporedno z izbiro logotipa za napis Slovenija. Simbol je moral predstavljati atribute, kot so prijazno, čisto, domače, naravno, pristno, sodobno itd., in ni smel vsebovati državnih, političnih in drugih simbolov. Ob iskanju ustreznega simbola z raziskavo, ki jo je vodil dr. Miro Kline, so imeli na voljo več simbolov iz narodne motivike: žitni klas, sončnica, nagelj, lipov list, lipovo drevo itd. Na koncu so se strinjali, da narod najbolj povezuje [[lipa|lipov]] list. Ilustracije lipovega lista je pri Studiu marketing Delo na roko narisal [[Zdravko Papič]]. Na osnovi Papičevega lipovega lista, sta celotno grafično podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela'' z rumeno barvo v ozadju, pri istem studiu izdelala [[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]]. Tako je bila nova podoba Slovenije prvič javno predstavljena maja 1984. Potem so začeli izdelovati priponke z lipovim listom, majice, dežnike in druge spominke. ===Na sončni strani Alp (1985)=== Na kreativnem sestanku 1985 je nastal tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Postavil bi ga naj dr. Zlatko Jančič. Ta slogan je dr. Jančič predstavil kot protiutež avstrijskemu, dobro dodelanemu in alpsko usmerjenemu oglaševanju. Vendar pa so za razliko brez morja in od tod tudi ime in sonce kot simbol. ===Turisti prihajajo=== Za uvod v akcijo je izšel v časopisih velik oglas »Turisti prihajajo«, ki je v formalni obliki okupacijskega plakata sporočal, da turizem prinaša v resnici pozitivne spremembe (tekst: Zdravko Duša, oblikovanje: Jani Bavčer). Reakcija politike nanj je bila silovita, tako da je bil plakat enake vsebine in oblike umaknjen, še preden bi ga utegnili posredovati v javnost.{{cn}} ===Turizem smo ljudje (1986)=== Je bila druga akcija oz. slogan v okviru celotne kampanje za leto 1986. Pod njo spadata oglasna filmčka »Gostje prihajajo« in «Dobrodošli» iz leta 1986. ====Gostje prihajajo (1986)==== Režiser oglasnega spota Gostje prihajajo (na sliki zgoraj desno) iz leta 1986 je režiral Jaka Judnič, snemal [[Karpo Godina]]. Za glasbeno podlago »[[Moja dežela]]« tega filma, je glasbo napisal skladatelj [[Jani Golob]], besedilo pa [[Dušan Velkaverh]].<ref>[http://www.sazas.org/Default.aspx?&ge607__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAasXka5smOdcjgCtsrpM62Jg86g77-m-kJmny7_gnTIDzWvU6omm7pWwSJLiYMje7fR3OBvb49yUnqeSl6zl9gQwqUObUz5NOZJwoDgATapyg&ge607__gevi=f-tDZsqIBme5_BKfWkfvuQ&gv607__gvac=2&gv607__gvff0=moja%20de%C5%BEela&gv607__gvfl0=1&tabid=185 Avtorstvo jingla ''Moja dežela'' na sazas.org - uradno objavljeno.] - dostop, 6. maj 2013.</ref> Ta spot je dobil tudi več najvišjih nagrad doma in v tujini.<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042515592 Intervju z Juretom Apihom: Slovenija moja dežela - Ta akcija je bila vseeno nekaj posebnega. Kaj jo je ločilo od drugih? - najvišja nagrada Zlati kompas v Berlinu] - dostop, 12. avgust 2013.</ref> Ta oglasni spot, najznamenitejši in najbolj popularen iz celotne kampanje, je bil za snemanje predviden že leta 1984, vendar so ga zaradi pomanjkanja snemali šele avgusta 1986. Najbolj znamenit je prizor z možakarjem z lestvijo iz [[Logarska dolina|Logarske doline]], ki smiselno povezuje cel oglas. Načrtovanih je bilo 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne, rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje potice s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. ==Ustvarjalci kampanje== Naročnik: *[[Marko Bulc]] - takratni direktor ''Gospodarske zbornice Slovenije'', ki je bila leta 1983 naročnik te več let trajajoče oglaševalske kampanje. TOZD Studio marketing ČGP Delo: *[[Jernej Repovš]] - Takratni vodja te akcije in dolgoletni kreativni direktor tedaj ''TOZD Studio marketing ČGP Delo''. *[[Zdravko Papič]] - ilustrator in avtor lipovega lista iz leta 1984. *[[Egon Bavčer]] in [[Jani Bavčer]] - na podlagi Papičevega zelenega lipovega lista sta oblikovala celostno podobo logotipa ''Slovenija, moja dežela''. Dodala sta rumeno barvo v ozadju, oblikovala font slogana z modro barvo ter dodala zelen rob okvirja. Celostna podoba je bila javnosti prvič predstavljena maja 1984. *[[Zdravko Duša]] - pisec besedil oglasov in (so)avtor slogana ''Slovenija, moja dežela''. *Peter Bergant - (so)avtor teksta *[[Miro Kline]] - iskal in opravljal raziskave pri iskanju lipovega lista kot simbola. Zunanji sodelavci: *[[Jaka Judnič]] - režiser oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986 in avtor ideje o postavitvi table v Logarski dolini in slikarju z lestvijo, ki na njo piše besede dobrodošlice. *[[Karpo Godina]] - snemalec oglasa Gostje prihajajo. *[[Jani Golob]] in [[Dušan Velkaverh]] - avtorja glasbe in besedila glasbene podlage [[Moja dežela (1986)|Moja dežela]] iz slovitega oglasa [[Gostje prihajajo]] iz leta 1986. *[[Oto Pestner]] in ženski [[Vokalni ansambel Strune]] - originalni izvajalci skladbe Moja dežela iz leta 1986. ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw Slovenija moja dežela / Slovenia my country]. Gostje prihajajo. nal. 8. feb. 2007. YouTube [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] 8thhpcwtxu4mhkgx7kxd0ip3f55l4mn 0 232317 5737630 5635739 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Pasma holstein''' izvira iz dežele Holstein, ki je na severu Nemčije. V zgodovini je bil to močan in eleganten konj za vožnjo vpreg, občasno pa tudi za jahanje. Danes je holstein eden najbolj cenjenih jahalnih konj, ki se pojavlja v vseh najvišjih kategorijah konjeniškega športa, kot so preskakovanje ovir, dresura, vožnja vpreg ... S križanjem angleškega in vzhodno-pruskega konja je namreč postal lažji in temperamentnejši. V višino meri od 163 do 173 cm. Ima odličen značaj, kar se še posebej odraža v njegovem tekmovalnem duhu. Holstein ima dolg korak, izrazit kas, ki pokrije veliko prostora ter elastičen galop. {{Škrbina-sesalec}} [[Kategorija:Pasme konj]] dcdurs860j9afiv8ffy64mbrg1snwja 5737719 5737630 2022-08-20T13:43:00Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj|name=Holstein|features=močan in eleganten konj|country=[[Holstein]], {{GER}}|height=163-173 cm|image=Holsteiner Apfelschimmel-2005.jpg|colour=rjavih in črnih odtenkov}} '''Pasma holstein''' izvira iz dežele [[Holstein]] s severa Nemčije. V zgodovini je bil to močan in eleganten konj za vožnjo vpreg, občasno pa tudi za jahanje. Danes je holstein eden najbolj cenjenih jahalnih konj, ki se pojavlja v vseh najvišjih kategorijah konjeniškega športa, kot so preskakovanje ovir, dresura, vožnja vpreg ... S križanjem angleškega in vzhodno-pruskega konja je namreč postal lažji in temperamentnejši. V višino meri od 163 do 173 cm. Ima odličen značaj, kar se še posebej odraža v njegovem tekmovalnem duhu. Holstein ima dolg korak, izrazit kas, ki pokrije veliko prostora ter elastičen galop. {{Škrbina-sesalec}} [[Kategorija:Pasme konj]] 93vc6gnbj29hr38nhy9bg8mu41mi2jb 0 232682 5737690 5118865 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | akcgroup = Ne-športna | akcstd = http://www.akc.org/breeds/chow_chow/index.cfm | ankcgroup = Skupina 7 <br />Ne-športna | ankcstd = http://www.ankc.org.au/home/breeds_details.asp?bid=185 | ckcgroup = Skupina 6 <br />Ne-športna | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/workingdogs/chowstd.htm | country = [[Ljudska republika Kitajska]] | fcigroup = 5 | fcinum = 205 | fcisection = 5 | fcistd = | image = ChowChow2Szczecin.jpg | image_caption = Mladič rdeče barve | kcukgroup = delovni psi | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/157 | name = Čov čov | altname = čov, chow chow, chow | nzkcgroup = Ne-športna | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br720.html | ukcgroup = severne pasme | ukcstd = | maleweight = 25 do 32 kg | femaleweight = 20 to 27 kg | maleheight = 48–56 cm (19–22 in) | femaleheight = 46–51 cm (18–20 in) | coat = Dolgodlaki: dlaka je ravna, gosta. Krovna dlaka je rahlo groba, podlanka pa izredno mehka in gosta.<br />Kratkodlaki: dlaka je kratka, ravna, gosta. | litter_size = 5 | life_span = 9–15 let | color = Enobarven v črni, rdeči, modri, rumenkasto rjavi (srnje rjavi), krem ali beli | place_of_origin = Kitajska }} '''Čov čov''' ('''Chow Chow''') je [[pasma]] [[domači pes|psov]], ki jo uvrščamo med [[špici|špice]], natančneje med azijske špice. {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 027qd3axqiqm1tbosg9sbl4bl1e4d52 14 236351 5737713 3912496 2022-08-20T13:33:59Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki {{catmore|Pasme domačih prašičev}} {{Kategorija v Zbirki|Pig breeds}} [[Kategorija:Svinje|Pasme]] [[Kategorija:Pasme|P]] i93qjilidqghaaasfawutadteys5i8t 0 238846 5737671 5725306 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Nezanesljivi viri}} {{Pasma psov | name = Coton de Tuléar | nickname = Coton, »Cotie« | country = [[Madagaskar]] | image = Coton de Tular 1.jpg | image_caption = Coton de Tuléar <!-----Izgled-----> |maleweight = 4–6 kg |femaleweight = 3,5–5 kg |maleheight = 25–28 cm |femaleheight = 23–25 cm |coat = |color = |litter_size = |life_span = 12–15 let <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> | fcigroup = 1 | fcinum = 283 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:2U-SYN_6UCwJ:www.fci.be/uploaded_files/283gb2000_en.doc+http://www.fci.be/uploaded_files/283gb2000_en.doc&hl=en&gl=ca&ct=clnk&cd=1 | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=CDT | akcgroup = Družna skupina (FSS) | akcstd = ? | akcfss = 'akc fss breed' | ukcgroup = Družni psi | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/CotonDeTulear | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/185 }}<!-- End Infobox --> '''Coton de tulear''' je manjša [[pasma psa|pasma psov]], ki je svoje ime dobila po svoji kot [[bombaž]] (''coton'') mehki [[dlaka|dlaki]] in po mestu ''Tuléar'' (danes znano kot Toliara) na [[Madagaskar]]ju, od koder izhaja. Njihova glavna značilnost je dolga, puhasta dlaka, ki ne izpada, zato je ta pasma primerna tudi za alergike. Cotoni so običajno beli, lahko pa imajo črne ali rjave lise, ki s časoma postajajo vedno svetlejši. Na videz so podobni [[Maltežan|maltežanom]], kodrastim bišonom in [[Bolonjec|bolonjcem]].  So inteligentni, ljubeznivi, mirni, vodljivi in poslušni hišni psi, ki se izredno navežejo na svojega lastnika. So zelo družabni in obožujejo igro. Za razliko od drugih psov, ne potrebujejo veliko aktivnosti zunaj, zadostuje jim vsakodnevni sprehod in igra znotraj doma. Nimajo posebnih genetsko pogojenih [[Bolezen|bolezni]] in ob primerni negi veljajo za eno najbolj zdravih pasem.<ref>{{Navedi splet|title=Coton de Tulear - predstavitev pasme|url=https://kuzek.si/coton-d-tulear/|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI|last=kuzek}}</ref> == Videz == Coton de Tulear se od večine drugih psov razlikuje po posebni kvaliteti dlake, ki je na otip zelo mehka, brez vonja in ne odpada, zato ne povzroča [[Alergija|alergij]]. Je srednje dolga in ima izjemen volumen. Večina cotonov ima dvojno dlako, pri čemer je dolga zgornja plast mehka, suha in odporna na umazanijo, podlanka pa tanka, mehka in prožna. Večina odraslih psov, ki se ne udeležuje [[Razstava|razstav]] ima zaradi lažje nege krajše postriženo dlako. Običajno je v celoti bela, lahko pa ima rjave ali sive lise, ki se največkrat pojavijo na ušesih. Nekateri mladiči se rodijo z lisami tudi po telesu, kar do drugega leta starosti običajno zbledi, pri nekaterih pa lahko barva tudi ostane.<ref>{{Navedi splet|title=Pasma: Coton de tulear|url=https://www.mrpet.si/pasma-coton-de-tulear-p-16413.aspx|website=www.mrpet.si|accessdate=2019-04-01|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coton de Tulear ~ Psarna COTTONLY|url=https://coton-de-tulear.si/|website=Coton de Tulear ~ Psarna COTTONLY|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI}}</ref>Coton de Tulear je majhna pasma. Samci merijo od 26 cm do 28 cm in tehtajo od 4 kg do 6 kg, samice pa merijo od 23 cm do 25 cm in tehtajo od 3,5 kg do 5 kg.<ref><nowiki>http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/283g09-en.pdf</nowiki> </ref> == Značaj == [[Slika:Cotondetulearfam.jpg|sličica|260x260_pik|Dlaka cotonov]] [[Slika:Coton de Tulear 193.jpg|sličica|260x260_pik|Coton med igro|alt=]] Cotoni so zelo inteligentni, igrivi, ljubeči, neagresivni, navihani in vdani. Hitro se prilagodijo različnim življenjskim stilom in se zelo navežejo na lastnika. So izjemno družabni in neradi preživljajo čas sami, svoje nezadovoljstvo pa hitro pokažejo z glasnim lajanjem in cviljenjem. Do ljudi in živali so prijazni in vljudni, radi so tudi v družbi otrok, obožujejo igro, so radovedni in radi raziskujejo. Pogosta lastnost cotonov je tudi ta, da postanejo posebej živahni ob večerih. So poslušni in učljivi, saj radi ustrežejo svojemu gospodarju. Coton za razliko od drugih pasem ne potrebuje veliko aktivnosti, zadostujejo mu dnevni sprehodi in igra znotraj doma.<ref>{{Navedi splet|title=Coton de Tulear|url=http://calla.si/opis-pasme/|website=Coton Calla|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI}}</ref> ==Zgodovina== Zgodovina cotonov sega v leto 1500 v mesto Tulear na Madagaskarju. Obstaja veliko različnih zgodb o nastanku te pasme. Ena od njih pravi, da je coton mešanica različnih pasem, ki so jih mornarji, trgovci in ostali potniki v mesto Tulear pripeljali iz različnih evropskih mest. Cotoni so bili podobni predvsem francoskim kodrastim bišonom, maltežanom in italijanskim bolonjcem. Ta pasma je bila zunaj svoje izvorne dežele praktično neznana vse do zadnjih dvajsetih let, ko se je razširila tudi po [[Združene države Amerike|Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Že stoletja pred tem je bil coton priljubljeni spremljevalec premožnih meščanov in tudi danes ostaja predvsem odličen družni pes. ==Zunanje povezave== * [http://www.usactc.org/index.shtml The United States of America Coton de Tulear Club] * [http://www.coton.ca The Canadian Coton de Tulear Club] * [http://www.cotonclub.com The Coton de Tulear Club of America] == Viri == [[Kategorija:Pasme psov]] <references /> szwxvm690gb9wnvt41eq9tairkic7qp 0 239337 5737707 5022767 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Veliki švicarski planšarski pes | altname = Grosser Schweizer Sennenhund, Greater (great) Swiss Mountain Dog, Grand Bouvier Suisse | image=testagrandebovaro.jpg | image_caption = Veliki švicarski planšarski pes | country = [[Švica]] <!-----Izgled-----> |maleweight = 55 - 65 kg |femaleweight = 45 - 55 kg |maleheight = 68 - 72 cm (plečna višina) |femaleheight = 62 - 68 cm (plečna višina) |coat = |color = |litter_size = |life_span = <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> | akcgroup = Delovni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/greater_swiss_mountain_dog/index.cfm | ckcgroup = Delovni | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=GSM | fcigroup = 2 | fcinum = 58 | fcisection = 3 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/058A2002_en.doc | ukcgroup = Pes čuvaj | ukcstd =http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/GreaterSwissMountainDogRevisedMay12008 }} '''Veliki švicarski planšarski pes''' je [[pasma psa]], ki spada v skupino švicarskih planšarskih psov, kamor uvrščamo še [[bernski planšarski pes|bernskega planšarskega psa]], [[Entlebuški planšarski pes|entlebuškega planšarskega psa]] in [[apenzellerski planšarski pes|apenzellerskega planšarskega psa]]. Veliki švicarski planšarski pes je največji in najmirnejši med njimi. Samice dosežejo 62 - 68 cm plečne višine, samci 68 - 72 cm. Samci imajo močnejšo glavo kot samice. Končna teža samic se giblje med 45 - 55 kg, samcev 55 - 65 kg. Osnovna barva je črna, z belimi lisami in rdečkasto-rjavimi ožigi. [[Dlaka]] je kratka. So odlični čuvaji in družinski psi, nezaupljivi do tujcev. So zaščitniki žensk in otrok, katere še posebno obožujejo. Njihov letni čas je zima, takrat še posebno oživijo. Po naravi so aktivni psi, potrebujejo dovolj gibanja. So zelo natačni in prijetni. Po naravi ne smejo biti šibki, natačni ali agresivni. So nezahtevni za nego, zadostuje česanje 1 x tedensko. Niso primerni za začetnike. Šolanje tega psa je zelo priporočljivo. == Vir == {{Zbirka|Grosser Schweizer Sennenhund}} * {{navedi splet|url=http://brina.zdravo.net/|title=Psarna Zgornjesavska - informacije o pasmi|last=Jus|first=Katja|accessdate=18. april 2010}} [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} hm0j9xg8u9nyrnz7vf8vxg9foh4pq0v 0 242096 5737657 5628028 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Basenji 600.jpg | image_caption =Rdeči Basenji | name = Basenji | altname = African Bush Dog <br /> African Barkless Dog <br /> Ango Angari <br /> Congo Dog <br /> Zande Dog | country = [[Demokratična republika Kongo]] | fcigroup = 5 | fcisection = 6 | fcinum = 43 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/043gb2000_en.doc | akcstd = http://www.akc.org/breeds/basenji/index.cfm | ankcgroup = Skupina 4 ((lovski psi) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/basenji.html | ckcgroup = Skupina 2 - lovski | ckcstd = http://www.canadasguidetodogs.com/hounds/basenjistd.htm | kcukgroup = lovski | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/9 | nzkcgroup = lovski | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br408.html | ukcgroup = Skupina 3 - hrti & divji ali poldivji psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/a97ea614e29d738d8525704c00683b52?OpenDocument }} {{več sklicev}} '''Basenji''' je [[pasme psov|pasma]] lovskega [[domači pes|psa]], ki je bil vzgojen za zganjanje živine v srednji [[Afrika|Afriki]]. Njegov vzdevek 'nelajajoči pes' je nastal zaradi njegovega laježa, ki je podoben jodlanju, imenovan »baroo«. == Značilnosti== ===Izgled=== Basenji je majhen, kratkodlaki pes elegantnega izgleda s pokončnimi ušesi, enkrat ali dvakrat zavitim košatim repom in močnim, gracioznim vratom. Zaželena je kvadratna oblika, to pomeni, da so enako dolgi kot visoki. Njegovo nagubano čelo pride do izraza še posebno pri mladičku in v starejšem obdobju pasjega življenja. Hodijo samozavestno in graciozno, med dirjanjem pa svoj rep odvijejo in uporabijo za lažje uravnavanje ravnotežja. Basenji nima tipičnega pasjega vonja, dlaka mu v večji meri izpada dvakrat letno ob menjavi. Ker nima podlanke, ga pozimi rado zebe, zato ga je priporočljivo obleči. Samice so običajno velike med 38 in 41cm in težke 9-11kg, samci pa merijo med 41 in 43cm ter tehtajo 10-12kg. FCI standard: idealna teža 11kg, idealna višina 43cm. Življenjska doba je okvirno 10-12 let. Barve: mednarodna kinološka zveza (FCI) priznava barvne različice: črno-bela, rjavo-bela, trikolor (črna, bela, rjava), brindle(svetlo rjava osnova s temnejšimi rjavimi lisami). Pri vseh barvnih različicah je belina obvezno prisotna na konici repa, prsnem košu, vseh šapah, glava in vrat sta lahko poljubno bela, vendar belina ne sme nadvladati ostalih barv. ===Karakter=== Basenji laja poredko. Proizvaja nenavadne zvoke imenovane jodlanje, oglaša se tudi s glasovi podobnimi volčjim. Je pozoren, inteligenten, iznajdljiv, vztrajen pri igri in lovljenju, energičen, prijazen, prisrčen in radoveden. Po navadi je zadržan do tujcev in izredno navezan na domače, zato tudi težko prenaša samoto in dolgočasje. V tem primeru lahko postane nagnjen k destruktivnemu vedenju. Do otrok je potrpežljiv in prijazen, vendar se najboljše počuti ob obzirnem, starejšem lastniku. Z ne-pasjimi ljubljenčki se ne razume najboljše, razen če je sobivanja z njimi navajen že od majhnega. Dežja in vode ne mara, zato se takrat najbolje počuti v suhem, toplem prostoru. Obožuje sončenje in stiskanje ob topel radiator. Kadar je moker, se kot mačka zliže do suhega. Podobno kot mačke tudi basenji med igro intenzivno uporablja sprednje tačke. Zaradi močnega lovskega nagona ga med sprehodom in v bližini avtomobilov ni priporočljivo spuščati s povodca, saj je nagnjen k potepanju in lovljenju vse hitro premikajočih se predmetov, ki mu prekrižajo pot. == Zgodovina pasme == [[File:Trindle basenji.jpg|thumb|Trikolor basenji]] Basenji je pratipska pasma, ki že stoletja ostaja nespremenjena. Prve zapise o pasmi zasledimo že daljnega leta 3000 pred našim štetjem. Slike o basenjijih zasledimo tudi v egipčanskih piramidah. Bili so vdani spremljevalci faraonov, spoštovani in cenjeni. Njihove korenine segajo daleč nazaj, izhajajo iz [[Špic|špica]], oziroma [[Pomeranec|pomeranca]], možna je tudi kombinacija s [[Šakal|šakalom]], ki pa ni potrjena. Basenjije zasledimo po današnji celotni Afriki, vendar pa se v določenih področjih Afrike razlikujejo med seboj v nekaj malenkostih, tako da govorimo o več tipih basenjijev. V Afriki je priznan kot lovski pes - gonič. Zmerno lahko teče cel dan in tako sledi plenu. Afriški lovci so te pse zelo pogosto nosili okoli vratu, kadar le ti niso bili na sledi. Ker basenji ne laja, so mu okoli vratu navezali zvonec, ki jih je opozarjal, kje se pes nahaja. Pes je žival nagnal v lovčevo past. Okoli leta 1930 so prvi vzreditelji začeli izvažati basenjije v tujino, v južno Afriko, Ameriko in Anglijo. Prvi pasemski standard za basenjije je bil določen leta 1939 (avtorji so bili Lady [[Helen Hunting]] in ostali), potrjen pa je bil leta 1942. Leta 1943 pa je bil pasemski standard potrjen tudi v Ameriki. Pasemski standard je bil do danes spremenjen že večkrat. V tujini postaja vedno bolj priljubljen družinski pes, z vso svojo pojavo in aristokratskim vedenjem in njegovim značilno zavihanim repom vzbuja privlačen videz. Če k temu prištejemo še njegove dobre lastnosti, da pes ne laja, ugotovimo, da je zelo primeren spremljevalec ljudi v večjih urbanih središčih, predvsem mestih, blokih in tudi hišah. Idealno se je prilagodil življenju v mestu, ki mu ob rednih sprehodih nudi vse za njegovo udobje in zadovoljstvo. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Basenji}} {{škrbina-pes}} [[Kategorija:Pasme psov]] 17mmmduqciihey63rlo2pzgeonmkb7g 0 243342 5737932 5657139 2022-08-20T19:30:25Z Yerpo 8417 malo+ wikitext text/x-wiki '''Sociobiologija''' je interdisciplinarna [[znanstvena veda|veda]], ki se ukvarja s proučevanjem [[biologija|bioloških]], zlasti [[evolucija|evolucijskih]] osnov [[socialno vedenje|socialnega vedenja]]. Preučuje razne oblike socialnega vedenja, kot so razmnoževalna vedenja, [[teritorialnost]], lov v tropih in strukturo skupnosti [[Evsocialnost|socialnih]] [[žuželke|žuželk]]. Osnovna predpostavka je, da je [[Naravni izbor|selekcijski]] pritisk spodbudil evolucijo genetskih osnov socialnega vedenja na podoben način, kot je spodbudil druge vrste interakcije z [[Naravno okolje|naravnim okoljem]].<ref>{{Cite journal|last=Freedman|first=Daniel G.|date=January 1985|title=Sociobiology and the human dimension|journal=Ethology and Sociobiology|volume=6|issue=2|pages=121–122|doi=10.1016/0162-3095(85)90006-8}}</ref> == Knjige na temo sociobiologije == *''[[Sociobiology: The New Synthesis]]'' (''Sociobiologija - nova sinteza''), [[E. O. Wilson]], 1975 *''[[The Selfish Gene]]'' (''Sebični gen''), [[Richard Dawkins]], 1976 *''Biology, Ideology and Human Nature: Not In Our Genes'', [[Richard Lewontin]], [[Steven Rose]], [[Leon Kamin]], 1984 *''The Blank Slate: The Modern Denial of Human Nature'', [[Steven Pinker]], 2002 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Edward Osborne Wilson]] *[[Richard Dawkins]] *[[Steven Pinker]] *[[Robert Trivers]] *[[Konrad Lorenz]] {{Biology-footer}} {{normativna kontrola}} {{biology-stub}} [[Kategorija:Evolucijska biologija]] [[Kategorija:Biologija]] [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Etologija]] [[Kategorija:Evolucijska psihologija]] [[Kategorija:Področja sociologije]] 6djj4xoxbbcvvttpamhdv3pxygr5xm0 0 245199 5737668 4255804 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Rodezijski grebenar | image = Akani_Stehbild.JPG | country = [[Rodezija]] <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> | akcgroup = Lovska | akcstd = http://www.akc.org/breeds/rhodesian_ridgeback/index.cfm | altname= Afriški levji pes | ankcgroup = Skupina 4 (lovski) | ankcstd = http://www.ankc.org.au/home/breeds_details.asp?bid=23 | ckcgroup = Skupina 2 - lovska | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=ROR | fcigroup = 6 | fcinum = 146 | fcisection = 3 | fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:WwL4AbyehKYJ:www.fci.be/uploaded_files/146gb2001_en.doc+site:www.fci.be+%22146++/++10.12.1996+++%22&hl=en&ie=UTF-8 | kcukgroup = Lovski | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/36 | nzkcgroup = Lovski | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br480.html | ukcgroup = Hrti & Divji ali poldivji psi | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/172217353da30b978525704c006b5ebb?OpenDocument }} '''Rodezijski grebenar''' je [[pasme psov|pasma psov]], ki izvirajo iz [[Afrika|afriške]] države [[Rodezija|Rodezije]]. Prvi standard pasme je bil določen leta 1922 v Rodeziji, leta 1924 pa so bili registrirani prvi psi te pasme. Leta 1926 je bil rodezijski grebenar priznan kot lovska pasma psov. Standard je določil F.R. Barnes v [[Bulawayo|Bulawayu]]. == Opis == Razpoznavni znak te pasme je poseben greben na hrbtu, kjer [[dlaka]] raste v nasprotni smeri rasti ostale dlake. Biti mora jasno definiran in simetričen, ožati se mora v smeri bokov. Plečna višina odraslega psa je od 61 do 69&nbsp;cm, teža pa se giblje med 32 in 36&nbsp;kg. Barva kožuha je svetlo pšenična do pšenično rdeča, dlaka pa je kratka in svetleča in ni zahtevna za nego. [[Rep]] je močan, po navadi pa ga pes nosi spuščenega. Barva smrčka je običajno črna, redkeje pa se pojavi tudi jetrno rjava barva. Oči morajo biti okrogle, barva pa mora biti podobna barvi kožuha. Prvotno je bila pasma vzrejena za lov na leve in za psa čuvaja. Za pasmo je značilno, da redko laja. == Temperament == Rodezijski grebenar je aktiven pes, ki potrebuje veliko gibanja, vendar pa se lahko ob pomanjkanju rekreacije precej uleni. Odrasel pes je atletskega in mišičastega videza z elegantno postavo in telesno skladnostjo. Na lastnika se izjemno naveže, pa tudi sicer je zelo [[inteligenca|inteligenten]] in sposoben razmišljanja po lastni volji. Primeren je za ljudi s trdno voljo, doslednostjo in disciplino. Do otrok je rodezijski grebenar zelo ljubeč, vendar pa ni primeren za družino z majhnimi otroci, saj je zaradi svoje moči in živahnosti lahko pregrob za majhne otroke. Za pravilno socializacijo potrebuje bližino in pozornost ljudi. Življenje na prostem in pesjaku ni priporočljivo. == Zdravje == Najbolj značilna [[bolezen]] za pasmo je [[Dermoidni sinus]], manj pogoste so [[displazija]] kolkov in komolcev, sive mrene in okvare ščitnice<ref>[http://www.offa.org/thystatbreed.html OFA: Thyroid Statistics]</ref>. Povprečna življenjska doba pasme je med 11 in 13 let, znani pa so tudi primeri, ko je pes doživel starost 16 let. == Zunanje povezave in reference == {{opombe}} * [http://www.rhodesianridgeback.org.za/ Rhodesian Ridgeback International Foundation] * [http://www.rodezijski-grebenar.net Slovenski klub vzrediteljev pasme] {{Zbirka|Rhodesian Ridgeback}} [[Kategorija:Pasme psov]] ln311lwzk6egga48v7qdjgx8y6l1glv 14 253227 5737715 4039808 2022-08-20T13:34:25Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki {{catmore|Domače govedo}} {{Kategorija v Zbirki|Cattle breeds}} [[Kategorija:Govedo]] [[Kategorija:Pasme|G]] c5hrn5len4bkn3wixc4ih692bpuk7k5 0 262573 5738134 5363241 2022-08-21T09:39:41Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bitka za hrib 60}} {{Infobox Military Conflict |conflict=Bitka za hrib 60 | image= | caption= | partof=[[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] | date=[[1914]] - [[1918]] | place=Hrib 60, [[Ypres]] | result= | combatant1={{ikonazastave|Francija}} [[Francoska Tretja republika|Francija]]<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br>{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]] | combatant2={{ikonazastave|Nemčija|cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] | commander1= | commander2= | strength1= | strength2= | casualties1= | casualties2= }} '''Bitka za hrib 60''' je naziv za serijo [[spopad]]ov in [[bitka|bitk]], s katerimi so med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] poskušali zasesti umetni hrib 60, ki je bil strateškega pomena zaradi svoje višine v primerjavi s preostalim ozemljem. == Zgodovina == Hrib je prvič zamenjal lastnika 10. decembra 1914, ko so Nemci zasedli francoske položaje. 10. aprila 1915 so tunelske čete [[Kraljevi inženirci|Kraljevih inženircev]] sprožili okoli 450.000&nbsp;kg eksploziva, s čimer so omogočili zasedbo hriba. Nemci so 18. aprila sprožili protinapad; boji so trajali vse do 22. aprila, a so Britanci obdržali položaje. 5. maja istega leta so Nemci sprožili plinski napad na hrib, s čimer so uspeli zavzeti hrib. [[1. avstralska tunelska četa]] je novembra 1916 prišla na to področje,<ref>{{cite web |url=http://www.ww1westernfront.gov.au/zwarte-leen/hill-60.html |title=Zwarte-Leen, Hill 60 - 'Digger' miners |accessdate=2010-03-04}}</ref> ki ji je poveljeval stotnik [[Oliver Woodward]].<ref>{{cite web |url=http://www.tenterfieldstar.com.au/news/local/news/general/upclose-the-man-that-went-beneath-hill-60/1808944.aspx |title=Upclose the man that went beneath hill 60 |accessdate=2010-04-27}}</ref> 7. junija 1917 ob 03:10 so sprožili 19 podzemnih min pod nemškimi položaji (z 450.000&nbsp;kg eksploziva),<ref>{{cite web |url=http://www.beneathhill60.com.au/background.htm |title=Beneath Hill 60 Background |accessdate=2010-03-04}}</ref> pri čemer je nastal velik krater (globine 18 metrov in premera 80 metrov); v eksploziji je umrlo 687 vojakov [[204. pehotna divizija (Nemško cesarstvo)|nemške 204. pehotne divizije]].<ref>[http://www.ww1westernfront.gov.au/zwarte-leen/1st-australian-tunnelling-company.html WW1westernfront.gov.au - Zwarte–Leen, Hill 60]</ref> Po vojni so na področju bitke ''Spomenik hribu 60''<!--Hill 60 Memorial--><ref>{{Navedi splet|title=WW1 Hill 60 Memorial, Zwarteleen, Belgium|url=http://www.greatwar.co.uk/ypres-salient/memorial-hill60.htm|website=www.greatwar.co.uk|accessdate=2022-08-21}}</ref> ter po zgodbi 1. avstralske tunelske čete posneli film ''[[Beneth Hill 60]].''<ref>{{Cite news| title = BENEATH HILL 60 - a WWI feature film | publisher = Beneath Hill 60 official website | url = http://www.beneathhill60.com.au/press_April09.htm | accessdate = 2010-03-18}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[bitka za krater]] {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Minsko bojevanje prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1914]] [[Kategorija:Bitke leta 1915]] [[Kategorija:Bitke leta 1917]] lttaso7z9ed2gexv4aj9oiquimxp2ju 0 264773 5737696 5120369 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | image = Alaine the Shar-Pei.jpg | image_caption = | name = Šarpej | coat = Kratka, gosta; na otip precej mehka. | color = rdeča, rdeče rjava, črna, črno srebrna, črna bron, smetana, smetana razredčena, marelice, čokolada, čokoladna | litter_size = 4–6 mladičev | life_span = 9–15 let |fcigroup = 2 |fcisection = 2 |fcinum = 309 |fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/309gb99_en.doc}} '''Šarpej''' je [[pasma]] [[domači pes|psa]]. Najbolj je razširjen v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. == Ime == Ime »Shar Pei« pomeni "kožuh peščene barve". Izhaja iz dveh kitajskih pismenk, »shu«, kar pomeni "pesek", in »pei«, kar pomeni "koža". Ni jasno, če pesek pomeni barvo (v originalu so bili barve peska) ali občutek, ki ga dobimo, ko se dotaknemo njegove dlake. == Videz == [[slika:Sharpei tongue.jpg|thumb|left|Portret šarpeja z značilnim temnovijoličnim jezikom]] Znane barve so črna, smetana, rjava, rdeča, čokoladna, modra in bledi odtenki nekaterih od teh barv. Dlaka je zelo kratka in kosmata ter na občutek trda, kar ni običajno. Oči so temne, majhne, mandljeve oblike, včasih razredčeno rjave. Potopljene oči in gube, ki zajemajo sprednji del čela, povečujejo asketsko izražanje psa. Ušesa so majhna, precej debela in v obliki enakostraničnega trikotnika, z rahlo zaokroženo konico. Nahajajo se zelo visoko. Lobanja je ravna in široka, precej velika v primerjavi s telesom. Čelo in lica so prekrita z obilico drobnih gubic, ki segajo do težkega podbradka. Gobec je srednje dolg. Ob rojstvu ima šarpej bogate kožne gube, ki se zmanjšujejo v obdobju razvoja, zaradi katerih ima videz igrače. == Značaj == Šarpej je zelo miren in vesel pes. Kljub svoji majhnosti pa je zelo močan in prijazen do drugih psov. Na žalost so ga skozi njegovo zgodovino ljudje velikokrat izrabljali tudi za pasje boje. Sedaj je pasma popolnoma izgubila svoj borilni duh in postal hišni ljubljenček. Vseeno pa je psa potrebno peljati na krajši sprehod vsaj enkrat na dan. Ima močno osebnost in težko ga je vključiti v stvari, ki zanj niso zanimive. == Nasveti == Šarpej je sčasoma postal predvsem hišna pasma psa. Majhnost, prijaznost in prijetna osebnost ga delajo dobrega prijatelja. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da obstajajo nekatere bolezni, povezane z genskimi lastnostmi, ki zahtevajo stalno pozornost in pripravljenost za skrb, kar je pogosto velik izziv. To so displazija kolkov, kolen, amiloidoza ledvic. ==Viri== *[http://www.sharpei-klub.si/strane/zanimivosti.php?id=3 Slovenski klub za šarpeje] ==Zunanje povezave== {{Commons|Shar-Pei|Šarpej}} * {{dmoz|/Recreation/Pets/Dogs/Breeds/Molosser_Group/Chinese_Shar-Pei/}} *[http://www.completedogsguide.com/dog-breeds/shar-pei/ Shar Pei breed overview by Complete Dogs Guide] *[http://www.hkshar-pei.com/ More on the traditional Bone-mouth Shar-pei] *[http://www.thechinesesharpei.com/ Information on the Shar-pei, its ancestry, care and training] [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 48uvmiasiyyc5l7krjwuyyv969vxb94 0 264854 5737660 4899350 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov | name = Škotski seter | altname = Gordon seter | image = Orrvilas enska w800px.jpg | image_caption = A Gordon Setter | country = Škotska | akcgroup = Športna | akcstd = http://www.akc.org/breeds/gordon_setter/index.cfm | ankcgroup = Skupina 3 (Gundogs) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/gordon.html | ckcgroup = Skupina 1 - Športni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=STG | fcigroup = 7 | fcinum = 6 | fcisection = 2 | fcistd = http://web.archive.org/web/20040719084609/http://www.fci.be/uploaded_files/006d98_de.doc | kcukgroup = Gundog | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/96 | nzkcgroup = Gundog | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br332.html | ukcgroup = Gun Dog | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/ca38c79d4dc80b2485257046005de088?OpenDocument }} '''Škotski seter''' je [[pasma]] visokoraslih psov družine [[seter|setrov]], v katero spadata tudi [[irski seter]] in [[angleški seter]]. Setri so bili primarno namenjeni lovu za pticami, zato sodijo v skupino [[ptičar]]jev. Škotske setre vzredili na začetku 19. stoletja škotski vojvoda [[Aleksander IV. Richmondski in Gordonski]] na področju [[Škotska|Škotske]]. Iz njegovega priimka izhaja tudi originalno ime pasme '''Gordon Setter'''. == Zunanjost == Škotski setri so visoki približno 66&nbsp;cm, težki pa od 25 do 29&nbsp;kg. [[Glava]] je bolj globoka kot široka, z dolgimi ušesi, telo pa je mišičasto in široko. Škotski setri so črne barve z rjavimi ožganinami pod obrvmi, na gobčku, na prsnem delu in po nogah. [[Dlaka]] je srednje dolga. == Temperament == Pasma ima veliko energije, zato so škotski setri znani kot živahni in samosvoji psi, kar otežuje njihovo šolanje. So zelo inteligentni in čustveni. Hitro pokažejo jezo, užaljenost, žalost ... Nagnjeni so k prijaznosti, zato so primerni tudi za družinske pse. Pasma je tudi radovedna, radi vse prevohajo in pregledajo. Po navadi se navežejo na enega človeka, ki so mu neskončno zvesti. {{Pes-škrbina}} [[Kategorija:Pasme psov]] rth8l6fbxjpiizoge5mn30u129tksy5 0 266616 5737865 5660402 2022-08-20T18:53:03Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=okoren jezik, slaba slovnica in pravopis|datum=maj 2012}} '''Tekoča goriva''' so gorljive ali energijsko-generirane molekule, ki jih lahko izkoristimo zato da ustvarimo [[Mehanska energija|mehansko energijo]], katera posledično ustvari [[Kinetična energija|kinetično energijo]]. Večina tekočih goriv v razširjeni uporabi, je pridobljena iz [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]]; kljub temu pa je večina tipov goriva, kot na primer vodikovo gorivo (za uporabo v [[Avtomobilska industrija|avtomobilski industriji]]), definiranih kot tekoča goriva. V tekočih gorivih so vnetljivi hlapi tekočih goriv in ne tekočina. Ta članek obravnava predvsem koncept tekočih goriv v povezavi s kopenskim transportom. == Nafta == {{glavni članek|Nafta}} Večina tekočih goriv, ki so danes v uporabi, je proizvedenih iz '''nafte'''. Najbolj pogost od teh je bencin. [[Nafta]] je oblikovana iz fosiliziranih ostankov mrtvih rastlin in živali, ki so izpostavljeni vročini in pritisku v zemeljski skorji. === Bencin === {{glavni članek|Bencin}} '''Bencin''' je narejen iz [[ogljikovodik]]ovih [[Molekula|molekul]], ki tvorijo [[Alifatska spojina|alifatsko spojino]] tj. verigo ogljikov s pritrjenimi vodikovimi atomi. Kljub temu, da bencin vsebuje veliko [[Aromatičnost|aromatičnih sestavin]] (ogljikove verige, ki tvorijo prstane), katere povzročajo tveganja za zdravje povezana s podaljšano izpostavljenostjo z gorivom, je še vedno najpogosteje uporabljeno gorivo. Bencin pridobivamo z [[Destilacija|destilacijo]] surove nafte in sicer z ločevanjem v rafinerijah. Surova nafta je pridobljena iz zemlje v več procesih, najbolj pogost je proces črpanja s črpalko. Da pridobimo bencin, moramo najprej nafto izločiti iz surove nafte. Bencin sam po sebi ni gorljiv, gorljivi so hlapi, ki jih ustvari. Ti hlapi se vžgejo in povzročijo [[izhlapevanje]] preostale tekočine. Bencin je zelo vnetljiv in zelo lahko zagori, zaradi česar je vsako uhajanje bencina izjemno nevarno. Bencin, ki je naprodaj v večini držav ima neko [[Oktansko število|oktansko vrednost]]. Oktan je mera odpornosti bencina. Višja kot je oktanska vrednost, težje je gorivo vžgati, kar omogoča višjo kompresijsko vrednost. Motorji, ki imajo višjo kompresijsko vrednost, pa proizvedejo več moči (npr. motorji dirkalnih vozil). === Dizel === {{glavni članek|Plinsko olje}} '''Dizel''' je podoben bencinu v tem, da je kot '''bencin''', mešanica alifatskih ogljikovodikov pridobljenih iz nafte. Cena dizla močno variira v primerjavi z bencinom, vendar v glavnem stane manj, saj je [[Ekstrakcija|ekstrakcijski]] proces s katerim pridobimo dizel iz nafte enostavnejši, kot proces pridobivanja bencina. Veliko držav (še posebno evropske države in Kanada) ima tudi manjši davek na dizelska goriva. Po destilaciji, je dizelska [[frakcija]] normalno procesirana; namen tega je zmanjšanje vrednosti žvepla v gorivu. [[Žveplo]] povzroča [[Korozija|korozijo]] v in na vozilih, prav tako pa žveplo povzroča tudi [[kisli dež]] in višje emisije, [[Projekt:Saje|saj]] ga najdemo predvsem v izpušnih plinih. V Evropi, so po zakonu zahtevane nižje ravni žvepla kot npr. v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Kljub temu pa bo nedavna zakonodaja [[Združene države Amerike|ZDA]] zmanjšala maksimalno vsebnost žvepla v dizlu s 3,000 [[ppm]] na 500 ppm do leta [[2007]] in kasneje na 15 ppm do leta [[2010]]. Podobne spremembe so v teku tudi v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in številnih Azijskih državah. [[Dizel|Dizelski motor]] je tip [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorja z notranjim zgorevanjem]]. Do vžiga goriva pride tako, da motor stisne zrak, pri čemer pride do dviga temperature, kar povzroči brizganje goriva in posledično pride do vžiga. === Kerozin === {{glavni članek|Projekt:Kerozin}} '''Kerozin''', poznan tudi pod imenom parafin, so včasih uporabljali v [[petrolejka]]h kot alternativo kitovemu olju. Dandanes se kerozin najpogosteje uporablja, kot gorivo za reaktivne motorje (npr. Avtur, Jet A...). Ena od oblik kerozinskega goriva, imenovana RP-1, je gorljiva z [[Projekt:Tekoči kisik|tekočim kisikom]]. To vrsto goriva se uporablja za raketno gorivo. Kerozin pa niso uporabljali samo v petrolejkah. V sredini [[20. stoletje|20. stoletja]], se je kerozin večinoma uporabljal kot poceni gorivo za [[traktor]]je. Motor je pričel delovati s pomočjo bencina, potem ko se je motor ogrel, pa je preklopil na kerozin (kot vir goriva). To se je zgodilo s pomočjo "toplotnega ventila" na kolektorju, ki je preusmeril [[Izpušni plin|izpušne pline]] okoli sesalne cevi, pri čemer se je kerozin segrel do te točke, da se je lahko vžgal s pomočjo električne iskre. == Nenaftna fosilna goriva == {{glavni članek|Fosilno gorivo}} V primeru da nafta ni lahko dobavljiva, lahko uporabimo kemijski proces kot je npr. proces [[Fischer-Tropsch]], pri katerem proizvedemo tekoča goriva iz [[premog]]a in/ali zemeljskega plina. == Biodizel == '''Biodizel''' je zelo podoben dizlu. Kljub temu pa obstaja nekaj razlik med dizlom in biodizlom, kot so: biodizel ima višjo [[cetansko število]] kot navaden dizel (45 - 60 v primerjavi z dizlom iz surove nafte 45 - 50), prav tako biodizel deluje kot čistilno sredstvo, ki pomaga odstraniti umazanijo in usedline. Pojavile so se trditve, da [[biodizel]] postane ekonomsko ugoden ko se cene [[Sod (prostorninska mera)|sodčka surove nafte]] dvignejo nad ceno [[Funt šterling|$ 80]] (oz. [[Evro|€ 60]]) na sodček surove nafte. Ta cena je seveda odvisna od kraja, gospodarskih razmer, vladne naravnanosti o biodizlu in mnogo drugih dejavnikov. Bilo je že dokazano, da je biodizel v določenih državah na voljo po precej nižjih cenah. Prav tako pa biodizel proizvede približno [[Odstotek|10 %]] manj energije kot običajen dizel. <!-- Kot pri alkoholnih in bencinskih motorjih, izkoriščanje biodizlevega visokega cetanskega števila lahko premaga ta energijski primanjkljaj v primerjavi z dizlom razreda 2. --> == Zgodovinski razvoj == Idejo o uporabi rastlinskega olja kot gorivo za dizelske agregate, je prvič poskušal realizirati nemški inženir [[Rudolf Dizel]], daljnega leta 1895. Pet let kasneje je na svetovni razstavi v [[Pariz]]u predstavil dizelski agregat, ki je za pogon uporabljal kikirikijevo olje, a je njegova zamisel propadla zaradi prodora dizelskega olja. Do [[naftna kriza l. 1973|naftne kriza l. 1973]] je bilo ekonomsko nesprejemljivo uporabljati motor na karkoli drugega kot fosilna goriva. Tistega leta se je cena surove nafte povečala, kar je bila spodbuda za raziskave na področju alternativnih goriv. Po času prve velike naftne krize, so znanstveniki odkrili, da lahko s preprosto kemijsko reakcijo spremenijo rastlinskemu olju [[viskoznost]], kar je bil en izmed ključnih faktorjev. Dobljeni produkt so, na osnovi podobnih lastnosti z dizelskim gorivom iz nafte, poimenovali “biodizel”. Nato je leta 1983 v Avstriji, [[Dr. Mittelbach]] razvil proces uporabe starega jedilnega olja v biodizel. Leta 2000, ko je cena surove nafte znova narasla, so bio goriva spet postala aktualna. K razvoju bio goriv so veliko pripomogle tudi subvencije, ki so poskrbele, da danes proizvodnja in uporaba biodizla skokovito narašča. == Proizvodnja == Biodizel je mogoče pridobivati iz odpadnih rastlinskih (4000 vrst), živalskih maščob ali industrijske masti. V Evropi so te rastline predvsem [[sončnice]], [[konoplja]], [[buče]] in [[oljna ogrščica]]. Za Slovenijo je najobetavnejša rastlina za pridobivanje surovega olja oljna ogrščica. Rabljeno [[rastlinsko olje]] oz. [[živalske maščobe]] je treba najprej ločiti od vode in nato prefiltrirati, da se odstranijo trdni delci (drobtine, razni ostanki…). Nato se lahko prične proces z alkalijo, ki odstranjuje proste maščobne kisline. K temu nato primešajo alkohol (večinoma metanol) in katalizator (največkrat natrijev hidroksid). [[Trigliceridi]] iz olj reagirajo z alkoholom, kar povzroči nastanek estera oz. biodizela in glicerina, ki pa se ločita drug od drugega. Glicerin je stranski produkt, ki se uporablja v farmaciji, kozmetični industriji. Biodizel je torej proizvod kemijske reakcije, imenovane [[transestrifikacija]], ki pomeni pretvorbo enega tipa estra v drug tip estra. == Dobre lastnosti Biodizla == * velika vsebnost kisika → v primerjavi z mineralnim dizelskim gorivom povzroča manj sajavosti izpušnih plinov, manjše emisije CO<sub>2</sub> in CO, * emisij SO<sub>2</sub>, ki so glavni razlog za kisli dež, ni, * biološko razgradljiv ( okoli 90% v prvih treh tednih), * relativno visoko vrelišče (150&nbsp;°C) → manj hlapljiv in varnejši za manipulacijo, * boljše mazalne sposobnosti, kar podaljšuje življenjsko dobo motorja, * višjo [[cetansko število]] daje gorivu dobre zgorevalne sposobnosti, * zanimivo je razmerje med energijo, ki je prisotna v gorivu in energijo, ki jo porabimo za pridobivanje goriva v višini 2,5 ali celo 3 → najvišje razmerje med alternativnimi ter tudi fosilnimi gorivi. {| border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" align="center" |+'''Primerjava karakteristik''' |- ! style="background:#ffdead;" | Kategorije ! style="background:#ffdead;" | Dizel ! style="background:#ffdead;" | Biodizel |- | [[Viskoznost]] ([[stopinje celzija|ºC]]) | 2,98 | 5,65 |- | [[Gostota]] ([[gram/cm²|g/cm²]]) | 0,849 | 0,88 |- | [[Temperatura tališča]] ([[stopinje celzija|ºC]]) | -16 | -8 |- | [[Temperatura bistrosti]] ([[stopinje celzija|ºC]]) | -12 | 0 |- | [[Temperatura vžiga]] ([[stopinje celzija|ºC]]) | 74 | 179 |- | [[Energetska vrednost]] ([[Mega joule/kilogram|MJ/kg]]) | 42,9 | 37,77 |- | [[Vsebnost dušika]] ([[promile|ppm]]) | 0 | 6 |- | [[Vsebnost žvepla]] ([[procenti|%]]) | 0,36 | 0,012 |- | [[Vsebnost kisika]] ([[procenti|%]]) | 0,33 | 9,22 |- | [[Temperatura vrelišča]] ([[stopinje celzija|ºC]]) | 191 | 347 |- |} == Slabe lastnosti Biodizla == * višja vsebnosti [[Dušikov oksid|dušika]] → vodi do emisij NOx, * hladno vreme, za kar je vzrok višja temperature tališča, * najnižja temepratura pri kateri je gorivo še uporabno je -150C pri dizlu in -80C pri biodizlu, * agresivno delovanje estrov na posamezne dele motorja (tesnila,cevi, zamašitev filtra za gorivo) * biodizel ne sme biti izpostavljen visokim temperaturam, * najdaljši priporočeni rok shranjevanja biodizla je šest mesecev, po tem roku je potrebna ponovna kontrola, * negativne posledice v zemlji in njeni okolici ([[Podtalnica|podtalnici]]). == Biodizel v Sloveniji == Slovenija je biodizel začela proizvajati leta 2005. Proizvodnja je znašala okrog 8000-9000 ton, ki pa se skoraj v celoti izvaža. Takrat so biodizel proizvajali trije večji proizvajalci ([[Pinus]], Intercorn) ter nekaj majhnih proizvajalcev. Glavni problemi pri proizvodnji biodizla v Sloveniji so: * predpisana letna kavcija pridelovalcev oljne ogrščice je 250 EUR/ha * nestimulativna trošarinska politika * omejene produkcijske površine za pridelavo oljne ogrščice '''Zanimiv izračun:''' Leta 2010 je bilo v Sloveniji registriranih 1,061.646 osebnih avtomobilov. Če vemo, da en osebni avtomobil prevozi povprečno 15.000&nbsp;km/leto, njegova poraba pa je v povprečju 8 litrov/100&nbsp;km, potem lahko izračunamo, da ta avto porabi 1200 litrov oz. 1 dobro tono goriva na leto. Predpostavimo, da želimo osebne avtomobile oskrbovati z biodizlom, pridelanim na slovenskem trgu iz oljne ogrščice, pridobljene ne slovenskih njivskih površinah. Na enem hektarju lahko pridelamo eno tono biodizla. Slovenija pa ima na razpolago 174.709 ha njivskih površin, kar predstavlja 174.709 ton biodizla, s katerim bi lahko oskrbeli tudi toliko osebnih avtomobilov. V tem primeru bi to pomenilo, da bi v Sloveniji brez goriva ostalo 886.937 avtomobilov. Slovenija torej ne more preskrbeti vseh osebnih vozil z biodizlom, ki bi ga pridelali na domačih tleh. Kar napoveduje prihodnost v smeri [[Alternativna goriva|alternativnih goriv]] je poraba biodizla, ki se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. Tako je leta 2006 količina biodizla v dizelskih gorivih 18.340 ton, v letu 2010 pa že 36.200 ton, kar je vseeno zelo malo glede na letno porabo dizelskih goriv, ki je okrog 630.000 ton. Biodizel, kot pogonsko gorivo uporabljamo, kot čisti (100%) biodizel ali v mešanici z običajnim dizlom. Ločimo 2 tipa: B5 → do 5% biodizla v dizlu B30 → 20% do 30% biodizla v dizlu ( potrebna je odobritev proizvajalca motorja ) == Viri == Anja, A. (2001). Ozimna oljna ogrščica in uporaba olja za biodizel Cardy, M. (6. 5 2008). http://www.zimbio.com Gasperič M, B. A. (2006). Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Gerhard Knothe, J. H. (2005). The biodiesel handbook http://www.pinus-tki.si/sl/Proizvodnja_1/ Robert Robek, N. K. (januar 2007). www.gozdis.si RS, S. u. (2011). Registrirana cestna motorna vozila in prikolice, Slovenija, 2010 Timothy T. Maxwell, J. C. (1993). Alternative fuels. Texas Tech University: Society of Automotive Engineers == Alkohol == {{glavni članek|Alkohol}} V glavnem se izraz alkohol nanaša na etanol, prvo [[Organska spojina|organsko spojino]] ki jo je odkril človek,<ref>{{cite web|url=http://www.accessscience.com/abstract.aspx?id=021205&referURL=http%3a%2f%2fwww.accessscience.com%2fcontent.aspx%3fa%3d021205s001%26id%3d021205#021205s001 |title=AccessScience &#124; Encyclopedia Article &#124; Alcohol fuel |publisher=Accessscience.com |date= |accessdate=2008-11-06}}</ref> vendar pa je vsak alkohol lahko uporabljen kot gorivo. Etanol in metanol sta najpogosteje uporabljena alkohola, saj sta dovolj poceni in zato toliko bolj koristna. === Metanol === {{glavni članek|Projekt:Metanol}} '''Metanol''' je najlažji in najenostavnejši alkohol, proizvajamo ga iz [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] oz. natančneje iz sestavine zemeljskega plina - [[metan]]a. Njegova uporaba je omejena zaradi njegove toksičnosti (podobno kot bencin). Goriva na osnovi metanola se najpogosteje uporabljajo v dirkalnih avtomobilih in v [[Modelarstvo|modelarstvu]], prav tako pa se majhne količine metanola uporablja tudi zato da se dvigne/izboljša [[Oktansko število|oktansko vrednost]] bencina. Metanol je poznan tudi pod drugimi imeni: ''metilni alkohol'', ''metil-hidrat'' in ''lesni alkohol''. Ime ''lesni alkohol'' je dobil zato, ker so ga včasih pridelovali z destilacijo lesa. === Etanol === {{glavni članek|Etanol}} '''Etanol''', poznan tudi pod imenom ''žitni alkohol'' ali ''etilni alkohol'', je najpogosteje uporabljen v [[Alkoholna pijača|alkoholnih pijačah]]. Kljub temu, pa ga lahko uporabljamo tudi kot gorivo (najpogosteje se uporablja v kombinaciji z bencinom). V večini primerov je uporabljen v razmerju 9:1 (bencin:etanol) z namenom da zmanjša negativne vplive bencina na [[Naravno okolje|okolje]]. Obstaja povišan interes v uporabo mešanice [[Odstotek|85 %]] etanola zmešanega z 15% bencina. Tako pridobljeno gorivo se imenuje E 85<ref>http://www.oilgae.com/energy/sou/ae/re/be/alc/eth/efm/efm.html</ref> in ima višjo oktansko vrednost kot večina prvovrstnih tipov bencina. Ko ga uporabimo v vozilih s kombiniranim gorivom, nam prinese večjo zmogljivost, kot bencin ki ga nadomešča. Etanol za uporabo v bencinu in v industrijske namene, lahko uvrstimo tudi med fosilna goriva, saj je sintetiziran iz naftnega proizvoda [[Projekt:Etilen|etilena]]. Etilen lahko pridobimo s cenejšim postopkom kot s fermentacija [[Žito|žit]] ali fermentacijo sladkornega trsa iz katerega se pridobiva etanol. === Butanol === {{glavni članek|Butanol}} '''Butanol''' je alkohol, ki ga lahko uporabimo kot gorivo v večini bencinskih motorjev z notranjim zgorevanjem brez dodatnih predelav motorja. Gre za produkt fermentacije [[Biomasa|biomase]] [[bakterije]] ''Clostridium acetobutylicum'' (poznano tudi pod imenom Weizmann-ov organizem. Ta proces je prvi zasnoval Chaim Weizmann leta [[1916]] z namenom, da bi lahko proizvajal aceton iz [[škrob]]a s pomočjo katerega bi kasneje lahko ustvaril t. i. ''Kordit'', brezdimni smodnik. Prednosti butanola so: njegova visoka oktanska vrednost (preko 100) in visoka energijska vrednost (ki je samo 10% nižja od bencina, približno 50% bolj energijsko-gostejša kot etanol in kar 100% energijsko-gostejša kot metanol). Edine večje slabosti butanola pa so: njegovo visoko [[plamenišče]] ([[Fahrenheitova temperaturna lestvica|95 °F]] ali [[Celzijeva temperaturna lestvica|35 °C]]), toksičnost (opomba: čeprav obstajajo neke toksične stopnje pa le te niso natančno potrjene), in pa dejstvo da fermentacijski proces za obnovljeni butanol oddaja neprijeten vonj. Weizmann-ov organizem lahko tolerira samo stopnje butanola do okoli 2%, v primerjavi z 14% etanola in [[kvas]]a. Pridelava butanola iz nafte sicer ne proizvede nobenega neprijetnega vonja, vendar pa omejene zaloge nafte in vpliv uporabe nafte na okolje porazita namen alternativnih goriv. Cena [[butanol]]a je približno [[Ameriški dolar|$0.57-$0.58]] na [[Funt (mera)|funt]] ($1250–$1320 na [[Tona|tono]] ali približno $4 na ameriško [[Galona|galono]]). Butanol je veliko dražji od etanola(približno $1.50 na galono) in metanola. [[20. junij]]a [[2006]], sta DuPont in BP razglasila, da sta prenovila obstoječo tovarno etanola. Prenovljena tovarna bo zmožna pridelati 9 [[milijon]]ov galon butanola letno-iz sladkorne pese. S tem se bo zmanjšala cenovna razlika med butanolom in etanolom. == Vodik == {{glavni članek|Vodik}} [[Agregatno stanje|Tekoči]] [[vodik]] je tekoče stanje [[Kemični element|kemijskega elementa]] vodika. To je pogosto tekoče gorivo. Uporablja se za raketni pogon, prav tako pa ga lahko uporabljamo tudi kot gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem ali kot gorivno celico . Vodik je prvič utekočinil [[James Dewar]] leta [[1898]]. == Lastnosti tekočih goriv == Tekoča goriva so preprosta za transport in lahko z njimi ravnamo relativno enostavno. Prav tako jih relativno lahko uporabljamo v vseh inženirskih aplikacijah in v domači uporabi. Tekoča goriva so najbolj popularno uporabljena v motorjih z notranjim zgorevanjem. Nekatere izmed pomembnih lastnosti tekočih goriv so '''[[plamenišče]]''', '''[[vnetišče]]''' ... == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Bencin]] * [[Nafta]] == Zunanje povezave == * http://www2.dupont.com/DuPont_Home/en_US/index.html * http://www.bp.com/bodycopyarticle.do?categoryId=1&contentId=7052055 [[Kategorija:Goriva]] oun87i8syesq6tb3bzbk95b6ecmjhca 0 268624 5738098 4627371 2022-08-21T09:09:04Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Angela Boškin | image = | caption = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | other_names = | known_for = organiziranju otroških dispanzerjev in posvetovalnic | occupation = <!--WD--> }} '''Angela Boškin''', [[Slovenci|slovenska]] [[medicinska sestra]], * [[6. junij]] [[1886]], [[Pevma]], † [[28. julij]] [[1977]], Pevma. == Življenje in delo == Rodila se je v slovenski kmečki družini. Iz številne družine z devetimi otroki je 20-letna odšla na [[Dunaj]] gospodinjit starejšemu bratu. Leta 1912 se je odločila za poklic medicinske sestre in bila sprejeta na dunajsko porodniško-ginekološko kliniko. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je delala v raznih [[vojaška bolnišnica|vojaških bolnišnicah]] ter 1918 diplomirala iz socialno zdravstvenega dela skrbstvenih sester, ter tako postala prva [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanska]] diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra. Po vojni je na [[Jesenice|Jesenicah]] ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke. V letih 1922−1926 je predavala v [[Ljubljana|Ljubljani]] na enoletni šoli za medicinske sestre. Leta 1926 je v [[Trbovlje|Trbovljah]] odprla posvetovalnico za otroke. Po vrnitvi v Ljubljano (1939) se je najprej zaposlila na Higienskem zavodu in kasneje do upokojitve 1944 v Zdravstvenem domu v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Med [[okupacija|okupacijo]] je na [[Gorenjska|Gorenjskem]] skrbela za ilegalce. Po upokojitvi se je preselila v rojstno Pevmo, kjer se je udeleževala v prosvetni dejavnosti. Bila je agilna v [[društvo|društvu]] Naš prapor in članica glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. [[Odlikovanje|Odlikovana]] pa je bila tudi z [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki]]. == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. * ''Primorski slovenski biografski leksikon'' (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba {{COBISS|ID=7175168}} == Zunanje povezave == {{SloBio|id=1002770|avtor=Brecelj Marijan|ime=Boškin Angela|vir=PSBL}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/angela-boskin-poti-k-ljudem/ dokumentarna oddaja o Angeli Boškin] {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Boškin, Angela}} [[Kategorija:Slovenske medicinske sestre]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] dw4mx2evcovl92j5cltx71lz3gp5lbv 0 290349 5738157 5729127 2022-08-21T10:44:20Z MZaplotnik 13263 --{{aktualno}} wikitext text/x-wiki '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar državni organi [[Vatikan|Vatikana]] niso del Rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj [[dikasterij|dikasteriji]]), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} sq797s2ajsfrug8rnaaf971iqc473gm 0 297851 5737866 4681991 2022-08-20T18:53:10Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name = André Villas-Boas |fullname = Luís André de Pina Cabral e Villas-Boas |currentclub = |manageryears1 = 2009–2010 |managerclubs1 = [[Coimbra Academic Association|Académica]] |manageryears2 = 2010–2011 |managerclubs2 = [[F.C. Porto|Porto]] |manageryears3 = 2011–2012 |managerclubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] |manageryears4 = 2012–2013 |managerclubs4 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] |manageryears5 = 2014–2016 |managerclubs5 = [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]] }} '''Luís André de Pina Cabral e Villas-Boas''', bolj znan kot '''André Villas-Boas''', [[Portugalci|portugalski]] [[nogomet]]ni trener, * [[17. oktober]] [[1977]], [[Porto]], [[Portugalska]]. Trenutno je glavni trener kluba [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]]. Leta 2011 je s [[FC Porto|Portom]] osvojil [[Evropska liga UEFA|Ligo Evropa]]. S tem je postal najmlajši trener, ki je kdajkoli osvojil kak evropski pokal. Poleti 2011 je [[Chelsea]] odkupil njegovo pogodbo s Portom za 15 milijonov [[evro]]v (13.3 milijonov [[Funt šterling|funtov]]), kar je rekorden znesek za trenerja. {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Villas-Boas, Andre}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Porta]] [[Kategorija:Trenerji Chelseaja]] [[Kategorija:Trenerji Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Trenerji Zenita]] cun67ghb1x6rp6c8m80o1mem1zgoyzu 5737997 5737866 2022-08-20T21:17:43Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name = André Villas-Boas |fullname = Luís André de Pina Cabral e Villas-Boas |currentclub = |manageryears1 = 2009–2010 |managerclubs1 = [[Coimbra Academic Association|Académica]] |manageryears2 = 2010–2011 |managerclubs2 = [[F.C. Porto|Porto]] |manageryears3 = 2011–2012 |managerclubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] |manageryears4 = 2012–2013 |managerclubs4 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] |manageryears5 = 2014–2016 |managerclubs5 = [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]] }} '''Luís André de Pina Cabral e Villas-Boas''', bolj znan kot '''André Villas-Boas''', [[Portugalci|portugalski]] [[nogomet]]ni trener, * [[17. oktober]] [[1977]], [[Porto]], [[Portugalska]]. Trenutno je glavni trener kluba [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]]. Leta 2011 je s [[FC Porto|Portom]] osvojil [[Evropska liga UEFA|Ligo Evropa]]. S tem je postal najmlajši trener, ki je kdajkoli osvojil kak evropski pokal. Poleti 2011 je [[Chelsea]] odkupil njegovo pogodbo s Portom za 15 milijonov [[evro]]v (13,3 milijonov [[Funt šterling|funtov]]), kar je rekorden znesek za trenerja. {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Villas-Boas, Andre}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Porta]] [[Kategorija:Trenerji Chelseaja]] [[Kategorija:Trenerji Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Trenerji Zenita]] idmp03gcmnm0vgrk4la6vpi2c51ukc2 0 305272 5737672 4110326 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Dogbreed | akcgroup = Družni | akcstd = http://www.akc.org/breeds/miniature_pinscher/index.cfm | altname = pritlikavi pinč</br>Zwergpinscher | ankcgroup = Skupina 1 (Toys) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/minpin.html | ckcgroup = Skupina 5 - Toys | ckcstd = ? | country = Nemčija | fcigroup = 2 | fcinum = 185 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-185.htm | image = Zwergpinscher.Denzo-vom-Reichsgraf-zu-Herrenheim 1500X1500.jpg | image_caption = pritlikavi pinč | kcukgroup = Toy | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/194 | name = Srnin pinč | nickname = Min Pin, srninca | nzkcgroup = Toy | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br144.html | ukcgroup = Companion Breeds | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/companions/miniaturepinscher.std.shtml }} '''Srnin pinč''' (nemško: '''Rehpinscher''') oziroma '''pritlikavi pinč''' ('''Zwergpinscher''') je [[Pasme psov|pasma psa]] nemškega izvora, nekateri pa ga kličejo kar ''"srninca"''. Je najmanjši v družini [[pinč]]ev, saj obstajata še največji [[doberman]] in [[srednji pinč]]. Po podobi je enak srednjemu pinču, samo manjši. Pasma je že zelo stara, saj je od dobermana starešji kar 200 let. == Zunanji izgled == Pritlikavi pinč je visok od 25 do 30 cm in slovi po svoji eleganci ter živahnem pogledu. [[Dlaka|Dlako]] ima kratko, gladko in svetlikajočo. Lahko je enobarvna (rjavo rdeča) ali pa večbarvna (črna z rjavimi ožigi). Glava je podolgovata, zobovje močno in belo, oči pa so temne, ovalne in srednje velikosti. [[Uhelj|Uhlja]] imata obliko črke V in sta lahko pokončno postavljena ali pa spuščena ob glavi. Hrbet ima čvrst in kratek, noge pa mišičaste in močnih kosti. Šape so okrogle, kremplji temni, blazinice pa trde in močne. == Karakter == Srnin pinč je zelo neustrašen, nastopaški in predvsem glasen. Potrebuje veliko človeške družbe, aktivnosti in igranja. Ko se gre za hrano pa zna biti nadležen. Je dober čuvaj, saj je izredno oster do tujcev, do družinskih članov pa zelo prijazen. Ta majhen pes še posebno rad izziva večje in neprimerljivo močnejše od sebe, kar je za lastnika lahko precej neprijetno. [[Kategorija:Pasme psov]] 2kjlkoj8ps84sm2xutg4ovbpjc64vh4 0 305547 5737867 5670453 2022-08-20T18:53:18Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Brezodpadkovno upravljanje''' ali '''upravljanje brez odpadkov''' (angl. ''zero waste management'') je dolgoročna [[okoljevarstvo|okoljevarstvena]] [[strategija]] oz. [[filozofija]] upravljanja [[odpadek|odpadkov]], ki narekuje izdelavo samo takšnih izdelkov, »ki jih bo mogoče dolgo uporabljati, brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti«.<ref name="MOP.gov.si - Zero waste management">[http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/ozavescevalne_akcije/zero_waste_management/ MOP.gov.si - Zero waste management]</ref> Med prednostmi te strategije so: zmanjševanje količin odpadkov (in s tem [[smetišče|odlagališč odpadkov]]), finančni prihranki, manjši [[ogljični odtis]] ...<ref name="MOP.gov.si - Zero waste management"/> Nič [[Odpadek|odpadkov]] je filozofija, ki spodbuja preoblikovanje virov življenjskega cikla, tako da so vsi [[izdelek|izdelki]] ponovno uporabljeni. Vse [[smet]]i – odpadki, poslani v postopke odstranjevanja so minimalne in ne vključujejo sežiganja ali energetske predelave odpadkov. Priporočen postopek je postopek, ki materiale vrne v naravne cikle prsti ali materialov. Zero waste international alliance (Mednarodna zveza za nič odpadkov) navaja definicijo: »nič odpadkov« je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki družbo vodi v spremembo življenjskega sloga in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. »Nič odpadkov« pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta. V [[Industrija|industriji]] ta proces vključuje oblikovanje [[Proizvodnja|proizvodov]] in tradicionalnih proizvodnih odpadkov. Na primer, lahko bi [[Recikliranje|reciklirali]] [[Steklo|steklene]] steklenice [[Mleko|mleka]]. Glavni vhodni vir je [[silicijev dioksid]] - pesek, ki ga oblikujejo v kozarec in nato v steklenico. Skladišča jo napolnijo z mlekom in razdelijo potrošnikom. Na tej točki bi običajna pot odpadkov vodila v odstranitev steklenice na [[Odlagališče odpadkov|odlagališča]] in podobno. Z metodo »nič odpadkov« se lahko uvede depozit na steklenico ob prodaji, ki se vrača na prenosnika ob nakupu. Steklenica se nato opere, ponovno napolni in proda naprej. Imamo samo porabo [[Energija|energije]] za pranje steklenic in onesnaževanje vode, ki bi ju bilo treba zmanšati. Upravljanje brez odpadkov lahko predstavlja ekonomično alternativo dosedanjega ravnanja z odpadki, kjer so potrebni vedno novi viri. Prav tako lahko predstavlja novo alternativo za okolje, saj odpadki predstavljajo znaten delež onesnaževanja na svetu. Celotna strategija temelji na t. i. sistemu 3P: preprečevanje, ponovna uporaba in predelava (angleško 3R: Reduce, Reuse, Recycle).<ref name="MOP.gov.si - Zero waste management"/> ==Zgodovina== ===1970: Zero Waste Systems Inc=== Izraz Zero Waste, je bil javno prvič uporabljen v imenu [[Podjetje|podjetja]], Zero Waste Systems Inc (ZWS), ki ga je ustanovil [[doktor]] kemije Paul Palmer v sredini 70-ih v [[Oakland]]u, v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Poslanstvo ZWS je bilo najti nove prostore za skladiščenje za večino kemikalij, ki so se pojavljale kot presežek v nastajajoči elektronski industriji. Kmalu so razširili svoje storitve v številne druge smeri. Kot primer lahko navedemo da so brezplačno sprejemali, velike količine različnih novih in uporabljenih [[laboratorij]]skih kemikalij, ki so jih potem prodali raziskovalcem, znanstvenikom in podjetjem. ZWS je imel verjetno največji popis laboratorijskih kemikalij v celi [[Kalifornija|Kaliforniji]], ki so bile prodane za pol cene. Prav tako so zbirali topilo, ki so ga v elektronski industriji imenovani razvijalec oz. izpiranje (mešanica [[ksilen]]a in [[butil acetat]]a). Topilo je bilo dano v majhne pločevinke in puščeno v prodajo kot redkejši [[lak]]. ZWS je bil pionir pri mnogih drugih projektih. Mednarodni ugled so si ustvarili predvsem s tem, da so bili edino podjetje na svetu, ki se je ukvarjalo s tem poslom. O samem podjetju je bilo napisano veliko člankov. Prav tako so sodelovali v nekaterih televizijskih oddajah. The California Integrated Waste Management Board je pripravila diaprojekcijo, ki prikazuje delovanje ZWS in EPA je objavila številne študije njihovega poslovanja, v katerih jih poimenujejo "aktivna izmenjava odpadkov". Krovna organizacija, pod katero spada ZWS je Zero Waste Institute (ZWI), ki jo je prav tako ustanovil Paul Palmer, najdete jo na http://www.zerowasteinstitute.org. Na podlagi izkušenj iz ZWS, ZWI meni, da recikliranje ni več samo privesek pri ustvarjanju smeti in sami industriji smeti. ZWI prav tako zavrača vse poskuse ponovne uporabe odpadkov ali uporabo vse vrst proizvodnih odpadkov. Namesto tega, ZWI poziva k prenovi vseh izdelkov iz industrije, trgovine in procesov, ki proizvajajo in prodajajo, da jih uporabijo, tako da nikoli ne zavržejo odpadkov, ki nastanejo, saj jih je treba ponovno uporabiti ali reciklirati. Spletna stran ponuja številne primerne načine, na katere se lahko oblikujejo izdelki tako, da je zavrženje nepotrebno, saj je potrebno razširiti vrednost praga izdelka na približno človeško življenjsko dobo, 100-ih let. V celoti je izdelan sklop načel in predstavljene analize. Teorija Učinkovitost dizajna vodi do Uspešnosti dizajna je predstavljena, kar pomeni, da ko je izdelek namenjen za uporabo v trajnost, ga je potrebno opremiti z robustno funkcijo, trdimi materiali in posebnimi ugodnostmi, ki nam ne omogočajo da izdelke lahko zavržemo po enkratni uporabi. To teorijo se uporablja kot primer za pakete. ZWI zavrača vse povezave s svetom za recikliranje, ki poudarja, da ni nobene teorije za recikliranje, samo zaupanje in upanje, da bo to koristno. ===1998-2003: Vrh=== Gibanje je pridobilo širšo javnost in doseglo vrhunec v letu 1998-2002. Od takrat se zavzemajo za prenos iz "teorije v prakso", s poudarkom na tem, kako je "zero waste community" strukturiran in kako se obnaša. Na spletni strani Zero Waste International Alliance je seznam skupnosti po vsem svetu, ki so ustvarili javne politike za spodbujanje zero waste prakse. Poglejte tudi Eco-Cycle spletno stran kot primer, kako ta velika neprofitna organizacija vodi Boulder County, Colorado na Zero-Waste poti in poglejte 6-minutni video o tem. In Končno je v ZDA zero-waste, organizacija imenovana GrassRoots Recycling Network, ki pripravlja delavnice in konference o dejavnostih zero-waste. ===Danes=== Obstaja napetost med dobesedno uporabo naravnih procesov in oblikovanjem industrijsko učinkovitejših načinov ponovne uporabe. Veliko opazovalcev ima pogled na [[Narava|naravo]] kot na končni model za [[Proizvodnja|proizvodnjo]] in inovativne [[material]]e. Drugi opozarjajo, da industrijski izdelki sami po sebi niso naravnega izvora (kot so [[Kemikalija|kemikalije]] in [[Plastična masa|plastične mase]], ki so mono-molekularni) in imajo veliko koristi od industrijskih metod za ponovno uporabo, medtem ko je degradacija geografskega okolja in priprava metode v tem okviru potratna. Najbolj znan primer je biorazgradljiva [[plastika]]. Nekateri trdijo, da je plastika potratna, ker je draga in okolju škodljiva, ali je narejena iz [[škrob]]a ali [[Nafta|nafte]], v proizvodnem procesu porabi vse enake materiale in stroške za [[Energija|energijo]]. Čeprav se plastika po enkratni uporabi biološko razgradi, je veliko bolj pomembno, da se plastični deli uporabijo za oblikovanje. Druga stran trdi, da je vodenje plastike iz [[Smetišče|smetišča]] edina korist interesov. Podjetja, ki se gibljejo v smeri ˝nič odpadkov˝ so v svetu [[Subaru]], [[Xerox]], in Anheuser-Busch.<ref>{{cite news|url=http://www.usatoday.com/money/industries/environment/2008-02-18-green-factories_N.htm|title="Zero landfill" plants|accessdate=9 March 2011 | work=USA Today|first=Chris|last=Woodyard|date=19 February 2008}}</ref> in v Sloveniji gre v to smer [[Sava Tires d.o.o.]] <ref>http://yak4you.wordpress.com/category/odpadki/</ref> [[Slika:Sava Kranj.jpg|thumb|Tudi Sava Kranj gre v smeri Zero Waste]] ==Reciklaža== Pomembno je razlikovati recikliranje odpadkov od Zero waste. Nekateri trdijo, da je ključni element Zero waste recikliranje, nekateri pa to zavračajo in pravijo, da je le ideja. Skupno razumevanje recikliranja je preprosto, dajanje steklenic in pločevink v koš. Sodobna različica recikliranja je bolj zapletena in vključuje veliko več elementov financiranja in državne podpore. Na primer, poročilo [[Agencije za zaščito okolja ZDA]] (U:S: Environmental Protection Agency) za leto 2007 kaže, da ZDA na nacionalni ravni reciklirajo 33,4 %.<ref>[http://www.epa.gov/osw/nonhaz/municipal/pubs/msw07-fs.pdf US EPA, Municipal Solid Waste Fact Sheet 2007 (PDF)]</ref> Z namenom ravnanja z recikliranimi materiali, pa so bile širom sveta ustvarjene različne [[Industrija|industrije]]. Hkrati pa so bile zahteve po recikliranju včasih pretirane, na primer odlagališča smeti naj bi prekrivali z zemljo ter [[Organska snov|organskimi snovmi]] vsak dan. V državah, kjer vzpodbujajo recikliranje, je stalno prisoten pritisk s ciljem zvišati stopnjo recikliranja ter s tem vplivati tudi na lokalno samopodobo. Gibanje, usmerjeno k recikliranju, se je ločilo od koncepta Zero waste. Dober primer je računalniška industrija, ki po vsem svetu vsako leto zavrže milijone računalnikov (160 milijonov leta 2007). Ti pokvarjeni računalniki sledijo reciklažnemu toku in jih predelajo v surovine, večina pa jih konča na odlagališčih, kjer jih izvozijo v države tretjega sveta. Podjetja se nato lahko odločijo za nakup nekaterih surovin, predvsem [[Jeklo|jekla]], [[Baker|bakra]], [[Steklo|stekla]] in zmanjšajo porabo novih materialov. Po drugi strani pa je industrija, ki dejansko popravlja računalnike, bolj usklajena z Zero waste načelom za oblikovanje dolgoročne ponovne uporabe. To se imenuje [[Computer Refurbishing industry]] in je že pred trenutno akcijo zbiranja in razpošiljanja [[Elektronika|elektronike]]. Njihova organizacija je v letih delovanja podarila ogromno računalnikov šolam, [[klinika]]m in raznim [[Neprofitna organizacijane|neprofitnim organizacijam]]. Načrtovanje Zero waste zahteva, da se komponente preoblikuje za učinkovito ponovno uporabo ter hkrati zahteva vse večje preoblikovanje oziroma popravljanje. ===Zmanjševanje in ponovna uporaba=== Zero waste management je slabo podprt s strani vladnih zakonov, ki bi uveljavili [hierarhija ravnanja z odpadki | hierarhija zmanjševanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje.] V praksi ti zakoni vedno poudarjajo pomen uničenja in reciklaže odpadkov, medtem ko je ponovna uporaba vedno marginalizirana. Posebnost Zero waste managementa je načelo, da se lahko uporablja pri kateremkoli proizvodu ali procesu, v vsaki situaciji in pri vsaki ravni. To velja tudi za strupene kemikalije, kot tudi za benigne zadeve. Prav tako to velja tudi za onesnaževanje ozračja zaradi sežiganja premoga ali za odpadke iz radioaktivnih virov s poskusom, da bi iz presežka jedrskih elektrarn ustvarili jedrski odpadek. Vsi postopki so lahko oblikovani tako, da je delež stvari, ki se jih zavrže, minimaliziran, tako v lastnih postopkih in v uporabi ali potrošnji materialov, katerih razvoj vodi tja. Recikliranje, na drugi strani, pa se ukvarja le s preprostimi materiali. Zero Waste (nič odpadkov) se lahko uporablja tudi za odpadke človeškega potenciala, nastalih zaradi revščine in zanikanja izobraževalnih možnosti. Vključuje nov pogled na zmanjševanje zapravljanja energije v industriji in transportu ter zapravljanje svetovnih deževnih gozdov. To je splošno načelo oblikovanja za učinkovito uporabo vseh virov, vendar opredeljeno. Recikliranje se počasi ločuje od svoje trdne podlage v zvezi z ravnanjem z odpadki z vključevanjem vprašanj, ki so podobna gibanju za trajnostni razvoj. Zero waste na drugi strani pa ne bazira na omejitvah ravnanja z odpadki, pač pa poudarja povečanje ponovne uporabe z uporabo novih metod ki zmanjšajujejo in odstranjujejo škodljive metode, kot so sežiganje in recikliranje. Zero waste si prizadeva, da so novi izdelki napravljeni za popravilo, prenovitev, obnovitev in na splošno lahko ponovno uporabljeni. == Pomen kapacitete smetišča == Veliko odlagališč trenutno presega svojo kapaciteto. To se pogosto napačno uporablja kot opravičilo za selitev v Zero Waste. Drugi kazalec poudarja, da obstajajo velike površine [[Zemlja|zemlje]], ki so na voljo po vsej ZDA in drugih držav, ki bi jih lahko uporabljali za [[Odlagališče odpadkov|odlagališča]]. To ni več argument proti potrebi po Zero Waste, kot prejšnji argument. Osnovna potreba po premiku na [[Družba|družbo]], zasnovano po načelih Zero Waste izhaja iz ogromne izgube sredstev, ki je neločljivo povezana s slabo narejenih, kratkotrajnih artiklov in proizvodnih procesov. Dejansko metanje sedaj neuporabnih elementov na smetišče, je komaj majhen delček, v zvezi z odpadki, ki jih predstavlja. Slabo zasnovane predloge z uničevanjem smeti, ki se pojavljajo na [[internet]]u, da vse veselo uničujejo, kot način za rešitev problema smeti, so v zmoti, saj so le te same po sebi problem. Ti predlogi običajno trdijo, da se pretvori vse ali velik del obstoječih smeti v olje in včasih trdijo, da proizvajajo toliko [[Olje|olja]], da bo svet odslej bogat s tekočimi [[Gorivo|gorivi]]. En tak načrt, imenovan "Vse v olje" je bilo predstavljeno v revijah Discover Magazine in Fortune Magazine leta 2004, čeprav so trdili, absurdno, da bi lahko pretvorili hladilnik v "light Texas crude" z uporabo visoke pare. Zero Waste analize, ki so dolge na znanstvenih rezultatih in kratke na spektakularnih povzpetkih, ne prejme takšne promocije s strani medijev. ===Pobude korporacij=== Primer podjetja, ki je pokazala spremembo politike odlaganja odpadkov, je [[General motors]] (GM). Cilj GM je najti način za [[Reciklaža|reciklažo]] ali pa ponovno uporabiti 90% vseh materialov s prodajo odpadnih materialov in celo recikliranje uporabljenih delovnih rokavic. Ostanke bi lahko sežgali in s tem ustvarili energijo za rastline. Poleg tega, da je [[Okolje|okolju]] prijazno, lahko prihranijo denar z zmanjšanjem odpadkov in ustvarijo bolj učinkovito proizvodnjo. Vse te [[Organizacija|organizacije]] potiskajo naprej, da bi ustvarile naš [[svet]] čist in proizvodnjo z nič odpadkov. === Ponovna uporaba odpadkov === Odpadki na odlagališčih, se lahko uporabijo tudi za koristne stvari, kot na primer pri proizvodnji [[sončne energije]] ali [[gnojilo]] za poljščine. Prav tako se lahko ponovno uporabi ali reciklira za nekaj, kar lahko je lahko dejansko uporabno.<ref name="roper">{{Cite journal | doi = 10.1504/IJETM.2006.009000| volume = 6 | issue= 3/4| pages = 313–345 | last = Roper | first = William E. | title = Strategies for building material reuse and recycle | journal = International Journal of Environmental Technology and Management | year = 2006 }}</ref> "Uspeh General Motors pri ustvarjanju načina brez odpadkov kažejo, da so ti cilji močna spodbuda za proizvajalce, da zmanjšajo svoje odpadke in pojavljanje ogljika" pravi Latisha Petteway, predstavnica za EPA.<ref>{{cite news| url=http://www.usatoday.com/money/autos/environment/2008-09-04-gm-zero-landfill_N.htm|title=GM plans to dump use of landfills|last=Cary|first=S. S.|date=4 September 2008|work=[[USA Today]]| accessdate=23 September 2008}}</ref> ==Zero waste v šolah== Bistvenega pomena za poslanstvo Eco-Cycle je poučevanje naslednje generacije o recikliranju in okolju. Od leta 1987, je Eco-Cycle usklajeno Boulder County School Recikliranje in okoljsko izobraževanje Program s financiranjem iz Boulder County, Boulder Valley School District, Eco-Cycle in različnih virov nepovratnih sredstev. V tej inovativni nov program se lokalne šoleosredotočajo na projekte, zmanjševanje odpadkov in kompostiranje poleg tradicionalnih recikliranje, dajanje študentov, učiteljev in zaposlenih na teh šolah na samem vrhu za ohranjanje virov, kot so delo v smeri Zero odpadkov. Od leta 1987, je Eco-Cycle usklajeno Boulder recikliranje in okoljsko izobraževalni program, ki ga trenutno financira Boulder County, Boulder Valley School District, Broomfield County, City of Boulder, mesto Superior, Eco-Cycle in različni viri nepovratnih sredstev. Program predvideva zbiranje reciklažnih materialov iz vseh 53.800 študentov in zaposlenih v 82 Boulder Valley in St Vrain Valley javnih šolah (dve okrožji). Zagotavlja tudi mesečne povratne informacije za posamezne šole o napredku programa. Več kot 1.500 izobraževalne predstavitve so imeli več kot 47.000 vrtec skozi 12. razreda študentov v Boulder in Broomfield County šole vsako leto. To je medsebojno delovanje treh vidikov (zbiranje, izobraževanje in povratne informacije), ki je ta program, tako edinstven in učinkovit. Dejansko zbiranje reciklažnih materialov omogoča študentom, da dajo znanje in skrb, ki so jih pridobili iz izobraževalnega komponente v pozitivne ukrepe. Izobraževanje komponenta nudi informacije in motivacije, potrebne za študente, da sledite s pomočjo na recikliranje, zmanjševanje odpadkov in ohranjanje dejavnosti. Redne povratne informacije šolam ohranja recikliranje v ospredju in zaradi česar je sestavni del vsakdanjega življenja šole. Vsi trije vidiki so ključnega pomena za velika uspeha programa, zaradi česar je državni model za druge, ki želijo začeti podobne projekte. Veliko zasebnih in čarterskih šol je izrazil interes, da bi postali Green Star School. V odgovor je Eco-Cycle začel Green Star Šole-Zero ločevanje odpadkov s certifikatom spomladi leta 2011. Skozi ta program, Eco-Cycle prinaša pomembne pomoč pri vzpostavitvi Zero prakse odpadkov, postopke in izobraževanje za zasebne / charter šolske skupnosti za začetno pristojbino in ponovne certifikacije letno pristojbino. Eco-Cycle bo pomagalo zasebnih šola prilagoditi svoje Zero prizadevanje Odpadkov, ki odraža kulturo šole. Ponovne certifikacije vključuje šolo dokumentacijo Zero odpadkov praks in Eco-Cycle revizijo objekta. ==Gradnja in razgradnja== Zero waste je cilj, proces, način razmišlajanja, da bi se korenito spremenil naš pristop do virov in proizvodnje. Zero waste ne govori o recikliranju in preusmeritvah iz odlagališč, ampak o razgradnji proizvoda in distribucijskih sistemih, ki preprečujejo nastajanje odpadkov že pri proizvodnji. Materiali, ki so potrebni v teh preoblikovanih, izvorno ucinkovitih sistemih bodo ponovno uporabljeni velikokrat, ravno tako kot izdelki, ki jih vkljucujejo. Razgradnjo lahko opišemo kot gradnjo in obratno. Vkljucuje previdnost, da bi se gradnja povečala iz ponovno uporabljenih materialov, s čimer je manj [[Odpadki|odpadkov]], vendar ohranjamo vire. Razgradnja lahko zajema meteriale in nekatere komponente od miljonih zgradb, ki obstajajo vendar niso zasnovane za visoko stopnjo ponovne uporabe in imajo omejene možnosti za pristop k Zero Waste stališču. Zero Waste daje prednost oblikovanju zgradb iz združenja visoko kakovostnih sestavin, ne pa da so izdelane iz [[grobi materiali|grobih materialov]] kot so [[les]], [[cement]] in [[mavec (material)|mavec]]. Detajli niso še določeni ampak celotni prostori, vključno s [[stena]]mi, [[streha]]mi in [[talne površine|talnimi površinami]] ali celotni sistemi so lahko vnaprej zgrajeni in nameščeni kot celotne sestavine, to bi bil cilj Zero Waste zasnove. Dokler so stavbe zgrajene kot komponente, ki jih lahko potem demontiramo, je razgradnja proces s katerim bomo ustavili vrzel, ki jo [[Združene Države]] lahko uporabijo za zmanjšanje odpadkov gradbenega materiala. Za zdaj, največji del, ki ga lahko shranimo so po navadi [[Arhitektura|arhitekturski]] elementi, [[okna]], [[vrata]] in [[železo]]. Veliko od teh je bilo sharanjenih in ponovno prodanih s ponovno uporabo [[jard]]ov kot je [[Urban Ore]] v [[Barkeley]]u, [[Kalifornija]]. Glavni deli, ki jih morajo še vedno drobiti so lesena tla, [[opečne stene]] in strukturne [[deska|deske]]. [[Demontaža]] tradicionalnih stavb se dolgo dela z [[uničevalna krogla|uničevalno kroglo]] ali z [[buldožer]]jem. Socialni in politični predpisi, kot je kontrolna licenca za rušenje in potrebna dovoljenja, dovoljujejo, da se samo uniči in zavrže (z delom recikliranja ruševin in [[jeklo|jekla]]), kajti uničevanje in stroški odstranjevanja so cenejši kot razgradnja. Približno sedemdeset [[Funt (mera)|funtov]] odpadkov je narejnih na približno vsak kvadratni meter rušenja stanovanjske stavbe. Obstaja možnost, da je to siva ekonomija, ki temelji na kulturni prednosti potratnosti in Zero waste načrtuje, da bo razgradnja komponent, na koncu vendarle najcenejši in najbolj konzervativen način za ponovno gradnjo stavb. Nadaljnji pogovori o tej temi lahko najdete na ZWI spletni strani. ==Tržne kampanje== Tržne, posredovalnozakonodajne akcije kot sta razširjena odgovornost proizvajalca (EPR) in previdnostno načelo, sta med številnimi akcijami, ki imajo slogan [[Zero waste]] in visijo na njih z zahtevki, da bodo neločljivo vodili k politiki Zero waste. Trnutno ni dokazov, da bo EPR povečal ponovno uporabo, namesto zgolj gibanja zavrženo in odloženo s pogodbami o odlaganju v [[zasebni sektor|zasebnem sektorju]]. Previdnostno načelo je dano naprej, da premakne odgovornost za dokazovanje, da so nove kemikalije varne pred družbo (deluje kot morski prašiček), katere jim ponujajo podjetja. Kot taka je njegova povezava z Zero waste dvomljiva. Prav tako je veliko organizacij, mest in občin sprejelo slogan Zero waste med tem, ko ni bilo pritiska na spremembe na nobenega od ključev Zero waste. V bistvu je skupno za večino, da poenostavljeno navaja, da je [[recikliranje]] njihov celoten cilj. Veliko poslovnih ali industrijskih podjetij se nagiba k zavzetju Zero waste, vendar to običajno ne pomeni večjega napora kot recikliranje glavnih materialov, ki ne vpljivajo na ponovno proizvodnjo. Primeri vklučujejo [[Steples]], [[Home Depot]], [[Toyota]], [[General Motors]] in kampanje za vrnitev računalnikov. Zgodejše kampanje za socialno pravičnost so uspešno pritisnile na [[McDonald's]], da spremeni njihovo prakso nakupovanja mesa ter na [[Nike]], da spremeni svojo delavno prakso v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]]. Oba sta namreč temeljila na ideji, da so lahko organizirani potrošniki aktivni udeleženci v gospodarstvu in ne samo pasivni predmeti. Kakorkoli že, napovedan in prisiljen cilj javne kampanje je kritičen. Cilj zmanjšanja nastajanja odpadkov ali odmetavanja s povečanjem recikliranja ne bo dosegel cilja preoblikovanja proizvoda in tako razumno ne more biti oklican kot kampanja Zero waste. ==Upravljanje== Preoblikovanja vzorcev uporabe človeških virov je izziv, ki presega obseg razdrobljenih in povezanih zakonov.<ref>{{cite book|last=Landy|first=M|title=environmentalism: a new approach to policy|year=2001|publisher=George Marshall Institute|location=Washington}}</ref> Doprinos politike odraža težnjo po gradnji na obstoječih temeljih z minimalnimi motnjami trenutnega stanja.<ref>{{cite book |last = Lowe | first = P | title = British Environmental Policy and Europe: Politics and Policy in Transition | year = 1998 | publisher = Routledge | location = London}}</ref> Na nacionalni ravni to ne more doseči ciljev Zero Waste (nič odpadkov). Potreben je premik s strani države (formalne organizacije in postopki javnega sektorja) za upravljanje (palete vladnih in nevladnih organizacij) <ref name="Davoudi 2005 493-517">{{cite journal|last=Davoudi|first=S|coauthors=Evans|title=The Challenge of governance in regional waste planning|journal=Environment and Planning C: Government and Policy| year=2005| volume=23| pages=493–517}}</ref> Sama vlada nima zmožnosti za dosego cilja Zero waste (nič odpadkov), to zahteva sodelovanje podjetij, nevladnih organizacij, javnosti in upravljanje s strani države. Upravljanje se na koncu ukvarja z "ustvarjanjem pogojev za odrejanje pravil in kolektivnih ukrepov" <ref>{{cite journal|last=Stoker|first=G| title = Governance as theory: five propositions| journal = International Social Science Journal | volume=50 |issue = 155 | pages = 17}}</ref> in za dosego Zero Waste je potreben odmik od ideologije preprostega odlaganja odpadkov.<ref>{{cite book|last=Gandy|first=M|title=Recycling and the Politics of Urban Waste|year=1994|publisher=Earthscan Publications|location=London}}</ref> Vloga države je v tem, da deluje kot osrednji mehanizem za usmerjanje in upravljanje mreže, ki združuje upravljanje; javnost in udeleženci na trgu so zelo pomembni za dosego Zero waste, kot tudi za dosego ostalih okoljevarstvenih ciljev.<ref>{{cite journal| last=Rhodes|first=R|title="The new governance: governing without government". In: R. from government to governance|journal=Public policy and administration|year=1997|volume=8|issue=2|pages=724}}</ref> Na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu je bilo poudarjeno partnerstvo med različnimi zainteresiranimi stranmi v okolju in vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, kar je najboljši način za dosego trajnostnega razvoja.<ref>{{cite book|last=Glasbergen|first=P|title=Partnerships, Governance, and Sustainable Development: Reflections on Theory and Practice|year=2007| publisher=Edward Elgar|location=Cheltenham}}</ref> Lep primer pristopa k upravljanju omrežja je mogoče videti v Veliki Britaniji, kjer so s pomočjo projekta New Labour, ki je predlagal ustanovitev regionalnih skupin in s tem združil ključne interesne skupine v ravnanju z odpadki (predstavnike lokalnih oblasti, industrije, vladnih služb itd), na prostovoljni bazi.<ref name="Davoudi 2005 493-517"/> Obstaja pa pomanjkanje jasne vizije vladne politike o tem, kako izpolniti cilje za preusmeritev odpadkov z odlagališč, katerim se povečuje obseg tako na regionalni kot lokalni ravni.<ref name="Davoudi 2005 493-517"/> Skupni cilj je cilj, ki ga določi vlada, toda poti za dosego tega cilja ostajajo odprte.<ref name="Geels 2008">{{cite book|last=Geels|first=F|title=The feasibility of systems thinking in sustainable consumption and production policy: A report to the Department for Environment, Food and Rural Affairs|year=2008|publisher=DEFRA|location=London}}</ref> Upravljanje pri ravnanju z odpadki si prizadeva razširiti spekter vključenih zainteresirasnih strani in izboljšati koordinacijo med njimi. To aktivira kolektivno delovanja, ki je bistvenega pomena za premagovanje morebitnih konfliktov pri reševanju ciljev za dosego vizije Zero Waste. Izziv pri upravljanju z odpadki je, kako zagotoviti, da bomo dosegli skupno delovanje in sodelovanje vseh vpletenih. Zero Waste je strategija, ki jo spodbujajo okoljske nevladne organizacije, toda industrija odpadkov je bolj nagnjena v korist kapitalsko usmerjene opcije s pridobivanjem energije s pomočjo sežiganja odpadkov.<ref name="Davoudi 2005 493-517"/> Raziskave pogosto izpostavljajo javno podporo kot prvo zahtevo za uspeh <ref name="Young 2010 236–244">{{cite journal|last=Young|first=C-Y|coauthors=Ni, S-P & Fan, K-A|title=Working towards a zero waste environment in Taiwan|journal=waste Management & research|year=2010|volume=28|pages=236–244}}</ref> Na Tajvanu je bilo javno mnenje ključnega pomena pri spreminjanju odnosa podjetij, ki morajo sedaj pri svojem delovanju in proizvodnji v čimvečji meri upoštevati načelo Zero Waste.<ref name="Young 2010 236–244"/><ref>{{cite journal|last=Frosch|first=R|coauthors=Gallopoulos|title=Strategies for manufacturing| journal=scientific american| year=1989| volume=261| pages=144–152| doi=10.1038/scientificamerican0989-144| issue=3}}</ref> Javnost se je s pomočjo komunikacije in poudarjanja povezovanja pri projetu Zero Waste preko vladnih in nevladnih organizacij pričela zavedati pomena trajnostnega razvoja. Zadnji dosežek pri načelu Zero Waste je bil dosežen v mestu Masdar v Abu Dhabiju, ki se je zavezalo, da bo to mesto brez odpadkov. Inovacije in tehnologije so spodbujane s strani vlade z oblikovanjem prijaznega okolja, toda za podjetja niso zavezujoča.<ref name="Geels 2008"/> Za uspešen model trajnostnega razvoja mesta pa bo prav tako potrebna vključitev vseh članov družbe s poudarjanjem na skupnem sodelovanju. == Glej tudi == * [[recikliranje]] * [[ravnanje z odpadki]] * [[Trajnostni razvoj]] * [[Ekologija]] * [[plastika]] * [[nafta]] * [[kemikalije]] * [[plastična masa]] * [[energija]] * [[Davek na ogljik]] * [[Sistem zmanjševanja izpustov ogljika s kuponi (CARS)]] * [[Trgovanje z emisijami]] ==Zunanje povezave== * [http://zlataleta.com/slovenija-drzava-brez-odpadkov-do-leta-2030/ Slovenija država brez odpadka do leta 2030? ] * [http://www.nafta-petrochem.si/sl/ekologija/ Nafta-Petrochem ekologija] * [http://www.vrhnika.si/?m=news&id=10700/ Eko ekskurzija po Škotski] * [http://izzivnicodpadkov.wordpress.com/ Izziv: Nič odpadka Evropski teden zmanjševanja odpadkov] == Viri in opombe == {{opombe|2}} [[Kategorija:Okoljevarstvo]] [[Kategorija:Odpadki]] rmybs9yh8zf2hnbhpshtcxovq1bw04w 0 305599 5737962 5286114 2022-08-20T20:27:47Z Sporti 5955 /* Znani slovenski nosilci priimka */ https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-ekonomist-ivan-ribnikar/637796 wikitext text/x-wiki '''Ribnikar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] so na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljale ta priimek 304. osebe. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Adolf Ribnikar]] (1880—1946), živinozdravnik, politik in gospodarstvenik * [[Anton Ribnikar]] (*1950), pravnik, športni delavec * [[Barbara Ribnikar]] (*1990), igralka * [[Bojan Ribnikar]] (1914—1989), časnikar, urednik in gospodarstvenik * [[Cene Ribnikar]], kipar, ilustrator * [[Dušan Ribnikar]] (1911—1994), gradbenik, gospodarstvenik * [[Franc Ribnikar]] (1840—1905), zdravnik in filantrop (v Srbiji) * [[Ivan Ribnikar]] (1936—2022), ekonomist, strokovnjak za finance, univ. profesor * [[Janez Ribnikar]], kolesar * [[Marko Ribnikar]] (*1962), alpski smučar * [[Peter Ribnikar]] (1925—2018), zgodovinar, arhivist * [[Stanko Ribnikar]] (?—1967), planinec * [[Stojan Ribnikar]] (1918—2004), gradbenik, konseravtor kulturnih objektov * [[Vinko Ribnikar]] (*1930), kipar, rezbar * [[Vojteh Ribnikar]] (1857—1895), šolnik in sadjar == Znani tuji nosilci priimka == * [[Jara Ribnikar]] (1912—2007), srbska pisateljica (češkega rodu) * [[Vladislav Ribnikar (1871|Vladislav Ribnikar]] (1871—1914), srbski novinar, časnikar (slov. rodu) * [[Vladislav Ribnikar]] (1900—1955), srbski novinar, časnikar in politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribnikar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] my0hfrlkiqt3qjw8ddnqm7ddms4tlwe 14 324556 5737653 3304000 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Pasme psov]] h5qneljgfdirt0kjty4sr17yk7dnifa 3 328731 5738151 5696478 2022-08-21T10:14:12Z A09 188929 /* Prestavljanje strani */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:10, 30. januar 2012 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:10, 30. januar 2012 (CET)}} |} {{Konec okvira}} == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen! Naslov "Prvo bolgarsko cesarstvo" sem pri pisanju članka podedoval in se mi je takrat zdel čisto primeren, sicer pa se med nazivi pojavljajo termini država, cesarstvo, carstvo in imperij, tudi Donavska Bolgarija (za razliko od Volške Bolgarije). Zdaj se mi zdi primernejši naziv "Prvo bolgarsko carstvo". Če se s spremembo strinja še kdo, ki je bolj kompetenten od mene, ga bom z veseljem spremenil in članek s tvojo pomočjo dodelal.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:42, 26. junij 2012 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Renesančno kiparstvo ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Renesančno kiparstvo ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Italijanska renesansa#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Italijanska renesansa#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:39, 14. avgust 2012 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> : [[Pogovor:Italijanska renesansa#Predlog za združitev|Razprava]] je samo predlog za združitev s katerim ni nujno, da se drugi strinjajo. Če bi lahko tam napisal zakaj si predlagal združitev, bi se mogoče še kdo drug priključil debati. Dejansko naj pride do združitve le, ko je pogovor zaključen in ni potrebno stvari prehitevati. Več o načinu združevanja si lahko prebereš (smernice so dokaj nove) na [[Wikipedija:Združevanje]]. Če ne bo nobenega proti, bo verjetno tvoj predlog obveljal, le razložiti ga moraš. :* Da si dobil tisto obvestilo, je posledica urejanja starih zadev; nekateri stari predlogi so že od leta 2005 in avtorji teh člankov niso dosegljivi; kar je tudi v tvojem primeru, in obvestilo štej kot povabilo k sodelovanju, ker si pač ti v članek dodal predlogo. Pa še to, ko bo prišlo do združevanja, naj prenesena vsebina sodi v kontekst članka [[Italijanska renesansa]] (ni potrebno, da se dobesedno prenese vse). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:56, 18. avgust 2012 (CEST)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:00, 15. avgust 2012 (CEST) == Interwiki povezave == Povezave je treba urediti tako, da štima vsaj par slovenski članek - angleški članek. Sicer bodo boti vedno "popravljali" nazaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:43, 8. oktober 2012 (CEST) == Milanski edikt == V angleškem članku [[:en:Licinius|Licinius]] (poglavje Early reign, tretji odstavek) piše, da se je poroka zgodila marca, ne februarja. Verjetno je tam napaka, saj piše tudi, da ''je bila poroka razlog za družno izdan'' (angleško "issued", ne "betrayed" {{smeško}}) ''Milanski edikt'' /.../. Spotoma: Ali si sam prevedel iz latinščine tisti odstavek? Če si, potem bi bilo super, če bi morda prevedel kar celotno besedilo, vendar potem ne za Wikipedijski, ampak raje za Wikivirovski članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:03, 18. februar 2013 (CET) == Italija == Radek, članke lahko izboljšuješ brez slabe vesti. Če so trenutni naslovi, kategorije, preusmeritve itd, slovnično, slogovno, vsebinsko slabi, jih spremeni. Zadeve je nekdo dejansko počel napol, zato pač je tako, kot je. Imamo namreč tudi sezname vseh ameriških bojnih ladij in vseh sovjetskih generalov. Rdeče barve za izvoz ... :Članke, ki niso vredni obstoja in se jih ne da ne preusmeriti in ne izboljšati pod nobenim pogojem, napačne preusmeritve, prazne strani, pa tudi lastne napake in pomote, označi s predlogo <nowiki>{{briši ker|razlog}}</nowiki>. Administratorji jo bomo izbrisali. Ne skrbi, če se zmotiš. :Članke, za katere se ti zdi, da so za izbris, ampak nisi prepričan, [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagaj za izbris]]. :Kategorijo se preusmeri s predlogo <nowiki>{{preusmeritev kategorije|pravo ime}}</nowiki>. :Lažje delo s kategorijami omogoča orodje HotCat. Omogočiš ga v svojih nastavitvah: Nastavitve → Vtičniki → → Urejevalni vtičniki → → → Obkljukaj '''Hot Cat'''. [[Slika:Vecctor.jpg|thumb|right|250px|Predstavljanje strani]] :Več o prestavljanju strani piše [[Pomoč:Prestavljanje_strani|tukaj]]. Dodajam en zaslonski posnetek, za katerega mislim, da ti bo največ pomagal. Če se z miško postaviš na zvezdico (rdeč okvirček), se bo pojavil še zelen. V njem je tudi funkcija prestavi. Korajža velja!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:33, 22. junij 2013 (CEST) ==Scaramanga di Hiccolo Cavaliere== Si namenoma spremenil ime Scaramanga di '''Hiccolo''' Cavaliere v Scaramangà di '''Niccolò''' Cavaliere v članku [[Sežanski botanični park]]? Vsepovsod (google iskanje) se namreč pojavlja ime Hiccolo? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:51, 19. avgust 2013 (CEST) : Sem najino razglabljanje prenesla na [[Pogovor:Sežanski botanični park]], če bo še kdo kaj pripomnil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:59, 19. avgust 2013 (CEST) == Global account == Hi Radek! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Radek|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:17, 17. januar 2015 (CET) Kot je že DerHexer omenil, imaš res nekaj lokalnih računov, ki še niso priključeni k globalnemu. Do 15. aprila je to mogoče še sorazmerno brez težav urediti, potem pa bodo proces globalizacije računov zaključili. Na strani [[Special:MergeAccount]] lahko priključiš preostale račune. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:26, 7. april 2015 (CEST) == Slovenjenje grških imen == Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot zgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. Po teh pravilih se v imenu {{jezik-el2|Ειρήνη Αγγελίνα}} * {{jezik-el2|Ει}} prečrkuje v i, * {{jezik-el2|γγ}} pa v ng. Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. Slovenjenje imena dinastije {{jezik-el2|Οίκος Αγγέλων}}, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena {{jezik-el2|Ισαάκιος Β’ Άγγελος}} (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja, verjetno ne bi bilo nobene dileme). Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ali se sam obrni na g. Snoja, ki je izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--([[Uporabniški pogovor:Octopus|Octopus: pogovor]]) 08:54, 19. februar 2016 (CET) == Tržaška pokrajina == Pozdravljen! S tvojo razlago in mnenjem se strinjam ter soglašam k izbrisu poglavja zgodovina! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:15, 2. avgust 2017 (CEST) == Habeas corpus == Pozdravljen! Da ti ne bom skakal v zelje, naj ti povem (da ne boš spregledal), da sklici od indeksa 15 do 28 kažejo na angleško wikipedijo. Prosim, če jih kasneje odbrišeš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 11. maj 2021 (CEST) == Zakoni dvanajstih tabel == Pravkar se ukvarjam s čankom z omenjenim naslovom, pa me zanima, če se ti zdi izraz "tabla" primeren. Muči me tudi raba velike začetnice. Hvala za odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:23, 24. november 2021 (CET) == Josip Angeletto == Je zgornja preusmeritev pripravljena za izbris glede na tvoj povzetek? Naslednjič jo lahko označiš z <nowiki>{{bk|razlog=Zahteva avtorja}}</nowiki> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 16. februar 2022 (CET) == Translation request == Hello. Can you translate and upload the article [[:en:Azerbaijan State Academic Opera and Ballet Theater]] in Slovenian Wikipedia? Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 19:29, 16. maj 2022 (CEST) ::Sorry, in this moment I cannot. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:41, 17. maj 2022 (CEST) == Prestavljanje strani == Pozdravljen. Tvoja prestavitev vsebine iz [[Zavezniška invazija na Italijo]] na [[Operacija Avalanche]] je bila tehnično narobe. S kopiranjem besedila se namreč izgubi zgodovina ustvarjanja ter navajanja avtorjev. Predlagam začasni izbris Op. Avalanche in prestavitev Zavezniške invazije na slednji naslov. Za naslednjič pa lahko stran prestaviš z ukazom Več > Prestavi stran. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:14, 21. avgust 2022 (CEST) r4g1d7yj8zzw51x3e5xsf0797vsoaad 0 330089 5738111 5496937 2022-08-21T09:16:23Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Leopold Doljak''', [[Slovenci|slovenski]] avtoprevoznik, [[organist]] in [[zborovodja]], * [[25. junij]] [[1904]], [[Grgar]], † [[29. junij]] [[1952]], [[Chiavari]], [[Ligurija]]. == Življenje in delo == Ljudski šolo je obiskoval v domačem kraju, nato se je vpisal na [[Gorica|goriško]] gimnazijo in tu končal tri razrede. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] pa še četrti razred v [[Trst]]u. V povojnih letih si je služil kruh z zbiranjem in prodajo starega železa. Nato si je ustvaril pravo podjetje, kasneje pa opustil trgovanje s starim železom in se posvetil avtoprevozništvu. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je med drugim vozil hrano v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|taborišče Gonars]]. Ob gospodarskih težavah po 2. svetovni vojni je rešil podjetje tako, da ga je spremenil v družbo z omejeno odgovornostjo. Po smrti, umrl je v prometni nesreči, je njegovo podjetje prevzela goriška avtoprevozniška družba La Goriziana. Doljak je bil velik ljubitelj glasbe, še posebej petja. Ob delu je študiral pri [[Emil Komel|Emilu Komelu]] in dopolnjeval svoje znanje pri [[Vinko Vodopivec|Vinku Vodopivcu]], ki ga je tudi redno oskrboval z notnim gradivom. Kot organist in zborovodja je deloval v rojstnem kraju. Kasneja je bil v Gorici organist v več [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], tudi pri [[kapucini]]h in pel v več zborih. Nekaj časa je vodil [[pevski zbor|moški pevski zbor]] v [[Pevma|Pevmi]] pri Gorici in z njim nastopal na raznih prireditvah.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zborovodij]] * [[seznam slovenskih orglavcev]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Doljak, Leopold}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1952]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] 582ku2vf4ra0r9vpva13cnw2fyfp2bj 0 330268 5738114 5551062 2022-08-21T09:19:00Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Albin Valentinčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[rodoljub]], član organizacije [[TIGR]] in sodelavec [[NOB|narodnoosvobodilne borbe]] * [[12. januar]] [[1900]], [[Pevma]] pri [[Gorica|Gorici]], † 1989. == Življenje in delo == Rodil se je v družini Ivana Valentinčiča v Pevmi pri [[Gorica|Gorici]]. Ljudsko šolo je obiskoval v [[Podsabotin]]u, trgovsko šolo pa v Gorici. Leta 1924 se je zaposlil v goriški Narodni knjigarni. Sodeloval je s [[kultura|kulturnimi]] [[delavec|delavci]], predvsem pa z [[Zorko Jelinčič|Zorkom Jelinčičem]], odvetnikom in tajnikom društva Adrija in Zveze prosvetnih društev [[Avgust Sfiligoj|Avgustom Sfiligojem]] ter pisateljem [[France Bevk|Francetom Bevkom]]. Kot trgovski potnik je s kolesom prekrižaril vse kraje od [[Vipava|Vipave]] do [[Trenta|Trente]], [[Idrija|Idrije]], [[Podbrdo|Podbrda]] in [[Goriška Brda|Goriških Brd]], sprejemal naročila od šol, občin in drugih, posebno od prosvetnih in turističnih društev, katerih tajniki in predsedniki so mu za Jelinčiča izročali pošto, njim pa je izročal Jelinčičevo in pošto drugih rodoljubov. Bil je zanesljiv kurir med Gorico in podeželjem. Po [[Fašizem|fašistični]] prepovedi slovenskih društev je zavzeto sodeloval v podtalnem protifašističnem boju za ohranitev slovenske narodne skupnosti v [[Italija|Italiji]]. Zelo je bil koristen za vzdrževanje zveze med Gorico in podeželjem, kjer je poznal mnogo članov organizacije TIGR. Po Jelinčičevi izselitvi iz Gorice na [[Bukovo]] 1929 je od njega po kurirjih prejemal šifrirana pisma zase in za nekatere v Gorici. Valentinčič je po italijanskih aretacijah in pobegih tigrovcev v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] spomladi 1930 obnavljal pretrgane zveze organizacije TIGR. Od svojih zaupnikov v vseh večjih krajih pa je vse do začetka [[druga svetovna vojna|vojne]] prejemal podatke o fašistih. Deloval je vse do pomladi leta 1941, ko je bil po italijanskem napadu na Jugoslavijo aretiran in poslan v internacijo v kraj Città Sant'Angelo v pokrajini [[Pescara (pokrajina)|Pescara]]. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Gorico in tu delal v knjigarni ter sodeloval z narodnoosvobodilno borbo in zalagal partizanske tehnike s tiskarskim materialom.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Valentinčič, Albin}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Člani TIGR]] 5j4qjara80j8enl3dwonim46h5nrdk9 0 330720 5738107 4806514 2022-08-21T09:14:17Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Emil Valentinčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kulturni delavec]], * [[29. januar]] [[1947]], [[Pevma]] pri [[Gorica|Gorici]], † [[14. januar]] [[1985]], [[Pariz]]. Rodil se je v družini mizarja in cerkvenega orglarja Franca Valentinčiča v Pevmi pri Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in leta 1966 maturiral na klasičnem liceju v Gorici ter se vpisal na Filozofsko fakulteto [[Trst|tržaške]] [[Univerza v Trstu|Univerze]]. Nekaj časa je poučeval na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici ter v šolskem letu 1973/1974 do januarja 1978 na trgovskem zavodu Ivan Cankar, ko je nastopil službo prevajalca na goriški občini. Leta 1967 je postal predsednik Prosvetnega društva Jože Abram v Pevmi. Od leta 1966 do 1970 je bil blagajnik pri Slovenskem katoliškem akademskem društvu v Gorici, leta 1970 pa je prevzel vodstvo [[Pevski zbor|cerkvenega pevskega zbora]] v Pevmi ter 1969 stopil v ožji odbor in 1983 postal predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Gorici ter to funkcijo opravljal do prerane smrti. Emil Valentinčič je igral vidno vlogo v slovenskih kulturnih in športnih organizacijah v zamejstvu, se zanimal za [[politika|politično]] življenje in pisal v razne slovenske zamejske [[časopis]]e, predvsem v goriški ''Novi list''. Bil je tudi sodelavec ''Primorskega slovenskega biografskega leksikona''. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Valentinčič, Emil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 1985]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] rixthvmncp02cvj8x1hito0rn70ndu9 0 333506 5738102 5266265 2022-08-21T09:10:34Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nadja Bevčar | image = | image_size = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = slikarka | occupation = |spouse = | parents = Jožef Bevčar <br /> Silva Albina Bevčar (rojena Princi) | relatives = [[Silvan Bevčar]] (brat) }} '''Nadja Bevčar''' (tudi ''Beucair''), <ref name="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[slikarka]] in [[Grafika|grafična]] oblikovalka, * [[22. februar]] [[1968]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Rodila se je v družini mizarja Jožefa Bevčarja iz [[Pevma|Pevme]]. Osnovno šolo je obiskovala v Pevmi, nižjo gimnazijo in učiteljišče pa v Gorici, kjer je leta 1986 maturirala. V šolskem letu 1986/1987 je v [[Trst]]u dodatno obiskovala še 5. razred učiteljišča in tečaj slikarstva, ter jeseni 1987 opravila sprejemni izpit na Akademiji lepih umetnosti v [[Benetke|Benetkah]]. Diplomirala je leta 1991 z diplomsko nalogo ''Beram, Hrastovlje e l'iconografia macabra''. Po končanem študiju se je zaposlila v šolstvu; poučuje na raznih nižjih in srednjih šolah. Za slikarstvo se je začela zanimati že na učiteljišču, ko je sodelovala na slikarskih tekmovanjih v okviru Dijaških obmejnih srečanj Primorske. Udeležila se je tudi nekaterih skupinskih razstav. V maju 1992 je skupaj z bratom Silvanom v galeriji goriške Katoliške knjigarne predstavila grafično mapo. Tudi kasneje se je ukvarjala z grafičnim oblikovanjem. Opremila je zgibanke, razne brošure, izdelala več [[plakat]]ov ter kostime za [[opereta|opereto]] ''Planinska roža'' skladatelja [[Radovan Gobec|Radovana Gobca]].<ref name="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih grafikov]] {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bevčar, Nadja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] ahuosfim7k0858a9kbjcrj5yq262e7p 5738103 5738102 2022-08-21T09:10:58Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nadja Bevčar | image = | image_size = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = slikarka | occupation = |spouse = | parents = Jožef Bevčar <br /> Silva Albina Bevčar (rojena Princi) | relatives = [[Silvan Bevčar]] (brat) }} '''Nadja Bevčar''' (tudi ''Beucair''),<ref name="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[slikarka]] in [[Grafika|grafična]] oblikovalka, * [[22. februar]] [[1968]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Rodila se je v družini mizarja Jožefa Bevčarja iz [[Pevma|Pevme]]. Osnovno šolo je obiskovala v Pevmi, nižjo gimnazijo in učiteljišče pa v Gorici, kjer je leta 1986 maturirala. V šolskem letu 1986/1987 je v [[Trst]]u dodatno obiskovala še 5. razred učiteljišča in tečaj slikarstva, ter jeseni 1987 opravila sprejemni izpit na Akademiji lepih umetnosti v [[Benetke|Benetkah]]. Diplomirala je leta 1991 z diplomsko nalogo ''Beram, Hrastovlje e l'iconografia macabra''. Po končanem študiju se je zaposlila v šolstvu; poučuje na raznih nižjih in srednjih šolah. Za slikarstvo se je začela zanimati že na učiteljišču, ko je sodelovala na slikarskih tekmovanjih v okviru Dijaških obmejnih srečanj Primorske. Udeležila se je tudi nekaterih skupinskih razstav. V maju 1992 je skupaj z bratom Silvanom v galeriji goriške Katoliške knjigarne predstavila grafično mapo. Tudi kasneje se je ukvarjala z grafičnim oblikovanjem. Opremila je zgibanke, razne brošure, izdelala več [[plakat]]ov ter kostime za [[opereta|opereto]] ''Planinska roža'' skladatelja [[Radovan Gobec|Radovana Gobca]].<ref name="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih grafikov]] {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bevčar, Nadja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] texw38u9v5i06m7kafbd8p74jwu2hs8 0 333532 5738108 5465978 2022-08-21T09:14:48Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Silvan Bevčar | image = | image_size = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=Slovenec}} | other_names = | known_for = slikar, grafik in ilustrator | occupation = |spouse = | parents = Jožef Bevčar <br /> Silva Albina Bevčar (rojena Princi) | relatives = [[Nadja Bevčar]] (sestra) }} '''Silvan Bevčar''' (tudi ''Beuciar''),<ref name="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[Grafika|grafik]] in [[ilustracija|ilustrator]], * [[3. junij]] [[1957]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini mizarja Jožefa Bevčarja iz [[Pevma|Pevme]]. Osnovno šolo je obiskoval v Pevmi, nižjo gimnazijo in učiteljišče pa v Gorici, kjer je leta 1975 maturiral in nato nekaj mesecev obiskoval goriško deželno šolo za umetnost. V sredini [[1980|80.let 20. stoletja]] se je izpopolnjeval v [[Nabrežina|Nabrežini]] na tečaju za grafiko, ki ga je vodil slikar in grafik Mauro Tonet. Po končanem učiteljišču se je začasno zaposlil v [[Trst|tržaškem]] grafičnem studiu Graficenter. Od 1977 do 1981 je služboval kot vzgojitelj v goriškem Dijaškem domu, po letu 1982, ko je opravil državni izpit pa je postal učitelj razrednega pouka na goriških osnovnih šolah. Bevčar se je v šolskih letih nekaj časa ukvarjal s [[karikatura|karikaturo]], vendar ni nikjer nič objavil. Prvo razstavo je pripravil leta 1976 v goriškem Dijaškem domu, ob 30-letnici doma. Od takrat je sodeloval na mnogih skupinskih slikarskih razstavah v goriškem okolju kot tudi v Sloveniji. V maju 1992 je v galeriji goriške Katoliške knjižnice skupaj s sestro Nadjo predstavil grafično mapo. Kot ilustrator je sodeloval pri raznih zgibankah, brošurah in publikacijah. Več let je pripravljal [[scenografija|scenografijo]] v goriškem Kulturnem domu. Kot likovnik je Bevčar čustveno globoko vraščen v svoj ožji življenjski prostor [[Goriška brda|goriških brd]] iz katerega črpa navdih za svoje likovne motive.<ref name="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih grafikov]] {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bevčar, Silvan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] nq9l1vvzjj6kkdx09iy1pdnvnkyf3a1 0 335872 5738104 5063038 2022-08-21T09:12:02Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=Gorica, Italija|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Mariza Perat''', [[učiteljica]] in [[kultura|kulturna]] [[delavec|delavka]], * [[14. april]] [[1939]], [[Gorica]], [[Italija]]. == Življenje in delo == Rodila se je v družini mizarja Ivana in gospodinje Line Perat, rojene Lenzi. Osnovno šolo je obiskovala v [[Pevma|Pevmi]], nižjo srednjo šolo in učiteljišče v Gorici, kjer je 1956 tudi maturirala. Leta 1973 je začela poučevati na slovenski osnovni šoli v Gorici. Že v dijaških letih začela sodelovati v mladinski reviji ''Pastirček'', kot učiteljica pa s svojimi učenci v šolskih radijskih oddajah. Napisala je več [[pravljica|pravljic]] za otroke. Večkrat je tudi sama režirala radijske igre in pravljice za otroke ter skušala s tem zbuditi v otroku zanimanje za dramsko dejavnost. Ukvarja se tudi s [[prevod|prevajanjem]]. Iz italijanščine je prevedla knjigo ''Življenje sv. Bernardke''. {{COBISS|ID=2476012}} V reviji ''Pastirček'' so štiri leta izhajali njeni ''Goriški sprehodi'', ki jih je kasneje dopolnila in so leta 1985 izšli v knjigi. ''Goriški sprehodi'' {{COBISS|ID=38698752}} so njeno prvo samostojno literarno delo. Knjiga nudi splošno podobo Gorice v [[zgodovina|zgodovinskem]] in [[umetnost|umetnostnem]] pogledu in je prvi slovenski tovrstni vodič, ki je namenjen vsem, ki želijo bolje spoznati Gorico.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Njena trenutna [[bibliografija]] obsega 106 zapisov. == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perat, Mariza}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] lhsythfgt59ae4k3yl7h4k4j7qbtywr 0 341551 5738109 5536704 2022-08-21T09:15:24Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Valentin Konavli''', [[Slovenci|slovenski]] [[politika|politični]] [[delavec]], * [[16. julij]] [[1885]], [[Pevma]], [[Avstro-Ogrska]], † [[4. januar]] [[1929]], [[Celje]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Rodil se je v družini Valentina in Marije Konavli rojene Terpin v Pevmi. Bil je [[kovač|kovaški]] in [[Litje|livarski]] pomočnik. Po vstopu [[Henrik Tuma|Henrika Tume]] leta 1908 v [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovansko socialdemokratsko stranko]] je postal uslužbenec bolniške blagajne v Gorici, kmalu nato pa član odbora Organizacije socialistične mladine za Goriško. Leta 1915 je bil vpoklican v [[97. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|97. pehotni polk]]. Z njim je bil v [[Galicija|Galiciji]], na [[Ogrska|Ogrskem]] in številnih drugih krajih v zaledju fronte. Leta 1917 se je zdravil v [[Gradec|Gradcu]]. Po [[prva svetovna vojna|vojni]] je poiskal člane svoje družine v avstrijskih [[Begunsko taborišče|begunskih taboriščih]] in se skupaj z njimi naselil v [[Strnišče, Kidričevo|Strnišču]]. Tu je nadaljeval politično-socialno delo in bil med ustanovitelji izobraževalnega društva Svoboda. Pisal je prispevke za [[časopis|liste]]: ''Naprej, Delavska politika'' in ''Socialist''. Bil pa je tudi aktiven pri organizaciji zadružništva. Kot vodja Borze dela je služboval v raznih krajih. Nazadnje je bil vodja podružnice v [[Celje|Celju]]. Tu je bil tudi član ravnateljstva Celjske mestne hranilnice.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konavli, Valentin}} [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 3stfidq2yx8dkclynnwrq4m6rl145kq 0 341552 5738101 5646988 2022-08-21T09:09:53Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=[[Vipolže]]|death_place=[[Podgora, Gorica]]}} '''Andrej Kocijančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[posestnik]] in [[politik]], * [[13. november]] [[1832]], [[Vipolže]], † [[15. december]] [[1908]], [[Podgora, Gorica|Podgora]], [[Avstro-Ogrska]]. == Življenje == Bil je veleposestnik z imetjem v [[Podgora, Gorica|Podgori]] in [[Šmartno, Brda|Šmartnem]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večkrat je bil izvoljen za podgorskega [[župan]]a. Kot župan Podgore je leta 1868 podpisal vabilo za [[Šempas|šempaski]] [[Taborsko gibanje|tabor]]. Leta 1872 je bil izvoljen za predsednika Vinorejskega društva Brda s sedežem v [[Pevma|Pevmi]]. 11. novembra 1976 bil v kuriji veleposestvo prvič izvoljen v [[Deželni zbor Goriško-Gradiščanske|goriški deželni zbor]]. Nato je bil na listi političnega [[društvo|društva]] Sloga še dvakrat (3. julija 1833 in 5. julija 1889) izvoljen za deželnega poslanca. Leta 1901 pa je bil med ustanovitelji Društva slovenskih veleposestnikov v Gorici.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocijančič, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1832]] [[Kategorija:Umrli leta 1908]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] 04yubu3cgf619n57n57wcfz3yasx6p5 0 342312 5738112 5646956 2022-08-21T09:18:11Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Klančič''' (tudi ''Clanscig''), [[Slovenci|slovenski]] posestnik in [[politik]], * [[20. marec]] [[1845]], [[Podgora, Gorica|Podgora]] pri [[Gorica|Gorici]], † [[24. junij]] [[1934]], Gorica. == Življenje in delo == Rodil se je v družini posestnika Janeza Klančiča. Njihov priimek je dobil slovensko obliko šele leta 1898. Leta 1871 je bil izvoljen za [[župan]]a novoustanovljene občine [[Podgora, Gorica|Podgora]], v katero so poleg kraja Podgora spadali še kraji [[Oslavje]], [[Pevma]], [[Podsabotin]] in [[Štmaver]]. Ob izvolitvi je bil Klančič še mlad, vendar že zelo dejaven v narodnem gibanju tudi zunaj svoje občine; družil se je z vidnimi slovenskimi politiki v Gorici in bil leta 1868 med voditelji [[Taborsko gibanje|tabora]] v [[Šempas]]u. V času njegovega županovanja je doživela občina Podgora velik razmah. V urade je vpeljal uporabo slovenskega jezika, poskrbel za novi šolski poslopji in otroška vrtca v Podgori in Pevmi, zgradil novi [[most]] čez [[Soča|Sočo]] »na Barki« ter poskrbel za obnovo cest in poti. Krajani Podgore so 2. novembra 1911 praznovali 40. letnico njegovega županovanja. V maju 1915 se je zaradi vojnih razmer umaknil v notranjost monarhije, najprej v Rihemberk (sedaj [[Branik]]), nato k Devici Mariji v Polju pri [[Ljubljana|Ljubljani]] (sedaj [[Četrtna skupnost Polje]]). Tu je bil v času vojne tudi nekaj časa župan. Po končani [[prva svetovna vojna|vojni]] se je vrnil v Podgoro, bil še nekaj let občinski svetnik, županovanja pa zaradi starosti ni želel prevzeti.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Klančič je Podgorsko občino vodil 47 let. Kot politik je bil ves čas pristaš dr. [[Anton Gregorčič|Antona Gregorčiča]]. Leta 1884 je bil prvič izvoljen za deželnega poslanca v kuriji slovenskega veleposestva v [[Deželni zbor Goriško-Gradiščanske|goriški deželni zbor]], kar se je do začetka vojne ob Soči še večkrat ponovilo. Bil je tudi v odboru Gregorčičeve Centralne posojilnice ter med glavnimi pobudniki kulturnega in zadružnega gibanja v podgoriški občini.<ref name ="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klančič, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1845]] [[Kategorija:Umrli leta 1934]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 9a9stcma7lg08d23g5sbu1ti2f9fq24 0 342598 5737634 5585560 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name=Frizijec |image=Friesian Stallion.jpg |image_caption=Frizijec |features =Črn, visok 15–17 pesti (153–173 cm), mišičast, spreten in eleganten, košata griva in rep, čopki na tacah. |altname=Belgian Black (Velika Britanija) |nickname= |country= Nizozemska |group1= |std1= |note= |}} '''Frizijec''' je [[pasma]] [[domači konj|konja]]. Zanjo je značilna [[Vranec|črna]] dlaka, svilnata griva in čopi na nogah. Danes je ne vzrejajo samo na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. So bistri, učljivi in delavni. Verjetno so ena redkih izvirnih evropskih kulturnih pasem, ki je v večji meri preživela in izvira iz severozahodne obalne pasme konja, ki so bili včasih razširjenih od [[Bretanija|Bretanje]] do severne [[Jutlandija|Jutlandije]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so bili gospodarsko pomembni, saj so bili primerni za prenašanje težkih bremen. V naslednjih stoletjih so veljali za [[vprega|vprežne]] konje. Kot plemenske žrebce so jih vkrižali v skoraj vse evropske pasme konjev. Zaradi [[motorizacija|motorizacije]] je v šestdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pasmi grozilo [[izumrtje]]. Takrat je nastala težava, ki frizijske rejce pesti še danes: v tistem času jim je ostalo samo ena žrebičkova linija, ki izvira iz žrebca Neva, skotenega leta 1885. Poleg te se je ohranila še linija Alva, ki izvira iz žrebca, skotenega leta 1893, vendar brez moških potomcev, in le 23 kobil. V osemdesetih letih je prišlo do preporoda pasme, ki traja še danes, ko v rodovno knjigo vpišejo približno 2500 žrebičkov na leto. Je mirna pasma s prijaznim karakterjem in temperamentom. Radi imajo crkljanje. Imajo posebno značilnost, med hodom zarivajo kopito v tla, s tem načinom so lažje vlekli težke tovore. [[Kategorija:Pasme konj]] 4tyby6t3mxxp8lha53bm5543mz68afz 0 344532 5737739 5736676 2022-08-20T14:42:28Z 188.230.129.65 wikitext text/x-wiki Penis ti jebe majko. Prvi uradno priznani rekord je leta 1923 postavila [[Yvonne Tembouret]] z dolžino 27,39 m, aktualni rekord pa je 9. julija 1988 postavila [[Gabriele Reinsch]] z dolžino 76,80 m. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 55 rekordov.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 13th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Daegu 2011. |url = http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = str. 606 |format = pdf |year = 2011 |accessdate = 28. septembra 2011 | language=en | archiveurl = http://www.webcitation.org/6B6G1X4mj |archivedate = 23. novembra 2012}}</ref> ==Razvoj rekorda== {| class="wikitable table" border="1" |- ! Dol. (m) ! Atletinja ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- |align="center"| 27,39 || {{flagathlete|[[Yvonne Tembouret]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 23. september 1923||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 27,70 || {{flagathlete|[[Lucie Petit]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. julij 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 28,325 || {{flagathlete|[[Lisette Petré]]|BEL}} || {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] || 21. julij 1924||<ref>{{nl}} Nieuw wereldrecord voor dames, ''Utrechts Nieuwsblad'', 23. julij 1924</ref><ref>{{fr}} Les Sports - en vitesse, ''Le radical'', 23. julij 1924</ref> |- |align="center"| 30,225 || {{flagathlete|[[Lucienne Velu]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. september 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 31,15 || {{flagathlete|[[Maria Vidlaková]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 11. oktober 1925||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 34,15 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 23. maj 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 38,34 || {{flagathlete|[[Milly Reuter]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Braunschweig]] || 22. avgust 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,18 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 4. september 1927||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,62 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] || 31. julij 1928||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,345 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Pabianice]] || 15. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,39 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 16. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,84 || {{flagathlete|[[Grete Heublein]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Hagen]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 42,43 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,08 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Królewska Huta]] || 15. julij 1933||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,795 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 11. avgust 1934||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,34 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Ulm]] || 2. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,76 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Nuremberg]] || 4. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 45,53 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[München]] || 23. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 46,10 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Jena]] || 29. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 47,12 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 25. avgust 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 48,31 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 11. julij 1936||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,25 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 8. avgust 1948||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,37 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Gori]] || 27. maj 1951||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,61 || {{flagathlete|[[Nina Romaškova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Odesa]] || 9. avgust 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,04 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Tbilisi]] || 18. oktober 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,15 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] || 12. september 1960||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,43 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 15. julij 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,06 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|BUL|1946}} [[Sofija]] || 1. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,98 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 20. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,29 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 19. maj 1963||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,70 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. avgust 1965||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,26 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|BRA}} [[São Paulo]] || 5. november 1967||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,64 || {{flagathlete|[[Christine Spielberg]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Regis-Breitingen]] || 26. maj 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,54 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Werdohl]] || 24. avgust 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,70 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Berlin]] || 18. junij 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 63,96 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Hamburg]] || 27. september 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,22 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] || 12. avgust 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,88 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FRG}} [[München]] || 4. september 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,42 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 31. maj 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Augsburg]] || 24. junij 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 66,76 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 4. avgust 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,32 || {{flagathlete|[[Argentina Menis]]|ROU|1965}} || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Bukarešta]] || 23. september 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,44 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Riga]] || 25. maj 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,58 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. julij 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[Edinburgh]] || 7. september 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,90 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 27. maj 1974||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,20 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] || 20. avgust 1975||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,50 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Soči, Rusija|Soči]] || 24. april 1976||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,72 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Dresden]] || 12. avgust 1978||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,50 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Potsdam]] || 10. maj 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,80 || {{flagathlete|[[Marija Petkova]]|BUL|1971}} || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Sofija]] || 15. julij 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,26 || {{flagathlete|[[Galina Savinkova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Leselidze]] || 23. maj 1983||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,36 || {{flagathlete|[[Irina Meszynski]]|GDR}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 17. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 74,56 || {{flagathlete|[[Zdenka Šilhavá]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Nitra]] || 26. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 76,80 || {{flagathlete|[[Gabriele Reinsch]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Neubrandenburg]] || 9. julij 1988||<ref name=iaaf/> |} ==Sklici in opombe== {{opombe}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|Disk]] [[Kategorija:Met diska]] c2au3rfz5ta4396hq5abe7yfrlmdczf 5737745 5737739 2022-08-20T15:12:01Z A09 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.129.65|188.230.129.65]] ([[User talk:188.230.129.65|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki '''Ženski [[Svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[met diska|metu diska]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1923 postavila [[Yvonne Tembouret]] z dolžino 27,39 m, aktualni rekord pa je 9. julija 1988 postavila [[Gabriele Reinsch]] z dolžino 76,80 m. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 55 rekordov.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 13th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Daegu 2011. |url = http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = str. 606 |format = pdf |year = 2011 |accessdate = 28. septembra 2011 | language=en | archiveurl = http://www.webcitation.org/6B6G1X4mj |archivedate = 23. novembra 2012}}</ref> ==Razvoj rekorda== {| class="wikitable table" border="1" |- ! Dol. (m) ! Atletinja ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- |align="center"| 27,39 || {{flagathlete|[[Yvonne Tembouret]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 23. september 1923||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 27,70 || {{flagathlete|[[Lucie Petit]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. julij 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 28,325 || {{flagathlete|[[Lisette Petré]]|BEL}} || {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] || 21. julij 1924||<ref>{{nl}} Nieuw wereldrecord voor dames, ''Utrechts Nieuwsblad'', 23. julij 1924</ref><ref>{{fr}} Les Sports - en vitesse, ''Le radical'', 23. julij 1924</ref> |- |align="center"| 30,225 || {{flagathlete|[[Lucienne Velu]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. september 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 31,15 || {{flagathlete|[[Maria Vidlaková]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 11. oktober 1925||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 34,15 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 23. maj 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 38,34 || {{flagathlete|[[Milly Reuter]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Braunschweig]] || 22. avgust 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,18 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 4. september 1927||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,62 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] || 31. julij 1928||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,345 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Pabianice]] || 15. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,39 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 16. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,84 || {{flagathlete|[[Grete Heublein]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Hagen]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 42,43 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,08 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Królewska Huta]] || 15. julij 1933||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,795 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 11. avgust 1934||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,34 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Ulm]] || 2. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,76 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Nuremberg]] || 4. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 45,53 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[München]] || 23. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 46,10 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Jena]] || 29. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 47,12 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 25. avgust 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 48,31 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 11. julij 1936||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,25 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 8. avgust 1948||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,37 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Gori]] || 27. maj 1951||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,61 || {{flagathlete|[[Nina Romaškova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Odesa]] || 9. avgust 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,04 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Tbilisi]] || 18. oktober 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,15 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] || 12. september 1960||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,43 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 15. julij 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,06 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|BUL|1946}} [[Sofija]] || 1. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,98 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 20. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,29 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 19. maj 1963||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,70 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. avgust 1965||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,26 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|BRA}} [[São Paulo]] || 5. november 1967||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,64 || {{flagathlete|[[Christine Spielberg]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Regis-Breitingen]] || 26. maj 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,54 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Werdohl]] || 24. avgust 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,70 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Berlin]] || 18. junij 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 63,96 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Hamburg]] || 27. september 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,22 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] || 12. avgust 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,88 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FRG}} [[München]] || 4. september 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,42 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 31. maj 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Augsburg]] || 24. junij 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 66,76 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 4. avgust 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,32 || {{flagathlete|[[Argentina Menis]]|ROU|1965}} || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Bukarešta]] || 23. september 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,44 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Riga]] || 25. maj 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,58 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. julij 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[Edinburgh]] || 7. september 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,90 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 27. maj 1974||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,20 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] || 20. avgust 1975||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,50 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Soči, Rusija|Soči]] || 24. april 1976||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,72 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Dresden]] || 12. avgust 1978||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,50 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Potsdam]] || 10. maj 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,80 || {{flagathlete|[[Marija Petkova]]|BUL|1971}} || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Sofija]] || 15. julij 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,26 || {{flagathlete|[[Galina Savinkova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Leselidze]] || 23. maj 1983||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,36 || {{flagathlete|[[Irina Meszynski]]|GDR}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 17. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 74,56 || {{flagathlete|[[Zdenka Šilhavá]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Nitra]] || 26. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 76,80 || {{flagathlete|[[Gabriele Reinsch]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Neubrandenburg]] || 9. julij 1988||<ref name=iaaf/> |} ==Sklici in opombe== {{opombe}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|Disk]] [[Kategorija:Met diska]] 8x5etzjsh9nw35t5d5qmq81zi4c7m8a 0 345185 5737868 5127234 2022-08-20T18:53:24Z Yerpo 8417 /* Jedro */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Projekt Eden |image = |building_type = Večkratni toplogredni kompleks |architectural_style = Navdih iz [[J. Baldwin]] kupola vzglavnika{{citation needed|date=September 2012}} |structural_system = Jeklen okvir in termoplastika |location = [[St Blazey]], [[Cornwall]], Velika Britanija |completion_date = Maj 2000 |opened = 17 Marec 2001 |main_contractors = |architect = [[Nicholas Grimshaw]] |structural_engineer = Anthony Hunt and Associates |coordinates = {{Coord|50|21|43|N|4|44|41|W|region:GB_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Projekt Eden''' je obiskovalna atrakcija v mestu [[Cornwall]] v [[Velika Britanija|Veliki Britanij]]i. V umetnih [[biom]]ih so [[rastline]], ki prihajajo s celotnega sveta. Projekt se nahaja v predelani [[Kaolinit]]ski jami, ki se nahaja 2 kilometra od mesta St. Blazey in 5 kilometrov od večjega mesta St. Austell, Cornwall.<ref name="osexp1">Ordnance Survey (2005). ''OS Explorer Map 107 - Fowey, Looe & Lostwithiel''. ISBN 0-319-23708-7.</ref> V kompleksu prevladujeta dva velika ograjena prostora, ki sta sestavljena iz sosednjih [[Kupola|kupol]], ki skrbita za več tisoč [[Rastline|rastlinskih]] vrst<ref>{{cite web | url = http://www.edenproject.com/come-and-visit/whats-here/rainforest-biome/index.php | title = Rainforest Biome | publisher = Eden project | accessdate = 2011-10-11 }}</ref> , in vsako ohišje posnema naravni biom. Kupole sestavljata več sto šesterokotnih in peterokotnih, napihnjenih, plastičnih [[Celica|celice]], podpira pa jih [[Jeklo|jeklen]] okvir. Prva kupola posnema [[Tropski pas|tropsko]] okolje, in druga [[mediteran]]sko okolje. ==Zasnova in izdelava== Projekt je bil zasnovan s Timom Smitom, zasnoval ga je arhitekt Nicholas Grimshaw in inženirsko podjetje Anthony Hunt and Associates (zdaj del Sinclair Knight Merz). Davis Langdon je izvedel projektno vodenje, Sir Robert McAlpine in Alfred McAlpine<ref>{{cite web | url = http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/our-history/index.php | title = Our history | publisher = Eden project | accessdate = 2010-09-27 }}</ref> sta izvedla [[Gradnje|gradnjo]], Mero je zasnovalo in zgradilo biome in Arup je bilo zadolženo za izvedbo[[inženir]]stva, [[Gospodarstvo|gospodarskega]] svetovalca, [[Okolje|okoljskega]] inženirja in prevoznega inženirja. Land Use Consultant je vodilo glavni načrt in oblikovanja krajine. Projekt je trajal 2 leti in pol za izgradnjo in odprl vrata za javnost dne 17. marca 2001. == Stran == [[Slika:Eden Project geodesic domes panorama.jpg|thumb|360px|Panoramski pogled na biome v ''Projektu Eden'']] === Postavitev === V sami notranjosti atrakcije so poti s pogledom na obe biomi, posajena pokrajina vključno z zelenjavnimi vrti in skulpturami, ki vključujejo velikansko čebelo ter visokega robota zgrajenega iz starih električnih aparatov. === Biome === [[Image:Eden project tropical biome.jpg|thumb|V notranjosti tropske Biome]] [[Image:Eden project2.jpg|thumb|Notranjost šesterokotne stavbe]] Na dnu jame sta prekriti biomi: Tropski biom pokriva 3,9 hektarjev in meri 55 metrov, visok je 100 metrov, širok 100 metrov in dolg 200 metrov. Uporablja se za tropske rastline, kot so: drevesa plodovk [[Bananovec|banane]], [[Kava|kave]], [[Guma|gume]] in velikanskega [[bambus]]a in je omejen na tropske [[Temperatura|temperature]] in ravni [[Vlaga|vlage]] . Mediteranska bioma zajema 0,654 hektarjev in meri 35 metrov visoko, 65 metrov široko 135 metrov dolgo. V njem so znane, tople, zmerne in sušne rastline, kot so: [[Oljka|oljke]] in [[vinska trta]] ter različne [[Skulptura|skulpture]]. Zunanja bioma (ki ni pokrita) predstavlja zmerna območja sveta z rastlinami, kot so: [[čaj]], [[sivka]], [[hmelj]], [[konoplja]] in sončnice. Pokriti biomi sta izdelani iz jeklenih cevi (šest-tri-hex) z večinoma šesterokotnih zunanjih obloženih plošč, ki so iz termoplastičnega ETFE. [[Steklo]] so se izognili zaradi svoje teže in morebitne nevarnosti. Same fasadne plošče so ustvarjene iz več tankih plasti UV-prozorne folije ETFE, ki so zaprte v okoli njihovega oboda in napihnjene, da ustvarijo veliko blazino. Blazina zato deluje kot toplotna odeja na konstrukciji. ETFE material je odporen na večino madežev, ki se enostavno sperejo v [[dež]]ju. Če je potrebno, čiščenje opravlja podjetje Abseilers. Čeprav je ETFE dovzetna za punkcije, jih je mogoče enostavno popraviti z ETFE trakom. Struktura je povsem samonosna, brez notranjih nosilcev in ima obliko [[Geodetka|geodetske]] strukture. Velikost plošč je vse do 9 metrov čez samo strukturo , pri čemer je največja na vrhu [[Zgradba|zgradbe]]. Tehnologija ETFE je bila dobavljena in nameščena s strani podjetja Vector Foiltec, ki je tudi odgovoren za tekoče vzdrževanje oblog. Jeklen okvir in obloge (z Vector Foiltec kot podizvajalec ETFE) je bil zasnovan, dobavljen in nameščen preko podjetja Mero (UK) PLC, ki je prav tako razvilo celoten sistem geometrije z arhitekturno skupino, Nicholas Grimshaw & Partners. Celoten projekt gradnje je upravljal McAlpine Joint Venture. === Jedro === Jedro je najnovejši dodatek k sami atrakciji in so ga odprli septembra 2005. Jedro zagotavlja Eden projektu izobraževalni objekt, ki vsebujejo učilnice in razstavne prostore, s pomočjo katerih želijo prenesti glavno sporočilo Eden projekta odnos med [[Ljudje|ljudmi]] in rastlinami. Navdih za zgradbo prihaja iz rastlin, kar je najbolj opazno v obliki naraščajoče strehe [[Les|''lesa'']], kar daje stavbi svojo značilno obliko. Grimshaw je razvil geometrijo [[Baker|bakrene]]-platirane strehe v sodelovanju s kiparjem, Peter Randall-Page, in Mikom Purvisom strukturnih inženirjev SKM Anthony Hunts. Izhaja iz Phyllotaxis, ki je [[Matematična analiza|matematična]] osnova za skoraj vso rast rastlin, so "nasprotujoče spirale", najdene v mnogih rastlinah, kot so semena v glavi sončnice, borovih storžkov in ananasa. Baker je bil pridobljen iz sledljivih virov in projekt Eden je delo z Rio Tinto, ki preučuje možnost spodbujanja nadaljnih sledljivih dobavnih poti za kovine, kar bi omogočilo uporabnikom, da bi se izognili neetičnemu izkopavanju [[kovin]]. Akustično načrtovanje je izvedel Büro Happold. Strojništvo ter [[Elektrotehnika|elektrotehniko]]je tudi načrtoval Büro Happold. Na vztrajanje [[Arhitektura|arhitekta]] Jolyona Brewisa (Grimshaw) je fotovoltaična (PV) dioda na strehi osnovnega objekta bila postavljena v nagnjenem [[krog]]u zaradi [[Estetika|estetskih]] razlogov. Vendar ta ureditev povzroči da več kot polovica plošč nikoli ne prejme neposredne sončne svetlobe. Ob namestitvi je elektroinženir, ki je delal povezavo, ugotovil da ni vredno da bi povezal te plošče, saj je bil njihov potencial za proizvodnjo [[Električna energija|električne energije]] omejen. Vrednost plošč ob namestitvi je bilo okoli 260.000 [[Funt šterling|£]]. ==Okoljski vidik== [[Image:Cornwall, eden project tropical.jpg|thumb|left|Notranjost tropske biome]] Kupole zagotavljajo različne pogoje za rast in mnoge rastline so na ogled. Projekt Eden vključuje okoljsko noto s poudarkom na soodvisnosti rastlin in ljudi. Rastline so označene z njihovimi zdravilnimi učinki. Ogromna količina [[Voda|vode]] potrebne za vzpostavitev vlažnih pogojev za tropski biom in za toaletne prostore, je iz deževnice, ki bi se sicer zbirala na dnu [[kamnolom]]a. Voda iz vodovoda je uporabljena samo za umivanje rok in [[kuhanje]]. Kompleks uporablja tudi Green Tariff Electricity - [[energija]], ki izvira iz ene od številnih vetrnih turbin v Cornwallu, ki so bile med prvimi v [[Evropa|Evropi]]. Sporno pri tem projektu je sodelovanje britanske rudarske družbe Rio Tinto Group.<ref>[http://www.edenproject.com/media/mining-book-pr.php Mentioned by the official web site.]</ref> To podjetje naj bi v kratkem začelo z rudarskim izkopavanjem na [[Madagaskar]]ju za [[titanov dioksid]]. To bo povzročilo uničenje velikega dela pri obalnega [[gozd]]a. Le to pa lahko povzroči nepopravljivo škodo [[Biotska raznovrstnost|biotski]] raznovrstnost Madagaskarja, rastlinstva in [[Živalstvo|živalstva]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/science/2005/aug/07/conservationandendangeredspecies.internationalnews Madagascar's unique forest under threat - The Guardian, UK, 2005-08-07]</ref> V decembru 2010 je projekt Eden pridobil dovoljenje za gradnjo [[Geotermalna energija|geotermalne elektrarne]], ki bo ustvarila približno 4MWe, dovolj za oskrbo Eden in približno 5000 gospodinjstev.<ref name="BBC Geotherm">{{cite news|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cornwall-12026753|title=BBC News - Eden Project geothermal plant plans to go ahead|work=[[BBC Online]]|accessdate=18 December 2010|date=18 December 2010}}</ref> ==Zgodovina== [[Glina|Glino]], ki je nameščena na strukturo je bila v uporabi že več kot 160 let.<ref>http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/about-us/our-story</ref> Leta 1981 je bila jama uporabljena za snemanje BBC-jeve serije Štoparski vodnik po galaksiji<ref>{{cite news| url=http://www.guardian.co.uk/books/2009/oct/03/hitchhikers-guide-galaxy-douglas-adams | location=London | work=The Guardian | first=Jenny | last=Turner | title=Does the Hitchhiker's Guide to the Galaxy still answer the ultimate question? | date=3 October 2009}}</ref>, in sicer kot površina planeta Magratheo. Do sredine 1990 je [[jama]] bila bolj ali manj izčrpana.<ref name="edenproject.com">http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/10th-birthday/10th-birthday-timeline</ref> Prvotna zamisel za projekt sega v leto 1996, z začetkom gradnje v letu 1998. Delo so ovirali nalivi v prvih nekaj mesecih projekta ki so dele jame poplavili, ki sedi 15 metrov pod podtalnico.<ref name="edenproject.com"/> Prvi del projekta Eden, obiskovalni del mesta, se je odprl za javnost maja 2000. Prve rastline so začele prihajati v [[September|septembru]] istega leta<ref name="edenproject.com"/>, celoten objekt pa se je odprl 17. [[Marec|marca]] 2001. Projekt je gostoval "[[Afrika]] Calling" koncert v ciklusu Live 8 koncertov z dne 2. julija 2005. To je bilo tudi snemalna lokacija leta 2002 za film [[James Bond|Jamesa Bonda]], Die Another Day (igral ga je Pierce Brosnan). Projekt je tudi zagotovil nekatere rastline za Afriški vrt v Britanskem muzeju . Leta 2005 se je začel projekt ''Čas za darila'' v zimskih mesecih, november-februar. To vključuje drsališče na zamrznjenem jezeru z majhno kavarno / samostojnim barom, kot tudi na božični sejem. Zbor Cornish redno nastopa v biomih. Dne 6. [[December|decembra]] 2007 je projekt Eden pozval ljudi po vsem Cornwallu, da poskusili doseči svetovni rekord v največji ''pub kviz'' v zgodovini, da bi 50.000.000 £ loterijskih sredstev dobili v Cornwall.<ref>[http://www.edenproject.com/about/3200.html The Eden Project - Eden raises the bar for the Edge in the world’s biggest-ever pub quiz<!-- Bot generated title -->]</ref> Denar bi bil namenjen za gradnjo puščavskega bioma (Edge). Ta projekt v decembru 2007 ni uspel<ref>{{cite news | url= http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7140621.stm | publisher= BBC News | date= 12 December 2007 | title= Routes scheme tops lottery vote | accessdate= 2008-02-03}}</ref>, ker je prejel le 12,07% glasov, najmanj od vseh štirih projektov, ki so bili prijavljeni.<ref>{{cite web | url= http://www.biglotteryfund.org.uk/prog_the_peoples_50_million.htm | publisher= The Big Lottery Fund | title= The People's 50 Million - Sustrans' Connect2 wins £50 million prize | accessdate= 2008-02-03}}</ref> V decembru 2009 je velik del projekta, vključno z obema rastlinjakoma, postal na voljo za aplikacijo Google Street View. ==V medijih== • Robin Kewell (ur.): Eden. Zgodba. St Austell n.d.: Projekt Eden. (DVD) • Alan Titchmarsh: Projekt Eden. Združeno kraljestvo: Acorn Media, 2006. OCLC 225403941 • Radio Eden Project - vsak četrtek med 5,30 in 19:00 na Radiu St Austell zalivu • Die Another Day: Gravesov diamantni rudnik ==Eden dogodki== Od leta 2002 je projekt gostil vrsto glasbenih prireditev, ki se imenujejo Eden Sessions. Sodelujoči umetniki: [[Amy Winehouse]], James Morrison, Muse, Lily Allen, Snow Patrol, Pulp, Brian Wilson in Magic Numbers. V poletju 2008 so bili glavni nastopajoči: Verve, Kaiser Chiefs in KT Tunstall. [[Oasis]] so prav tako igrali poleti leta 2008, vendar je bil koncert preložen, ker Noel Gallagher ni mogel nastopati zaradi incidenta na drugem koncertu(polomnjena rebra). Koncert je bil izveden poleti leta 2009.<ref>[http://www.edenproject.com/media/archive/2008/oasisrescheduled.php Eden Project press release on the Oasis rescheduling]</ref> V letu 2010 nastopilo je bilo kar nekaj znanih nastopajočih vključno z Mika, Jack Johnson, Mojave 3, Doves, Paolo Nutini, Mumford & Sons in Martha Wainwright. Leta 2011 pa so nastopili: The Flaming Lips, Primal Scream, Pendulum, Fleet Foxes in Brandon Flowers, s podporo The Horrors, The Go! Team, OK Go, Villagers, in The Bees.<ref>[http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php Line-up of bands for the 2012 Eden Sessions festivals at the Eden Project, Cornwall<!-- Bot generated title -->]</ref> V letu 2012 so bili v glavni vlogi Eden Sessions<ref>[http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php]</ref>: Tim Minchin, Example, Frank Turner, Chase & Status, [[Plan B]], [[Blink-182]], Noah and the Whale & The Vaccines. ==Odpoklic zapestnic== V decembru 2011 je bil izdan odpoklic zapestnic, ki so se prodajale v projekt Eden in drugih trgovcev na drobno po vsej Veliki Britaniji, ker so bile izdelane iz zelo strupene rastline fižola abrus precatorius.<ref>http://www.edenproject.com/product-recall-strung-seed-bracelet</ref> Kroglice bi lahko bile nevarne, če bi se jih zaužilo. Projekt Eden je ponudilo polno vračilo za zapestnice in priporočilo naj kupci ki so kupili ta zapestnice v zadnjih dveh letih, le-te vrnejo. ==Viri== {{Reflist|2}} ==Dodatna branja== * [[Richard Mabey]]: ''Fencing Paradise: Exploring the Gardens of Eden'' London 2005: Eden Project Books. ISBN 1-903919-31-2 * Hugh Pearman, Andrew Whalley: ''The Architecture of Eden. With a foreword by Sir Nicholas Grimshaw.'' London 2003: Eden Project Books. ISBN 1-903919-15-0 * Tim Smit: ''Eden.'' London 2001: Bantam Press. * Eden Team (Ed.): ''Eden Project: The Guide 2008/9.'' London 2008: Eden Project Books. * Paul Spooner: ''The Revenge of the Green Planet: The Eden Project Book of Amazing Facts About Plants.'' London 2003: Eden Project Books. * Philip McMillan Browse, Louise Frost, Alistair Griffiths: ''Plants of Eden (Eden Project).'' Penzance 2001: Alison Hodge. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Div col|2}} * [http://www.edenproject.com/ EdenProject.com] — Uradna stran projekta * [http://sessions.edenproject.com/ Eden Sessions Website] Uradna stran za koncerte v živo * [http://www.cornwall.gov.uk/index.cfm?articleid=15629 Cornwall Council to give a £360,000 grant to the Eden Project (Jan 2006).] Časopisni članek iz Cornwall Concil * [http://www.bbc.co.uk/cornwall/content/webcams/eden_webcam.shtml Webcam of the Eden Project] BBC povezava spletna kamera * [http://www.mero-tsk.de/uploads/tx_cwtcartoongallery/Eden_Project_english.pdf Članek o Eden biomah (PDF file 5.1 MB)] * [http://www.merouk.co.uk/structures/2000eden.htm Spletna stran o gradnji Eden Biom] * [http://www.hortimax.com/ HortiMaX uradna stran] * [http://www.edenprojectbooks.co.uk/ Eden Projekt knjige] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cornwall]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] pawi4oreq2yehfz0r5ka59ekgunh8w0 5737998 5737868 2022-08-20T21:21:45Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Projekt Eden |image = |building_type = Večkratni toplogredni kompleks |architectural_style = Navdih iz [[J. Baldwin]] kupola vzglavnika{{citation needed|date=September 2012}} |structural_system = Jeklen okvir in termoplastika |location = [[St Blazey]], [[Cornwall]], Velika Britanija |completion_date = Maj 2000 |opened = 17 Marec 2001 |main_contractors = |architect = [[Nicholas Grimshaw]] |structural_engineer = Anthony Hunt and Associates |coordinates = {{Coord|50|21|43|N|4|44|41|W|region:GB_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Projekt Eden''' je obiskovalna atrakcija v mestu [[Cornwall]] v [[Velika Britanija|Veliki Britanij]]i. V umetnih [[biom]]ih so [[rastline]], ki prihajajo s celotnega sveta. Projekt se nahaja v predelani [[Kaolinit]]ski jami, ki se nahaja 2 kilometra od mesta St. Blazey in 5 kilometrov od večjega mesta St. Austell, Cornwall.<ref name="osexp1">Ordnance Survey (2005). ''OS Explorer Map 107 - Fowey, Looe & Lostwithiel''. ISBN 0-319-23708-7.</ref> V kompleksu prevladujeta dva velika ograjena prostora, ki sta sestavljena iz sosednjih [[Kupola|kupol]], ki skrbita za več tisoč [[Rastline|rastlinskih]] vrst,<ref>{{cite web | url = http://www.edenproject.com/come-and-visit/whats-here/rainforest-biome/index.php | title = Rainforest Biome | publisher = Eden project | accessdate = 2011-10-11 }}</ref> in vsako ohišje posnema naravni biom. Kupole sestavljata več sto šesterokotnih in peterokotnih, napihnjenih, plastičnih [[Celica|celice]], podpira pa jih [[Jeklo|jeklen]] okvir. Prva kupola posnema [[Tropski pas|tropsko]] okolje, in druga [[mediteran]]sko okolje. ==Zasnova in izdelava== Projekt je bil zasnovan s Timom Smitom, zasnoval ga je arhitekt Nicholas Grimshaw in inženirsko podjetje Anthony Hunt and Associates (zdaj del Sinclair Knight Merz). Davis Langdon je izvedel projektno vodenje, Sir Robert McAlpine in Alfred McAlpine<ref>{{cite web | url = http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/our-history/index.php | title = Our history | publisher = Eden project | accessdate = 2010-09-27 }}</ref> sta izvedla [[Gradnje|gradnjo]], Mero je zasnovalo in zgradilo biome in Arup je bilo zadolženo za izvedbo[[inženir]]stva, [[Gospodarstvo|gospodarskega]] svetovalca, [[Okolje|okoljskega]] inženirja in prevoznega inženirja. Land Use Consultant je vodilo glavni načrt in oblikovanja krajine. Projekt je trajal 2 leti in pol za izgradnjo in odprl vrata za javnost dne 17. marca 2001. == Stran == [[Slika:Eden Project geodesic domes panorama.jpg|thumb|360px|Panoramski pogled na biome v ''Projektu Eden'']] === Postavitev === V sami notranjosti atrakcije so poti s pogledom na obe biomi, posajena pokrajina vključno z zelenjavnimi vrti in skulpturami, ki vključujejo velikansko čebelo ter visokega robota zgrajenega iz starih električnih aparatov. === Biome === [[Image:Eden project tropical biome.jpg|thumb|V notranjosti tropske Biome]] [[Image:Eden project2.jpg|thumb|Notranjost šesterokotne stavbe]] Na dnu jame sta prekriti biomi: tropski biom pokriva 3,9 hektarjev in meri 55 metrov, visok je 100 metrov, širok 100 metrov in dolg 200 metrov. Uporablja se za tropske rastline, kot so [[bananovec]], [[kava]], [[guma]] in velikanski [[bambus]] in je omejen na tropske [[Temperatura|temperature]] in ravni [[Vlaga|vlage]]. Mediteranska bioma zajema 0,654 hektarjev in meri 35 metrov visoko, 65 metrov široko 135 metrov dolgo. V njem so znane, tople, zmerne in sušne rastline, kot so [[Oljka|oljke]] in [[vinska trta]] ter različne skulpture. Zunanja bioma (ki nista pokrita) predstavljata zmerna območja sveta z rastlinami, kot so [[čaj]], [[sivka]], [[hmelj]], [[konoplja]] in sončnice. Pokriti biomi sta izdelani iz jeklenih cevi (šest-tri-hex) z večinoma šesterokotnih zunanjih obloženih plošč, ki so iz termoplastičnega ETFE. [[Steklo]] so se izognili zaradi svoje teže in morebitne nevarnosti. Same fasadne plošče so ustvarjene iz več tankih plasti UV-prozorne folije ETFE, ki so zaprte v okoli njihovega oboda in napihnjene, da ustvarijo veliko blazino. Blazina zato deluje kot toplotna odeja na konstrukciji. ETFE material je odporen na večino madežev, ki se enostavno sperejo v [[dež]]ju. Če je potrebno, čiščenje opravlja podjetje Abseilers. Čeprav je ETFE dovzetna za punkcije, jih je mogoče enostavno popraviti z ETFE trakom. Struktura je povsem samonosna, brez notranjih nosilcev in ima obliko [[Geodetka|geodetske]] strukture. Velikost plošč je vse do 9 metrov čez samo strukturo, pri čemer je največja na vrhu [[Zgradba|zgradbe]]. Tehnologija ETFE je bila dobavljena in nameščena s strani podjetja Vector Foiltec, ki je tudi odgovoren za tekoče vzdrževanje oblog. Jeklen okvir in obloge (z Vector Foiltec kot podizvajalec ETFE) je bil zasnovan, dobavljen in nameščen preko podjetja Mero (UK) PLC, ki je prav tako razvilo celoten sistem geometrije z arhitekturno skupino, Nicholas Grimshaw & Partners. Celoten projekt gradnje je upravljal McAlpine Joint Venture. === Jedro === Jedro je najnovejši dodatek k sami atrakciji in so ga odprli septembra 2005. Jedro zagotavlja Eden projektu izobraževalni objekt, ki vsebujejo učilnice in razstavne prostore, s pomočjo katerih želijo prenesti glavno sporočilo Eden projekta odnos med [[Ljudje|ljudmi]] in rastlinami. Navdih za zgradbo prihaja iz rastlin, kar je najbolj opazno v obliki naraščajoče strehe [[Les|''lesa'']], kar daje stavbi svojo značilno obliko. Grimshaw je razvil geometrijo [[Baker|bakrene]]-platirane strehe v sodelovanju s kiparjem, Peter Randall-Page, in Mikom Purvisom strukturnih inženirjev SKM Anthony Hunts. Izhaja iz Phyllotaxis, ki je [[Matematična analiza|matematična]] osnova za skoraj vso rast rastlin, so "nasprotujoče spirale", najdene v mnogih rastlinah, kot so semena v glavi sončnice, borovih storžkov in ananasa. Baker je bil pridobljen iz sledljivih virov in projekt Eden je delo z Rio Tinto, ki preučuje možnost spodbujanja nadaljnih sledljivih dobavnih poti za kovine, kar bi omogočilo uporabnikom, da bi se izognili neetičnemu izkopavanju [[kovin]]. Akustično načrtovanje je izvedel Büro Happold. Strojništvo ter [[Elektrotehnika|elektrotehniko]]je tudi načrtoval Büro Happold. Na vztrajanje [[Arhitektura|arhitekta]] Jolyona Brewisa (Grimshaw) je fotovoltaična (PV) dioda na strehi osnovnega objekta bila postavljena v nagnjenem [[krog]]u zaradi [[Estetika|estetskih]] razlogov. Vendar ta ureditev povzroči da več kot polovica plošč nikoli ne prejme neposredne sončne svetlobe. Ob namestitvi je elektroinženir, ki je delal povezavo, ugotovil da ni vredno da bi povezal te plošče, saj je bil njihov potencial za proizvodnjo [[Električna energija|električne energije]] omejen. Vrednost plošč ob namestitvi je bilo okoli 260.000₤. ==Okoljski vidik== [[Image:Cornwall, eden project tropical.jpg|thumb|left|Notranjost tropske biome]] Kupole zagotavljajo različne pogoje za rast in mnoge rastline so na ogled. Projekt Eden vključuje okoljsko noto s poudarkom na soodvisnosti rastlin in ljudi. Rastline so označene z njihovimi zdravilnimi učinki. Ogromna količina [[Voda|vode]] potrebne za vzpostavitev vlažnih pogojev za tropski biom in za toaletne prostore, je iz deževnice, ki bi se sicer zbirala na dnu [[kamnolom]]a. Voda iz vodovoda je uporabljena samo za umivanje rok in [[kuhanje]]. Kompleks uporablja tudi Green Tariff Electricity - [[energija]], ki izvira iz ene od številnih vetrnih turbin v Cornwallu, ki so bile med prvimi v [[Evropa|Evropi]]. Sporno pri tem projektu je sodelovanje britanske rudarske družbe Rio Tinto Group.<ref>[http://www.edenproject.com/media/mining-book-pr.php Mentioned by the official web site.]</ref> To podjetje naj bi v kratkem začelo z rudarskim izkopavanjem na [[Madagaskar]]ju za [[titanov dioksid]]. To bo povzročilo uničenje velikega dela pri obalnega [[gozd]]a. Le to pa lahko povzroči nepopravljivo škodo [[Biotska raznovrstnost|biotski]] raznovrstnost Madagaskarja, rastlinstva in [[Živalstvo|živalstva]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/science/2005/aug/07/conservationandendangeredspecies.internationalnews Madagascar's unique forest under threat - The Guardian, UK, 2005-08-07]</ref> V decembru 2010 je projekt Eden pridobil dovoljenje za gradnjo [[Geotermalna energija|geotermalne elektrarne]], ki bo ustvarila približno 4MWe, dovolj za oskrbo Eden in približno 5000 gospodinjstev.<ref name="BBC Geotherm">{{cite news|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cornwall-12026753|title=BBC News - Eden Project geothermal plant plans to go ahead|work=[[BBC Online]]|accessdate=18 December 2010|date=18 December 2010}}</ref> ==Zgodovina== [[Glina|Glino]], ki je nameščena na strukturo je bila v uporabi že več kot 160 let.<ref>http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/about-us/our-story</ref> Leta 1981 je bila jama uporabljena za snemanje BBC-jeve serije Štoparski vodnik po galaksiji,<ref>{{cite news| url=http://www.guardian.co.uk/books/2009/oct/03/hitchhikers-guide-galaxy-douglas-adams | location=London | work=The Guardian | first=Jenny | last=Turner | title=Does the Hitchhiker's Guide to the Galaxy still answer the ultimate question? | date=3 October 2009}}</ref> in sicer kot površina planeta Magratheo. Do sredine 1990 je [[jama]] bila bolj ali manj izčrpana.<ref name="edenproject.com">{{Navedi splet|title=Eden's Mission|url=https://www.edenproject.com/mission|website=Eden Project|accessdate=2022-08-20|language=en}}</ref> Prvotna zamisel za projekt sega v leto 1996, z začetkom gradnje v letu 1998. Delo so ovirali nalivi v prvih nekaj mesecih projekta ki so dele jame poplavili, ki sedi 15 metrov pod podtalnico.<ref name="edenproject.com"/> Prvi del projekta Eden, obiskovalni del mesta, se je odprl za javnost maja 2000. Prve rastline so začele prihajati v [[September|septembru]] istega leta,<ref name="edenproject.com"/> celoten objekt pa se je odprl 17. [[Marec|marca]] 2001. Projekt je gostoval "[[Afrika]] Calling" koncert v ciklusu Live 8 koncertov z dne 2. julija 2005. To je bilo tudi snemalna lokacija leta 2002 za film [[James Bond|Jamesa Bonda]], Die Another Day (igral ga je Pierce Brosnan). Projekt je tudi zagotovil nekatere rastline za Afriški vrt v Britanskem muzeju . Leta 2005 se je začel projekt ''Čas za darila'' v zimskih mesecih, november-februar. To vključuje drsališče na zamrznjenem jezeru z majhno kavarno / samostojnim barom, kot tudi na božični sejem. Zbor Cornish redno nastopa v biomih. Dne 6. [[December|decembra]] 2007 je projekt Eden pozval ljudi po vsem Cornwallu, da poskusili doseči svetovni rekord v največji ''pub kviz'' v zgodovini, da bi 50.000.000 £ loterijskih sredstev dobili v Cornwall.<ref>[http://www.edenproject.com/about/3200.html The Eden Project - Eden raises the bar for the Edge in the world’s biggest-ever pub quiz<!-- Bot generated title -->]</ref> Denar bi bil namenjen za gradnjo puščavskega bioma (Edge). Ta projekt v decembru 2007 ni uspel,<ref>{{cite news | url= http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7140621.stm | publisher= BBC News | date= 12 December 2007 | title= Routes scheme tops lottery vote | accessdate= 2008-02-03}}</ref> ker je prejel le 12,07% glasov, najmanj od vseh štirih projektov, ki so bili prijavljeni.<ref>{{cite web | url= http://www.biglotteryfund.org.uk/prog_the_peoples_50_million.htm | publisher= The Big Lottery Fund | title= The People's 50 Million - Sustrans' Connect2 wins £50 million prize | accessdate= 2008-02-03}}</ref> V decembru 2009 je velik del projekta, vključno z obema rastlinjakoma, postal na voljo za aplikacijo Google Street View. ==V medijih== • Robin Kewell (ur.): Eden. Zgodba. St Austell n.d.: Projekt Eden. (DVD) • Alan Titchmarsh: Projekt Eden. Združeno kraljestvo: Acorn Media, 2006. OCLC 225403941 • Radio Eden Project - vsak četrtek med 5,30 in 19:00 na Radiu St Austell zalivu • Die Another Day: Gravesov diamantni rudnik ==Eden dogodki== Od leta 2002 je projekt gostil vrsto glasbenih prireditev, ki se imenujejo Eden Sessions. Sodelujoči umetniki: [[Amy Winehouse]], James Morrison, Muse, Lily Allen, Snow Patrol, Pulp, Brian Wilson in Magic Numbers. V poletju 2008 so bili glavni nastopajoči: Verve, Kaiser Chiefs in KT Tunstall. [[Oasis]] so prav tako igrali poleti leta 2008, vendar je bil koncert preložen, ker Noel Gallagher ni mogel nastopati zaradi incidenta na drugem koncertu(polomnjena rebra). Koncert je bil izveden poleti leta 2009.<ref>[http://www.edenproject.com/media/archive/2008/oasisrescheduled.php Eden Project press release on the Oasis rescheduling]</ref> V letu 2010 nastopilo je bilo kar nekaj znanih nastopajočih vključno z Mika, Jack Johnson, Mojave 3, Doves, Paolo Nutini, Mumford & Sons in Martha Wainwright. Leta 2011 pa so nastopili: The Flaming Lips, Primal Scream, Pendulum, Fleet Foxes in Brandon Flowers, s podporo The Horrors, The Go! Team, OK Go, Villagers, in The Bees.<ref>[http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php Line-up of bands for the 2012 Eden Sessions festivals at the Eden Project, Cornwall<!-- Bot generated title -->]</ref> V letu 2012 so bili v glavni vlogi Eden Sessions:<ref>[http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php]</ref> Tim Minchin, Example, Frank Turner, Chase & Status, [[Plan B]], [[Blink-182]], Noah and the Whale & The Vaccines. ==Odpoklic zapestnic== V decembru 2011 je bil izdan odpoklic zapestnic, ki so se prodajale v projekt Eden in drugih trgovcev na drobno po vsej Veliki Britaniji, ker so bile izdelane iz zelo strupene rastline fižola abrus precatorius.<ref>http://www.edenproject.com/product-recall-strung-seed-bracelet</ref> Kroglice bi lahko bile nevarne, če bi se jih zaužilo. Projekt Eden je ponudilo polno vračilo za zapestnice in priporočilo naj kupci ki so kupili ta zapestnice v zadnjih dveh letih, le-te vrnejo. ==Viri== {{Reflist|2}} ==Dodatna branja== * [[Richard Mabey]]: ''Fencing Paradise: Exploring the Gardens of Eden'' London 2005: Eden Project Books. ISBN 1-903919-31-2 * Hugh Pearman, Andrew Whalley: ''The Architecture of Eden. With a foreword by Sir Nicholas Grimshaw.'' London 2003: Eden Project Books. ISBN 1-903919-15-0 * Tim Smit: ''Eden.'' London 2001: Bantam Press. * Eden Team (Ed.): ''Eden Project: The Guide 2008/9.'' London 2008: Eden Project Books. * Paul Spooner: ''The Revenge of the Green Planet: The Eden Project Book of Amazing Facts About Plants.'' London 2003: Eden Project Books. * Philip McMillan Browse, Louise Frost, Alistair Griffiths: ''Plants of Eden (Eden Project).'' Penzance 2001: Alison Hodge. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Div col|2}} * [http://www.edenproject.com/ EdenProject.com] — Uradna stran projekta * [http://sessions.edenproject.com/ Eden Sessions Website] Uradna stran za koncerte v živo * [http://www.cornwall.gov.uk/index.cfm?articleid=15629 Cornwall Council to give a £360,000 grant to the Eden Project (Jan 2006).] Časopisni članek iz Cornwall Concil * [http://www.bbc.co.uk/cornwall/content/webcams/eden_webcam.shtml Webcam of the Eden Project] BBC povezava spletna kamera * [http://www.mero-tsk.de/uploads/tx_cwtcartoongallery/Eden_Project_english.pdf Članek o Eden biomah (PDF file 5.1 MB)] * [http://www.merouk.co.uk/structures/2000eden.htm Spletna stran o gradnji Eden Biom] * [http://www.hortimax.com/ HortiMaX uradna stran] * [http://www.edenprojectbooks.co.uk/ Eden Projekt knjige] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cornwall]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] hkcc1nikmmdak1epsjqg4ppextjcprc 0 348159 5738105 5270485 2022-08-21T09:12:49Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Vladimir Koršič | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = slovenska | other_names = | known_for = prosvetni delavec | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = Matevž Koršič <br /> Antonija Koršič (rojena Viola) | relatives = [[Marjan Koršič]] (nečak) <br /> [[Marko Koršič]] (nečak) <br /> [[Mirko Koršič (pravnik)|Mirko Koršič]] (nečak) <br /> [[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (brat) }} '''Vladimir Koršič''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]] in prosvetni [[delavec]], * [[19. julij]] [[1885]], [[Gorica]], † (?) [[1923]], [[Šempeter pri Gorici]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini krojača Matevža in gospodinje Antonije Koršič rojene Viola. Ljudsko šolo in nižje razrede gimnazije je obiskoval v rojstnem kraju učiteljišče pa v [[Koper|Kopru]], kjer je leta 1906 tudi maturiral. Poučeval je v Šolskem domu v Gorici, kasneje pa postal glavni učitelj na goriški deški ljudski šoli. Ob delu se je dodatno izobraževal, obiskoval razne tečaje, zlasti za telovadbo. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je bil vojak na raznih bojiščih [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] monarhije. Ko so [[Kraljevina Italija|italijanske]] oblasti po vojni v Gorici ukinile slovenske šole je v skromni najeti sobi, delno pa tudi na lastnem domu organiziral skoraj ilegalne tečaje, s katerimi je pripravil veliko dijakov na maturo. Kasneje je postal učitelj v [[Pevma|Pevmi]], nato pa do smrti v Šempetru pri Gorici.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Vladimir Koršič je veljal za najbolj strokovno pripravljenega pedagoga na [[Goriška|Goriškem]]. Poklic je opravljal vestno in z velikim navdušenjem. Otroke in mladino je zbiral tudi po pouku na svojem domu in kjerkoli se mu je ponudila priložnost. Z njimi je pel, risal, telovadil in prirejal izlete. Zelo aktivno je deloval tudi v prosveti. Bil je aktiven član [[pevski zbor|pevskega zbora]], dramskega krožka in telovadnega društva ter bil leta 1912 med ustanovitelji Muzejskega društva v Gorici.<ref name ="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koršič, Vladimir}} [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] 3do28m0zxi2hwj95vgdezo7fzwvl65t 0 348363 5737869 5666066 2022-08-20T18:53:31Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{slog}} [[File:crowd_outside_nyse.jpg|thumb|alt=Množica ljudi pred borzo.|Množica ljudi, zbranih pred ''borzo''.]]'''Zlom newyorške borze''' iz leta [[1929]], znan tudi kot '''velik propad''', je bil velik ameriški zlom borze, ki se je zgodil jeseni 1929. Začel se je septembra in končal konec oktobra, ko so cene delnic na newyorški borzi propadle. To je bil najbolj uničujoč zlom borze v zgodovini [[Združene države Amerike|ZDA]], če se upošteva celoten obseg in trajanje njegovih posledic. Zlom newyorške borze je povezan s 25. oktobrom 1929, imenovanim črni petek, dan po največji razprodaji delnic v zgodovini ZDA. Nesreča, ki je sledila septembrskemu padcu londonske borze, je pomenila začetek [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]]. == Življenjski slog == === Živi zdaj, plačaj pozneje === V dvajsetih letih so zaradi takojšnjih posojil številni Američani živeli razkošno in lagodno. Možje so kupovali družinske avtomobile na obročno odplačevanje in jemali hipoteke za kupovanje prostornih hiš, ki so jih opremljali s sodobno opremo. Življenjski slog se je lepo odražal v takratnem plesu imenovanem [[Charleston]]. [[File:Baker_Charleston.jpg|thumb|alt=Charleston.|Charleston.]] === Živi pozneje, plačaj zdaj === Ko so posledice borznega zloma doletele vlagatelje, posrednike in ljudi, ki jih je karikaturist poimenoval "napihnjeni kapitalisti", se je lahkotno življenje otežilo. A kljub težkim razmeram, so nekateri našli čas za zabavo. Tako je neki karikaturist narisal finančnika, obešenega na vrvi v obliki leta 1929. Drugega bankrotiranega plutokrata pa je prikazal, kako prodaja jabolka skupaj z obubožanimi špekulanti. Tisti, ki so imeli na prodaj kaj vrednega, na primer drage avtomobile, so jih na newyorških ulicah ponujali za drobiž. To je bilo po večini brez uspeha, saj si tudi prej premožnejši sedaj niso mogli privoščiti dragih avtomobilov in ostalih dobrin. == Ozadje == Dnevno poslovanje na newyorški borzi na [[wall streetu]], največjem trgu denarja na svetu, je potekalo kot običajno. Toda kljub temu so bili borzni posredniki živčni. V zadnjih nekaj tednih so bili priča silovitim nihanjem, tako v cenah, kot tudi med optimizmom in strahom. <br /> Vsa dvajseta leta so Američani nepremišljeno zapravljali, tako za izdelke kot za [[delnice]]. Za najrazličnejše nakupe je bilo mogoče brez težav dobiti [[posojilo]]. Norijo veseljačenja z borznimi špekulacijami so večinoma financirali s posojili borznih posrednikov. Vsi so bili prepričani, da so njihove naložbe v vedno rastočih delnicah varne. <br /> Proti koncu desetletja pa je postalo jasno, da bo treba plačati visoko ceno. Sredi oktobra 1929 so cene tako drastično padle, da je bilo na tisoče delničarjev, ki so imeli "bogastvo" zgolj na papirju, prisiljenih prodati svoje delnice. To je sprožilo nadaljnjo spiralo padanja cen. == Wall Street zajame panika == Na dan, ki se je v zgodovino zapisal kot [[črni četrtek]], je val prodajanja paničnih vlagateljev zatresel temelje ameriške borze. Ob 11. dopoldne v četrtek, 24. oktobra, eno uro po začetku poslovanja, je borzo zajela panika. Vlagatelji, ki so kupili delnice podjetij, za katere so jim zagotovili, da so uspešna in se širijo, so svojim posrednikom naročili, naj jih prodajo - za vsako ceno, včasih skorajda za nič. [[New York times]] je tako v živo poročal: "Zajel jih je strah..Na tisoče posrednikov je vrglo svoje delnice v vrtinec na borzi, da bi iztržili vsaj kanček vložka." V jutru, ko je mehurček počil, so bili vlagatelji, ki so imeli na papirju velikansko premoženje, finančno uničeni prej, kot so lahko [[telegrafi]] prinašali slabe novice. Na tleh borze se je razvnela blazna gonja po prodaji. Zaradi nedostojnega kaosa, so uredniki zaprli galerijo za obiskovalce. Okoli poldneva se je zdelo, da je najhujša panika mimo, in začela se je reševalna operacija. Skupina uglednih bankirjev in finančnih se je odločila združiti sredstva v višini 20 do 30 milijonov dolarjev, da bi kupili svežnje delnic. Uro zatem je [[Richard Whitney]], veseli in samozavestni podpredsednik borze, prišel na podij. Naročil je 10000 delnic po ceni nad povpraševanjem. Potem je obiskal še 20 okenc in kupil velike količine delnic. V nekaj minutah je porabil 20 milijonov denarja bankirjev. Toda učinek je bil kratkotrajen. Ker telegrafski aparati niso dohajali številnih transakcij, so še vedno bruhali mračne novice, čeprav se je trg v odzivu na dramatični poskus reševanja pobral. To pa je sprožilo nadaljnjo mrzlično prodajo delnic. Borzni posredniki, do kolen zasuti z naročili za prodajo in telegrafskimi trakovi, so obupno poskušali izračunati, koliko njihove stranke izgubljajo iz minute v minute. Po končanem štetju so tisti dan po čedalje nižjih cenah prodali 12.894.650 delnic. Prejšnji mesec je bil povprečni dnevni promet 4 milijone. V nedeljo so časopisi razglasili, da je najhujša kriza mimo in da se bo v naslednjem tednu poslovanje popravilo. Toda v ponedeljek so začele delnice ponovno padati in v torek "[[grozljivi torek]]" je bilo jasno, da najhujše šele prihaja. Tisti dan so prodali skoraj 16,5 milijona delnic, potem pa je trg razpadel. Nikogar tudi ni bilo več, da bi prodajal delnice, in v enem samem dnevu je izginilo za 14 milijard dolarjev papirnatih dobičkov. V nekem trenutku je kurir ponudil en dolar za sveženj delnic, ki je bil še teden prej vreden 100.000 dolarjev in ga dobil. Kljub prevladujoči črnogledosti so nekateri izražali zaupanje. Med njimi je bil tudi [[John D. Rockefeller]], ki je drzno naznanil, da on in njegova družina kupujejo "trdne splošne delnice". == Vzroki za zlom == Več mesecev pred zlomom borze na wall streetu je v [[ZDA]] vladala mrzlica kupovanja delnic. Uradi borznih posrednikov so rasli po vsej državi in iz dneva v dan so bili polni dobičkoželjnih moških in žensk. "Mejni nakupi" so omogočali navadnim delavcem, da so kupovali delnice na kredit. Kupec je plačal le majhen del "mejne" cene, denimo 10 odstotkov, preostalo pa si je sposodil od borznega posrednika, ki je kot jamstvo zadržal delnice. Ko se je vrednost delnic zvišala, jih je kupec prodal, izplačal posrednika in pobral dobiček. <br />Želja po hitrem zaslužku je gnala tako tiste, ki so že bili bogati, kot one, ki so želeli svoj del bogastva. Da bi zadovoljili povpraševanje po najnovejših finančnih novicah, so v hotelskih sprejemnicah namestili telegrafske sprejemnike, ki so prenašali cene delnic. Vrednost delnic je dosegla najvišjo raven vseh časov. Toda 5. septembra je ekonomist [[Roger W. Babson]] opozoril: "Prej ali slej bo prišel zlom". Ljudje so mu prisluhnili in zaupanje se je začelo krhati. Ko so začele vrednosti delnic padati, so kupci, ki so kupovali na mejo ugotovili, da ne pada samo vrednost njihovega vložka, ampak so začeli nanje pritiskati tudi posredniki, ki so hoteli večjo "mejo", da bi zavarovali denar, ki so ga posodili svojim strankam. <br />Prodajalcev je bilo veliko več kot kupcev in na tisoče ljudi brez denarja je bilo prisiljenih prodati svoje vložke. V ponedeljek, 21. oktobra, je [[Wall street]] preplavil velikanski val prodaje in vse je bilo pripravljeno za zlom, ki je prišel čez 3 dni. == Spopad s krizo == Dva ameriška predsednika, [[Calvin Coolidge]] in njegov naslednik [[Herbert Hoover]], sta imela ključni vlogi pri gospodarskem polomu in svetovni krizi, ki je sledila in je trajala do konca tridesetih let. Tretji [[predsednik]], [[Franklin D. Roosevelt]], pa je dvignil [[ZDA]] iz gospodarskega brezna. Marca 1929 je bil Coolidge, ki si je za geslo izbral "Ostanite mirni s Coolidgem (Keep cool with Coolidge)", predsednik 6 let. Njegova napaka je bila, da ni zaustavil razcveta špekulacij na borzi in omejil pridobivanja kreditov, kar je privedlo do borznega zloma sedem mesecev potem, ko je zapustil belo hišo. Zlom je prišel v času predsedovanja Herberta Hooverja, ki je Američanom obljubil "piščanca v vsakem loncu in avto v vsaki garaži". Namesto tega se je znašel v gospodarski krizi. Proizvodnja jekla in avtomobilov je bila močno prizadeta, prevozni stroški so se močno zvišali, gradnja hiš pa je skoraj povsem zamrla. Ker Hoover ni mogel odpraviti hudih težav, ga je na volitvah leta 1933 premagal Franklin D, Roosevelt. Roosevelt je uvedel svoj revolucionarni [[New deal]] - gospodarsko politiko nenehnih industrijskih in kmetijskih reform in program socialnega varstva. [[File:American_union_bank.gif|thumb|alt=Zbrana množica pred Union banko na začetku velike depresije.|Zbrana množica pred ''Union banko'' na začetku velike depresije..]] <br /> == Vpliv krize na preostali svet == Med prvimi državami, ki jih je prizadel borzni zlom v ZDA, je bila [[Britanija]], ki pa ni doživela takega razcveta kot ZDA po letu 1920 in je imela že takrat obsežno nezaposlenost. Kljub temu je bil [[London]] še vedno veliko poslovno središče in verjetno največji čezmorski trg za ameriške delnice. Ob koncu leta 1929, so nemirne gospodarske razmere postale kaotične. Leta 1931 je bilo že 2,5 milijona nezaposlenih, njihovo število pa je naraščalo. Avgusta je prišlo do razcepa v laburistični vladi in premier [[Ramsay MacDonald]] je obiskoval koalicijsko narodno vlado, da bi rešil položaj. <br />Naslednji mesec je Britanija devalvirala [[Funt šterling|funt]] in opustila [[zlati standard]] - denarno merilo, po katerem je osnovna denarna enota enaka vrednosti določene količine zlata. To je imelo mednarodne odmeve, posebej v Južnoafriški uniji, največji proizvajalki zlata na svetu in njeno prej trdno gospodarstvo je zašlo v krizo. [[Avstralija]] je zaradi zloma ostala brez posojil iz tujine, od katerih je bilo odvisno njeno gospodarstvo. Krizo v Avstraliji je še zaostril padec svetovnih cen volne in pšenice. Na bolj raznoliko gospodarstvo Nove Zelandije pa kriza ni vplivala. Hudo sta bili prizadeti [[Indonezija]] in [[Brazilija]], ker so cene kavčuka in kave strmo padle. <br />Vso [[Evropo]] je zajel val bančnih stečajev. Kriza se je začela v [[Avstriji]] spomladi 1931, ko je največja banka, [[Kredit Anstalt]] poročala o velikih izgubah in nevarnosti, da morda ne bo mogla izplačati svojih upnikov. Ameriški in britanski upniki so pohiteli, da bi rešili kar se da. Nekaj tednov zatem, sta propadli močni nemški banki [[Darmstadter]] in [[Narodna Banka]]. [[Nemčija]] je bila med tistimi, ki so jih posledice zloma najbolj prizadele. Velikanska ameriška posojila za obnovo gospodarstva po vojni so ukinili. Nezaposlenost je strmo narasla, propadlo je še več bank, proizvajalec letal Willy [[Messerschmitt]] je bil nevarno blizu stečaja. <br /> Na Nizozemskem in v Belgiji so propadle velike borznoposredniške hiše, delnice so padle in tečaji so bili močno prizadeti. Gospodarski polom je vplival tudi na Španijo in prispeval h krvavi [[Državljanki vojni]] nekaj let pozneje. Nasprotno pa se gospodarska kriza ni dotaknila Švice, Francije in skandinavskih držav. == Viri == *Readers Digest (2005). When where why & how it happened (326-330). The Reader's Digest Association Limited, London. *http://en.wikipedia.org/wiki/Wall_Street_Crash_of_1929, Pridobljeno 3.2.2013. *http://www.time.com/time/nation/article/0,8599,1854569,00.html, Pridobljeno 3.2.2013 == Glej tudi == *http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=13676 *http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_gospodarska_kriza *http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike#Re.C5.A1evanje_krize *http://www.times.si/slovenija/dan-ki-je-zatresel-borzo-in-ves-svet--790dd5bbde-379b08e330.html *http://www.times.si/slovenija/mineva-80-let-od-zloma-newyorske-borze--790dd5bbde-fea34ac546.html *http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/opara-eva.pdf *http://en.wikipedia.org/wiki/Wall_Street [[Kategorija:1929]] [[Kategorija:Velika gospodarska kriza v ZDA]] [[Kategorija:Gospodarske krize]] 7s7kkxvabd4bh2hqotcx4nbdllfrxtj 0 348703 5738122 4771900 2022-08-21T09:24:39Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Luigi Visintin''', [[Italijani|italijanski]] [[geograf]], * [[28. januar]] [[1892]] [[Bračan]] pri [[Krmin]]u, [[Avstro-Ogrska]], † [[21. februar]] [[1958]], [[Novara]], [[Italija]] == Življenje in delo == Rodil se je v Bračanu v družini mizarja Bartolomea in gospodinje Benvenute Visintin rojene Culvan. Po končani gimnaziji leta 1912 v [[Gorica|Gorici]] je na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] študiral [[zemljepis]] in [[zgodovina|zgodovino]]. Ob začetku [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] je bil mobiliziran. Boril se je na [[Rusija|ruski]] [[Fronta (vojaštvo)|fronti]], kjer je bil ujet. Po vrnitvi domov je nadaljeval študij ter leta 1919 [[diploma|diplomiral]] na [[Univerza v Torinu|Univerzi v Torinu]]. Po diplomi se je zaposlil kot [[kartograf]] v Instituto Geografico De Agostini v [[Novara|Novari]]. Leta 1920 je postal znanstveni ravnatelj inštituta, to dolžnost je opravljal do smrti.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Visintin ima velike zasluge, ki jih je inštitut opravil pri izdaji različnih zemljepisnih [[Atlas (kartografija)|atlasov]] (''Grande Atlante Geografico, Calendario Atlante''), ki so izhajali v različnih izdajah. Njegovi šolski atlasi ''Zgodovinski atlas za srednje in njim sorodne šole'' (Novara 1941), ''Zemljepisni atlas za ljudske šole'' (Novara 1941), ''Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne šole'' (Novara 1941) so izšli tudi slovenščini. Vse slovenske izdaje je Visintin pripravil v italijanščini, pri prevodih pa so sodelovali [[Valter Bohinec]], [[Maks Miklavčič]], [[Roman Savnik]] in drugi. Izdelal je tudi zemljevid [[Furlanija - Julijska krajina|Julijske krajine]], katerega je italijanska stran uporabljala na [[Pariška mirovna konferenca (1946)|pariški mirovni konferenci]].<ref name ="Leksikon"/> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Visintin, Luigi}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Italijanski geografi]] [[Kategorija:Italijanski kartografi]] rcarro9flbpiossl6m0dpd812w64rfb 0 349768 5737661 4629165 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|datum=marec 2013}} {{brezvirov|datum=marec 2013}} {{Infobox dog breed | image =Chien de race Barbet.jpg | name = Barbet, Vieux Barbet | altname = Francoski vodni pes | country = [[Francija]] | fcigroup = 8 | fcisection = 3 | fcinum = 105 | fcistd = http://web.archive.org/web/20050526140342/http://www.fci.be/uploaded_files/105gb99_en.doc | akcfss = yes | akcgroup = FSS | akcstd = http://www.akc.org/breeds/barbet/ | ckcgroup = Skupina 1 - Športni psi | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BRE | ukcgroup = Gun Dog | ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/37336f77d43dd7ab85257044006c8259?OpenDocument }} '''Barbet''' je [[pasme psov|pasma psov]], poimenovana tudi francoski vodni pes, saj psi te pasme navadno obožujejo vodo. Pasma je uvrščena v 8 skupin. Med drugim tudi med prinašalce, vodne pse, šarivce,... == Opis pasme == Barbet je zelo redka pasma. Največ psov te pasme, še posebno tisti na razstavi so črne, črne in bele ali rjave barve. Skoraj vsi imajo lise na tacah ali na nogah in sicer rjave ali bele barve. Samci so visoki od 52 do 61 centimetrov, dolgi pa od 52 do 65 centimetrov. Enako velja za samice. Samci tehtajo od 18 do 27 kilogramov. Samice pa tehtajo od 17 do 28 kilogramov. V povprečju psi te pasme dočakajo od 13 do 15 let. Najstarejši pes pa naj bi dočakal kar 19 let. == Temperament == Pse pasme Barbet opisujemo kot vesele, poslušne in inteligentne. Hitro se učijo in potrebujejo vseživljenjsko učenje poslušnosti. Radi živijo s starejšimi, družinami in še posebej z otroki. Vsak dan pa obvezno potrebujejo nekoliko daljši sprehod. Psi te pasme so dobri za lov na vodne ptice, prav tako se psi te pasme uključujejo v številna tekmovanja. == Zdravstveno stanje == Zaradi izredno majhnega števila psov te pasme je malo znanega o dolgotrajnih zdravstvenih vprašanjih. Vendar pa so sedaj začeli veliko raziskovanje o zdravstvenem stanju te pasme prav v Franciji. Večina rejcev zdaj zahteva vsaj zdravstveno potrdilo. Kot pri vseh čistokrvnih psih, so tudi psi pasme Barbet občutljivi na določene genetske okvare. Zaradi genetskih bolezni morajo vzreditelji dobro izbrati rodovnik, da zmanjšajo tveganje. Na žalost pa narašča število vzrediteljev, ki se tega ne zavedajo. Pogoste genetske bolezni pri tej pasmi psov so epilepsija, kile, displazija kolkov, entropija, unetje ušes in nekatere druge. Nekateri psi lahko dobijo tudi neporavnan ugriz, kar pa za psa ni nevarno. Podobno kot pudlji so tudi psi te pasme občutljivi na [[Displazija kolkov|displazijo kolkov]]. Ta bolezen navadno tudi vpliva na življenjsko dobo psa. == Zgodovina == Pasma barbet je pomemben del zgodovine. Prvi zapisi o tej pasmi so stari več kot sto let. Na začetku ni imel tako dolge dlake, kot jo poznamo danes. Šele pred nekaj leti je postala dlaka taka, kot je danes. Barbet je upodobljen v knjigi grofa George Louis Naturelle. Menil je, da je izvor te pasme na Antarktiki. Ljudem v preteklosti je najbolj pomagal pri lovu na vodne ptice. Danes pa je pasma najbolj priljubljena v Združenih državah Amerike. == Stanje v Združenih državah Amerike == Ocenjuje se, da trenutno v Združenih državah Amerike trenutno živi 110 Barbetov. Sprejeti so bili različni ukrepi, ki naj bi povečali število Barbetov. Zdaj se ljudje povsod po svetu, ki imajo pse te pasme povezujejo v različne skupnosti in klube. Število psov te pasme počasi, a vendar narašča. [[Kategorija:Pasme psov]] 140cqcbi4gr1j6noiuikh1vw1guj6ds 0 367443 5737870 4998997 2022-08-20T18:53:36Z Yerpo 8417 /* Rudarstvo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Rudarjenje fosfatov na Nauruju''' se je pričelo leta 1899, ko je [[Albert Ellis]] odkril, da je kamnina iz [[fosfat]]ove rude z otoka [[Nauru]] najbogatejše kakovosti. Gospodarstvo v Nauru je bilo kasneje v celoti odvisno od fosfatov. Zaradi dnevnega kopa fosfatov je prišlo do okoljske katastrofe na otoku. Fosfatni nanosi na otoku so izčrpani že od leta 2000, vendar nekateri manjši [[rudnik]]i še vedno delujejo. ==Prvo odkritje fosfata== Leta 1896 je Henry Denson, izkušen [[ladijski častnik]] za družbo Pacific Island na ladji Lady M, na kratkem postanku na otoku Nauru, našel edinstven kamen. Sprva je mislil, da gre za kos okamnelega lesa. Kot pravi legenda, je Danson mislil iz njega izdelovati otroške [[frnikola|frnikole]], vendar je kamen usodno končal pred pisarniškimi vrati družbe Sydney. Leta 1899 je Albert Ellis prinesel vzorec na urad družbe Sydney, kjer so analizirali vzorce [[kamnina|kamnin]], ki prihajajo iz [[pacifiški otoki|pacifiških otokov]]. Ko je Ellis prvič opazil kamen je mislil, da je fosfat (podobno je bil videti kot fosfat iz [[Bakerjevega otoka]]), vendar so ostali znanstveniki njegovo misel zavrnili. Znanstvenica Denson je menila, da je vzorec le [[les]]. Tri mesece kasneje je Ellis sam želel preskusiti svojo teorijo in ugotoviti ali je kamen fosfat. Izkazalo se je, da je kamnina iz fosfatove rude najbogatejše kakovosti. Tudi na sosednjem otoku [[Banbana Island]] (Ocean Island) so našli precejšnje rezerve fosfata. ==Rudarstvo== Ellisovo odkritje fosfata je navdušilo vodstvo družbe Pacific Islands. Družba si je želela urediti pravico in dostop do donosnega vira v Nauru. Pravice do fosfata so želeli imeti: britanska in nemška vlada, ki sta bili za novo organizacijo pacifiških fosfatnih družb in Jaluit-Gesellschaft (nemška rudarska družba, ki je bila za izkoriščanje fosfata v Nauru do poznega 19. stoletja). Leta 1906 je bil ustanovljen sporazum v katerem so bile pravice družbe [[Jaluit-Gesellschaft]] dodeljene podjetju Pacifiški fosfat (Pacific Phospate) za gotovinsko plačilo 2.000 [[britanski funt|britanskih funtov]], 12.500 britanskih funtov v vrednosti delnic družbe Pacific Phospate in plačilo licenčnin za vsako tono izvoza fosfata. V samo prvem letu rudarstva je bilo za 11.000 [[Funt (mera)|funtov]] (5.000 [[kg]]) fosfata odpeljanega v Avstralijo. Po prvi svetovni je Nauro dovolil izvoz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Ustanovili so Britanske fosfatne komisionarje, ki so prevzeli pravice nad kopanjem fosfata. Leta 1968 je Nauru postala samostojna neodvisna [[država]]. Leta 1970 je nova vlada od Avstralije, za 21 milijonov dolarjev, odkupila vse pravice za poslovanje s fosfatom. Odkup pravic je prinesel spodbudo za razvoj gospodarstva v državi. [[René Harris]] je bil [[predsednik]] države. ==Naložbe in finance== Vlada je dobiček iz rudarstva prepustila v hrambo otočanov. Slabe naložbe in korporacija so pustile skrbniški sklad skoraj prazen. nauru je bil skoraj obubožan. V letu 1948 so znašali prihodki iz rudnika fosfata 745.000 $. Približno 2%(14.900 $) prihodkov se je vrnilo Naurujčanom, medtem ko je 1% prihodkov prejela uprava. Leta 1960 je takratnji bodoči predsednik [[Hammer DeRoburt]] določil, da naj licenčni dobiček za Naurujčane znaša 22% letno, medtem ko bi se za upravo povečal na 14% letno.<ref>{{cite web |url=http://www.uniya.org/research/view_nauru.html |title=View on Nauru - Between a mined-out rock and a hard place |author=Uniya Jesuit Social Justice Centre |publisher=www.uniya.org |accessdate=2008-08-15 }}</ref> Leta 1988 je Royalty Trust kupil 600 hektarjev (2,4&nbsp;km²) nezasedenih, stanovanjsko primernih zemljišč v bližini [[Portland]]a v [[Oregon]]u. Dokler ni bilo prodanih 75% vseh zemljišč, se je območje imenovalo Forest Heights in je bilo pod nadzorom Nauruja, pozneje pa je območje prešlo v upravljanje združenje domačih lastnikov<ref>{{cite web |url=http://www.portlandtribune.net/news/story.php?story_id=11100 |title=Island nation holds keys to neighborhood |work=The Portland Tribune |date=April 23, 2002 |publisher=www.portlandtribune.net |accessdate=2008-08-10 }}</ref>. Fosfatno bogastvo v Nauru je bilo izgubljeno in ukradeno. Vlada je leta 2008 poskušala odpisati 1 milijardo dolgov. ==Glej tudi== *[[Seznam okoljevarstvenih katastrof]] ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Grožnje okolju]] [[Kategorija:Nauru]] szc3tcjcpeht205dbuj79hw2s9bz0cp 0 369174 5738154 5682758 2022-08-21T10:33:19Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki '''Letalsko gorivo''' je vrsta [[goriva]], ki ga uporabljajo [[zrakoplov]]i. Obstaja več vrst letalskih goriv: [[kerozin]], letalski bencin (AvGas), avtomobilski bencin (MoGas) in drugi. Letalska goriva morajo ustrezati mednarodnim standardom, kot je npr. '''ASTM''' (American Society for Testing and Materials) Da ne bi prišlo do nenamernega polnjenja z napačnim gorivom je premer odprtine za letalski bencin največ 60 mm. Polnila cev ima premer 40 mm (49 mm v ZDA). Letalski bencin je tudi obarvan medtem, ko je kerozin brez barve oziroma rahlo rumen. Energijska vrednost letalskih goriv: *AVGAS 100LL ([[Svet|svetovno]] razširjen)) 43,68 MJ/kg, gostota pri 15°C 721.1 &nbsp;kg/m<sup>3</sup> *JET A-1 ([[Evropa]]) 43,15 MJ/kg, gostota pri 15 °C je 804&nbsp;kg/m<sup>3</sup> *JET A ([[Združene države Amerike|ZDA]]) 43.02 MJ/kg, gostota pri 15 °C je 820 kg//m<sup>3</sup> *JET B ([[Kanada]], [[Aljaska]], [[Sibirija]]) 43,4 MJ/kg, gostota pri 15 °C je 764 kg//m<sup>3</sup> ==Kerozin== Turbinsko gorivo mora imeti nizko vizkoznost pri nizki temperaturi, imeti določeno gostoto in določeno kurilno vrednost. Goreti mora čisto in biti kemično stabilno pri velikih temperaturah. Mora imeti tudi nizko vnetljivost in biti karseda varno za rokovanje. <ref>{{cite web|author=Air BP|title=Avgas vs Jet Fuel|url=http://www.bp.com/sectiongenericarticle.do?categoryId=4503818&contentId=57639|accessdate=10 May 2012}}</ref>. Primer takega goriva je kerozin. Uporabljajo ga praktično vsi [[turbinski letalski motor|turbinski motorji]], ki je na voljo pri skoraj vsakem večjem letališču. Tako [[reaktivno letalo|reaktivna]], [[turbopropelerski motor|turbopropelerska]] letala in [[turbogredni motor|turbogredni]] (turboosni) [[helikopter]]ji po vsem svetu, uporabljajo isto gorivo. Tudi batni [[dizel]] motorji v manjših športnih letalih lahko delujejo na kerozin, ki je tudi cenejši od drugih vrst goriva. ==Letalski bencin (AVGAS)== Letalski batni motorji za gorivo običajno uporabljajo letalski bencin (aviation gasoline). Trenutno je najbolj razširjen 100LL, z [[oktansko število|oktanskim številom]] 100, in vsebnostjo [[svinčev tetraetil|tetraetilsvinca]]. Vso letalsko gorivo izdelujejo po strogih kakovostnih standardih zaradi zmanjšanja napak delovanja motorjev. 100LL ima višje oktansko število kot avtomobilski [[bencin]], predvsem zaradi zmanjšanja klenkanja (predetonacije), kar bi lahko poškodovalo motor. Letalski batni motorji delujejo pri nižjih kompresijskih razmerjih kot avtomobilski motorji in imajo zato manjši izkoristek. Avgas tudi manj maže vžigalne svečke. 100LL vsebuje svinčev tetraetil za dosego tako visokih oktanskih števil, kar so pri avtomobilskem gorivu že opustili. Letalskega bencina se v primerjavi s kerozinom porabi dosti manj. V Ameriki se porabi približno 0,1% od vsega bencina (186 milijonov am. galon (700,000 m3)). Barva letalskega bencina pove oktansko število: * AVGAS 80 rdeč 80/87 oktanov (proizvodnja 1937-1989) 0.5mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] ''- izven proizvodnje'' * AVGAS UL 91 brezbarven 91/95 oktanov 43,5 MJ/kg (v proizvodnji) 0 mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] - ''se uporablja za ultralahka letala z motorji Rotax ipd'' * AVGAS 100 zelen 100/130 oktanov 43,5 MJ/kg (proizvodnja 1942-1972) 4 mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] ''- izven proizvodnje zamenjal ga je 100LL'' * '''AVGAS 100LL''' moder 100/130 oktanov 43,5 MJ/kg (proizvodnja 1971-danes za motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]], [[Continental Motors|Continental]]) 2 mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] - '''se uporablja po vsem svetu''' * AVGAS 115/145 vijoličast 115/145 oktanov 44 MJ/kg (po naročilu za motorje z [[Prisilno polnjeni motor|prisilnim polnjenjem]]) 4.6 mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] - ''za letalske dirke in vojaška bojna letala'' * AVGAS B91/115 zelen 91/115 oktanov 42,9 MJ/kg (po naročilu za radialne motorje [[Švecov AŠ-62|ASh-62]] in [[Ivčenko AI-14|AI-14]]) 5.7mlTEL/USGal, 0% [[Etanol|etanola]] - ''ustreza ruskim normativom GOST 1012-72'' * MOGAS 95 brezbarven 85/95 oktanov 42 MJ/kg (za avtomobile in ne certificirane motorje [[Rotax]]) 0 mlTEL/USGal, 5% [[Etanol|etanola]] - ''množično razširjen na vseh bencinskih servisih'' Oznaka npr 100/130 pove oktansko število in sicer pri revni mešanici 100 (lean mixture) in pri bogati mešanci (rich mixture) 130. Pilot z ročico izbira mešanico, ko se letalo dvigne na višjo višino je potrebno zmanjšati mešanico na revnejšo zaradi manjše gostote zraka. ==Avtomobilski bencin (MoGas)== Večino ultralight letal poganja navadni avtomobilski bencin (motor gasoline), zelo razširjen je motor [[ROTAX 912]]. Slednji motor sam nastavlja mešanico za bolj optimalno delovanje, pri motorjih na 100LL piloti skoraj vedno letijo za zelo bogato mešanico. ==Alternativna goriva== Letalski motorji, tako batni, kot turbinski, lahko delujejo na več vrst goriv. Izvedli so lete z biogorivi brez nobenih tehničnih težav. Zaradi velike kurilne vrednosti so bolj primerna oljnata goriva, ki so tudi po sestavi precej podobna kerozinu, možna je tudi uporaba alkohola (etanola), vendar z manjšim doletom pri slednjem. Rusi so uspešno testirali [[Tupoljev TU-204|Tu-206]]z [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]]. Precej so povečali prostornino trupa zaradi manjše gostote zemeljskega plina in velikega volumna. Obstajajo tudi načrti za vodikovo letalo (kurilna vrednost 140 MJ/kg, 3,5x več kot kerozin), vendar je tukaj še večji problem s hranjenjem, predvsem zaradi velike prostornine tudi pri kriogeničnih pogojih. Na zemlji so Američani in Rusi testirali tudi reaktivni pogon, ki je imel [[jedrski reaktor]] kot vir toplote. Imel bi skoraj neomejeni dolet in trajanje poleta. Vendar je tukaj velik problem sevanja na posadko in okolico, ter problemi v primeru strmoglavljenja. ==Sklici in reference== {{sklici|1}} * {{Commonscat|Aircraft fuels}} [[Kategorija:Letalski motorji]] [[Kategorija:Goriva]] 0655pkg2ljm8j7c6af1rfbqyxkx1zcu 0 369336 5737994 5526063 2022-08-20T21:13:33Z A09 188929 slika je PU, ne more se uporabljati v tak namen wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infobox person |name = Jaka Judnič |image = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = |death_date = |death_place = |religion = |nationality = [[Slovenci|Slovenec]] |ethnicity = |death_cause = |spouse = |occupation = <!-- WD --> |years_active = }} '''Jaka Judnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], * [[18. april]] [[1942]]. Znan je kot režiser nepozabnih televizijskih oglasov iz 1970-ih in 1980-ih let predvsem v sodelovanju s Studio Marketing Delo, kot se je takrat imenovalo to podjetje. Je režiser osrednjega oglasa kampanje [[Slovenija, moja dežela]] z naslovom »[[Gostje prihajajo]]« (1986), »[[Cockta]]« (1988), »Frutek - Kuharji« (1988) za Fructal, »Radi imamo mleko« (1976), »Zastava 101 na morju«, akcije »Podarim-Dobim« itd. Kot režiser je veljal za največjega esteta na področju nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]], njegovi oglasi pa veljajo za klasike. Za oglas Gostje prihajajo je leta 1987 v [[Cannes]]u prejel skupinsko nagrado, nagrado na festivalu turističnih filmov v [[Berlin]]u pa najvišje svetovno priznanje Zlati kompas, za kar največ zaslug pripisujejo prav Judniču. == Režiser == === Reklame === {| class="wikitable" !align=center width="50" | Leto !align=center width="250" | Naslov !align=center width="260" | Naročnik |- | align=center|1974 || ''»Zastava 101 na morju«'' || Zastava Avtomobili |- | align=center|1975 || ''»Kahlica«'' || Paloma |- | align=center|1976 || ''»Radi imamo mleko«'' || GIZ kmetijstvo/mlekarstva Slovenije |- | align=center|1985 || ''»Frutek - Kuharji«'' || Fructal |- | align=center|1985 || ''»Loto«'' || Loterija Slovenije |- | align=center|1986 || ''»[[Gostje prihajajo]]«'' <small>([[Slovenija, moja dežela]])</small> || Gospodarska zbornica Slovenije |- | align=center|1988 || ''»[[Katarina Čas]] in Uroš Belantič«'' || [[Cockta]] |- | align=center|1988 || ''»Radenska na vseh koncih Jugoslavije«'' || Radenska |- | align=center|199? || ''»Schwepping«'' || Schweppes |- | align=center|1991 || ''»Kraljeva mortadela«'' || MIP |- | align=center|199? || ''»Vsaka ima svoj faktor«'' || Sun Mix |- | align=center|199? || ''»Za prijatelje - Uni«'' || [[Pivovarna Union]] |} === Televizija === {| class="wikitable" !align=center width="50" | Leto !align=center width="250" | Naslov !align=center width="220" | Ustvarjalci |- | align=center|1984 || ''»[[Podarim-Dobim]]«'' || [[Tone Vogrinec]], Jure Apih |} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Judnič, Jaka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] t75o6bg5wg7odifnlzz89pcvamt0w10 0 370701 5737635 5622441 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Međimurski konj (Croatia) - kobila i ždrijebe.jpg|thumb|right|270px|Medžimurski konji v [[Čakovec|Čakovcu]].]] '''Medžimurski konj''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''međimurski konj'', [[madžarščina|madžarsko]] ''muraközi ló'', [[nemščina|nemško]] ''Murinsulaner'') je pasma [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnega]] [[domači konj|domačega konja]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], nastala v [[19. stoletje|19. stoletju]] v [[Medžimurska županija|Medžimurju]] s križanjem [[Noriško kraljestvo|noriškega]] [[Ardennes (departma)|ardenskega]], peršeronskega, [[Brabant|brabantskega]] in [[Hrvaška|hrvaškega]] konja. Medžimurski konj ima zelo močan telesni ustroj, a je kljub temu hiter in dinamičen. Je učljiv, pokoren in poslušen konj velike nosilnosti. V 19. in 20. stoletju je bil zelo razširjen v [[Karpatski bazen|Karpatskem bazenu]], veliko se je uporabljal v težki industriji, pa tudi kmetijstvu in prevozništvu. V [[Prekmurje|Prekmurju]] naj bi imel svojega medžimurca skoraj vsak kmet. Po priključitvi Prekmurja so kmetje konje kupovali iz sosednje [[Madžarska|Madžarske]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je 80% konjev na Madžarskem poginilo, tudi pri medžimurskem konju naj bi bile velike izgube. Preostale konje so križali z belgijskimi konji, zaradi česar so čistopasemske živali danes redke. Uradno je bil medžimurski konj nekaj časa uvrščen med izumrle pasme, nakar je Narodni Park Őrség na Madžarskem spet začel gojiti medžimurskega konja v 2000-ih letih. Danes imajo veliko kobilarno v [[Železna županija|Železni županiji]], a je kljub temu konjev te pasme še zmeraj malo. == Viri == * [http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120530/dzzp201205301233130.pdf Medžimurski konj – ena izmed hrvaških izvornih pasem konj] * [http://sa.agr.hr/pdf/2011/sa2011_p0706.pdf Filogenetična analiza medžimurskega konja] * [http://bib.irb.hr/datoteka/153417.Eksterijerne_odlike_hrvatskih_hladnokrvnih_autohtonih_pasmina_konja.doc Zunanje odlike hrvaških avtohtonih pasem konj] * [http://aas.bf.uni-lj.si/zootehnika/98-2011/PDF/98-2011-2-111-117.pdf Populacija medžimurskega konja v Sloveniji] * [http://onp.nemzetipark.gov.hu/a-murakozi-lo-regeneralasa-az-orsegi-nemzeti-parkban A muraközi ló regenerálása az Őrségi Nemzeti Parkban] * [http://onp.nemzetipark.gov.hu/a-murakozi-lo A muraközi ló] {{commonscat|Međimurski konj}} [[Kategorija:Pasme konj]] cgx3xoho1sbcarsum3qtkwwyrefy51t 5737725 5737635 2022-08-20T13:54:46Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj|image=Međimurski konj (Croatia) - kobila i ždrijebe.jpg|image_caption=Medžimurska konja v [[Čakovec|Čakovcu]]|country=[[Medžimurje]], {{CRO}}|height=155-165 cm|colour=rjavi ali črni|features=srednje težki vlečni konj}} '''Medžimurski konj''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''međimurski konj'', [[madžarščina|madžarsko]] ''muraközi ló'', [[nemščina|nemško]] ''Murinsulaner'') je pasma [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnega]] [[domači konj|domačega konja]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], nastala v 19. stoletju v [[Medžimurska županija|Medžimurju]] s križanjem [[Noriško kraljestvo|noriškega]] [[Ardennes (departma)|ardenskega]], peršeronskega, [[Brabant|brabantskega]] in [[Hrvaška|hrvaškega]] konja. Medžimurski konj ima zelo močan telesni ustroj, a je kljub temu hiter in dinamičen. Je učljiv, pokoren in poslušen konj velike nosilnosti. V 19. in 20. stoletju je bil zelo razširjen v [[Karpatski bazen|Karpatskem bazenu]], veliko se je uporabljal v težki industriji, pa tudi kmetijstvu in prevozništvu. V [[Prekmurje|Prekmurju]] naj bi imel svojega medžimurca skoraj vsak kmet. Po priključitvi Prekmurja so kmetje konje kupovali iz sosednje [[Madžarska|Madžarske]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je 80% konjev na Madžarskem poginilo, tudi pri medžimurskem konju naj bi bile velike izgube. Preostale konje so križali z belgijskimi konji, zaradi česar so čistopasemske živali danes redke. Uradno je bil medžimurski konj nekaj časa uvrščen med izumrle pasme, nakar je Narodni Park Őrség na Madžarskem spet začel gojiti medžimurskega konja v 2000. letih. Danes imajo veliko kobilarno v [[Železna županija|Železni županiji]], a je kljub temu konjev te pasme še zmeraj malo. == Viri == * [http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120530/dzzp201205301233130.pdf Medžimurski konj – ena izmed hrvaških izvornih pasem konj] * [http://sa.agr.hr/pdf/2011/sa2011_p0706.pdf Filogenetična analiza medžimurskega konja] * [http://bib.irb.hr/datoteka/153417.Eksterijerne_odlike_hrvatskih_hladnokrvnih_autohtonih_pasmina_konja.doc Zunanje odlike hrvaških avtohtonih pasem konj] * [http://aas.bf.uni-lj.si/zootehnika/98-2011/PDF/98-2011-2-111-117.pdf Populacija medžimurskega konja v Sloveniji] * [http://onp.nemzetipark.gov.hu/a-murakozi-lo-regeneralasa-az-orsegi-nemzeti-parkban A muraközi ló regenerálása az Őrségi Nemzeti Parkban] * [http://onp.nemzetipark.gov.hu/a-murakozi-lo A muraközi ló] {{commonscat|Međimurski konj}} [[Kategorija:Pasme konj]] cqylb85so37aim4t2dcy2w5rxmn5wnw 0 370752 5737632 5614052 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{lektura}} '''Pinkafeljski konj''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''pinkafői ló'') je izumrla vrsta [[domači konj|domačega konja]]. Nekateri viri ga uvrščajo v pokrajinsko različico [[medžimurski konj|medžimurskega konja]]. V okolici [[Pinkafelj]]a (danes ''Pinkafeld,'' [[Avstrija]], [[Gradiščanska]]), v [[Železna županija|Železni županiji]] so ga ustvarjali s križanjem [[Noriško kraljestvo|noriškega]] ter [[Madžarska|madžarskega]] konja. Ker je medžimurski konj nastal tudi iz noriške vrste, uvrščajo pinkafeljskega konja v medžimursko različico. Njegova višina je bila pribl. 165-175 cm, predvsem so ga prodajali na sejmih v [[Šopron]]u in [[Sombotel]]u. Bil je poslušen in ponižen konj, ampak ni imel velike nosilnosti kot medžimurska vrsta, zato ni bil splošno priljubljen. Ostale konje so križali z arabskimi konji, vrsta je izumrla v [[20. stoletje|20. stoletju]]. == Viri == * [http://www.kislexikon.hu/pinkafoi_lo.html Pinkafői ló (kislexikon.hu)] * [http://users.atw.hu/mlotenyesztes/murakozi.html A muraközi fajta (mlotenyesztes.hu)] [[Kategorija:Pasme konj]] e6ynre04c4kdbnxsvztkllhhkzbmy8p 5737723 5737632 2022-08-20T13:47:15Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki '''Pinkafeljski konj''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''pinkafői ló'') je izumrla pasma [[domači konj|domačega konja]]. Nekateri viri ga uvrščajo kot pokrajinsko različico [[medžimurski konj|medžimurskega konja]]. V okolici [[Pinkafelj]]a (danes ''Pinkafeld,'' [[Avstrija]], [[Gradiščanska]]), v [[Železna županija|Železni županiji]] so ga ustvarili s križanjem [[Noriško kraljestvo|noriškega]] ter [[Madžarska|madžarskega]] konja. Ker je medžimurski konj nastal tudi iz noriške vrste, pinkafeljskega konja uvrščajo v medžimursko različico. Njegova višina je bila približno 165-175 cm. Prodajali so ga na sejmih v [[Šopron]]u in [[Sombotel]]u. Bil je poslušen in ponižen konj, vendar ni imel takšne nosilnosti kot medžimurska vrsta, zato ni bil splošno priljubljen. Ostale konje so križali z arabskimi konji, vrsta je izumrla v 20. stoletju. == Viri == * [http://www.kislexikon.hu/pinkafoi_lo.html Pinkafői ló (kislexikon.hu)] * [http://users.atw.hu/mlotenyesztes/murakozi.html A muraközi fajta (mlotenyesztes.hu)] [[Kategorija:Pasme konj]] 9fxaoqt2gkzcudoip295lsbrr4u05ql 0 370775 5737665 4184408 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov | akcgroup = Herding | akcstd = http://www.akc.org/breeds/puli/index.cfm | altname = Puli | ankcgroup = Group 5 (Working) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/puli.html | ckcgroup = Group 7 - Herding Dogs | ckcstd = ? | country = {{flag|Madžarska}} | fcigroup = 1 | fcinum = 55 | fcisection = 1 | fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-055.htm | image = Csalfa Sommer 07 10 A.jpg | image_caption = Puli | kcukgroup = Pastoral | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/138 | name = Madžarski puli | nzkcgroup = Working | nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br530.html | ukcgroup = Herding Dog Breeds | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/breeds/herdingdogs/puli.std.shtml }} '''Madžarski puli''' spada med ovčarske [[pasme psov|pse]]. Na [[Madžarska|Madžarsko]] so ga [[nomadi]] z vzhoda pripeljali okoli leta 900 do 1000. Nekateri predvidevajo, da je ta pasma prednik današnjega kodra. ==Splošni videz== Puli je najmanjši med madžarskimi ovčarskimi psi. Na prvi pogled je podoben tibetanskemu terierju. Sicer je pomanjšana različica madžarskega komondorja. Pulijeva dlaka je črna, rjasto rdeča, siva ali bela. Ima kvadratast in mišičast trup. Njegova glava je okrogla, čelo ima poudarjeno in gobec relativno kratek. Oči ima temno rjave, njegov pogled je izrazito živahen. Uhlje ima povešene in na koncu zaokrožene. Rep ima zavit na hrbet toliko, da je skoraj skrit. Dolga, klobučevinasta, čopasta dlaka pokriva celo telo. ==Karakteristike== Višina samcev je 39-45 cm, samic pa 36-42 cm. Teža samcev 13-15 kg, samic 10-13 kg. Živi povprečno 14 let. Po značaju je dinamičen kot ovčar, ki pa živinskih in ovčjih čred ne brani toliko, kot jih pase. V stiku z gospodarjevo družino je živahen in zelo vdan. Ima močan varovalni nagon, zaradi katerega postane napadalen, če se kdorkoli dotakne lastnine njegovega gospodarja. Rad se potepa. ==Nega== Nega njegove dlake je zelo zahtevna in zamudna. Če je zanemarjen, se dlaka zlepi v dolge vozle in dobi močan vonj. ==Uporabnost== Na Madžarskem je puli zelo razširjen in pastirji ga še vedno veliko uporabljajo. Slovi kot energičen, čuječ, neutruden in radoveden pastirski pes. Rad ima vodo, zato nekateri predvidevajo, da so ga v preteklosti verjetno uporabljali tudi pri lovu v močvirjih. ==Prehrana== Prehranjujemo ga z najmanj 300 g mesa na dan, poleg tega lahko tudi z rižem, kruhom in zelenjavo. ==Viri== *Gino Pugnetti, Vse o psih *A. Gondrexon - I. Browne, Psi vsega sveta [[Kategorija:Pasme psov]] j3amkw3pmxdmgpbfug9pmjdkpx43aqe 0 372984 5737619 5679403 2022-08-20T13:07:22Z Ljuba brank 92351 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Reproduction-of-the-1805-Rembrandt-Peale-painting-of-Thomas-Jefferson-New-York-Historical-Society 1.jpg|thumb|250px|right|Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society]] [[Slika:Fayum02.jpg|thumb|left|200px|Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta]] [[Slika:MochePortrait.jpg|thumb|right|180px|Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru]] '''Portret''' je [[slika]], [[fotografija]], [[kip]] ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč. Namen je prikazati podobo, osebnost in celo razpoloženje osebe. Iz tega razloga slika portreta na splošno ni samo posnetek, ampak kompozicija slike osebe v mirnem položaju. Portret pogosto kaže osebo, ki gleda neposredno v [[slikar]]ja in [[fotograf]]a, saj tako portretiranec najbolj uspešno sodeluje z gledalcem. == Zgodovina == Nekaj najzgodnješih portretov ljudi niso bili kralji in cesarji ampak so to pogrebne maske, ki so se ohranile v suhem podnebju egipčanskega okrožja Fayum. To so skoraj edine podobe iz klasičnega sveta, ki so se ohranile, razen fresk, mnogo kipov in portreti na kovancih. Umetnost portreta je obstajala v [[Antična Grčija|stari Grčiji]] in predvsem v rimskem kiparstvu, kjer so zahtevali individualizirane in realistične portrete, celo nenaravne. V 4. stoletju se je portret začel umikati v korist idealiziranega [[simbol]]a tega, kar je ta oseba predstavljala. V Evropi v zgodnjem srednjem veku so predstavitve posameznikov večinoma splošne. Pravi portreti posameznikov so se ponovno pojavili v poznem srednjem veku, kot [[spomenik]]i v [[grobnica]]h, portreti [[donator]]jev, [[Miniatura (umetnost)|miniature]] v [[Iluminacija|iluminiranih]] rokopisih in nato panelne slike. ''Kultura Moche'' v [[Peru]]ju je bila ena izmed redkih starih civilizacij, ki je izdelovala portrete. Ta dela zelo natančno predstavljajo anatomske značilnosti. Posameznik portretiranec je bil prepoznaven, brez potrebe po drugih simbolih ali pisanju njihovih imen. Portretiranci so bili člani vladajoče elite, duhovniki, bojevniki in celo ugledni obrtniki. <ref>{{navedi knjigo |author=Donnan, Christopher B. |year=2004 |title=Moche Portraits from Ancient Peru. |publisher=University of Texas Press |isbn=0-292-71622-2 |cobiss= |pages=}}</ref> Portreti so prikazovali več faz njihovega življenja. Upodobljeni so bili tudi kot obrazi bogov. Do sedaj niso našli nobenega portreta ženske. Poseben poudarek je bil na podrobnostih pokrivala, frizure, telesnih okraskov in poslikav. Eden najbolj znanih portretov v zahodnem svetu je slika [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] z naslovom [[Mona Liza]], ki je portret Lise del Giocondo. Najstarejši znani portret na svetu so našli leta 2006 v jami Vilhonneur v bližini Angoulême in mislijo, da je star 27.000 let. <ref>{{cite news| url=http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2006/jun/06/art | location=London | work=The Guardian | first=Jonathan | last=Jones | title=Old masters | date=6 June 2006}}</ref><ref>{{cite news|title=Cave face 'the oldest portrait on record'|url=http://www.timesonline.co.uk/article/0,,13509-2211142,00.html|publisher=The Times|date=5 June 2006|accessdate=2008-01-04 | location=London | first=Adam | last=Sage}}</ref> == Orientacija glave v 2-dimenzionalni umetnini == [[Slika:Philip Burne-Jones holding cat.jpg|thumb|right|Portret kaže tričetrtinski pogled]] Pogled s profila, poln pogled na obraz in pogled na tri četrtine, so tri skupine oznak za portrete, ki se nanašajo na določeno usmerjenost posameznikove glave. Ti pojmi so bolj primerni za dvodimenzionalno umetnino, kot so fotografije in slike, kot za tridimenzionalne umetnine, kot so kipi. V primeru tridimenzionalne umetnine (kip), lahko gledalec spremeni smer pogleda na umetniško delo s hojo okoli njega. == Avtoportret == {{glavni|Avtoportret}} [[Slika:VanGogh 1887 Selbstbildnis.jpg|thumb|left|175px|Avtoportret Vincenta van Gogha]] Ko umetnik ustvarja portret sebe, se to imenuje [[avtoportret]]. Številni primeri so nastali v poznem srednjem veku. Definicija se je najprej razširila v času egiptovskega [[faraon]]a [[Ehnaton]]a, ko je [[kipar]] Bak izklesal predstavitev sebe in svoje žene Taheri okoli leta 1365 pr. n. št. Zdi se verjetno, da avtoportreti segajo v čas jamskih poslikav, najzgodnješe umetnosti in literarnih zapisov iz klasične dobe, ki so izgubili. == Portretna fotografija == [[Slika:Black and White 1 - Augusto De Luca photographer.jpg|thumb|right|Portretna fotografija Augusta De Luce]] Portretna fotografija je popularna komercialna industrija po celem svetu. Manogo ljudi uživa, če vidi viseti doma profesionalni izdelek družinskega portreta ali poseben portret za primer poroke, rojstnega dne, mature ali smrti. Od začetka fotografije so se ljudje želeli portretirati. Priljubljenost [[Dagerotipija|dagerotipije]] v sredini 19. stoletja je bila v veliki meri posledica povpraševanja po poceni portretu. Studiji so se namnožili v mestih po vsem svetu, nekateri so izdelali več kot 500 plošč na dan. Slog teh zgodnjih del odraža tehnične izzive, povezane s časom 30 sekundne izpostavljenosti medija in slikarske estetike časa. Objekti so bili običajno naslonjeni na ozadje in osvetljeni z mehko lučjo visoko postavljenega okna in karkoli drugega, kar se je lahko oblikovalo z ogledali. Kot se je razvila fotografska tehnika, se je neustrašna skupina fotografov iz studia preselila na teren, na bojišča, po svetu in v oddaljene kraje. Danes je portretna fotografija ena najzahtevnejših zvrsti fotografije. Fotografova naloga je, da postavi kompozicijo, nastavi parametre fotoaparata in pritisne na sprožilec. Nato je potrebno fotografije še obdelati, kar pomeni popravljanje oziroma prilagajanje beline, obrezovanje kadra, usklajevanje barvne in podobno. Po potrebi je treba fotografijo še retuširati. Za fotografiranje ni najboljša močna sončna svetloba, saj je trda in daje ostre sence. Za pomoč pri osvetlitvi se uporablja odbojnik, ki je lahko bel, srebrn ali zlat, odvisno od tega, kakšen barvni odtenek želimo doseči. Njabolj nevtralen je bel. == Portret v politiki == [[Slika:Chairman Mao.jpg|thumb|Velik portret Mao Zedonga visi na zidu Prepovedanega mesta v Pekingu, kar je primer političnega portreta]] V politiki se portrete voditeljev pogosto uporablja kot simbol države. Večina držav ima enoten protokol za portret predsednika države, če se ta pojavi na pomembnih državnih stavbah. Pretirana uporaba v pokončnem položaju, kot je bil prikazan [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josif Stalin]], [[Adolf Hitler]] ali [[Mao Zedong]], je lahko znak kulta osebnosti. == Literatura == V literaturi se izraz portret nanaša na pisni opis ali analizo osebe ali stvari. Napisan portret pogosto daje vpogled in ponuja analizo, ki daleč presega površinskost. Na primer, ameriška avtorica [[Patricia Cornwell]] je napisala najbolje prodajano knjigo z naslovom ''Portrait of a Killer'', o osebnosti, ozadju in možni motivaciji [[Jack Razparač|Jacka Razparača]], kot tudi medijsko pokritost njegovih umorov in posledično policijsko preiskavo njegovih zločinov. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Karikatura]] * [[Avtoportret]] * [[Dagerotipija]] * [[Žanr]] * [[Skriti portreti]] * [[Portretno slikarstvo]] * [[Votivni portret]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Portraits}} {{Commons category|Selfportraits}} * [http://www.npg.si.edu/ National Portrait Gallery of the Smithsonian Institution] * [http://www.npg.org.uk/ National Portrait Gallery London] * [http://www.portret.ru/ National Portrait Gallery Moscow] * [http://www.npg.org.uk/live/pubcent.asp Painting The Century 101 Portrait Masterpieces] [[Kategorija:Umetnostne zvrsti]] [[Kategorija:Slike]] {{normativna kontrola}} jujzlf8ow82zx2zzc24r6x1p8bw79br 0 381353 5737972 5736330 2022-08-20T20:43:01Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke TSL12.jpg z [[:commons:Image:The_church_of_Holy_Spirit._Sergiev_Posad,_Russia_(2274463688).jpg|The_church_of_Holy_Spirit._Sergiev_Posad,_Russia_(2274463688).jpg]] wikitext text/x-wiki {{Infobox monastery | name = Trojiški samostan sv. Sergija | image = Сергиев Посад. Троице-Сергиева лавра. 1.jpg | caption = Današnji pogled na Trojiško lavro | full = | other_names = | order = [[Ruska pravoslavna Cerkev]] | established = 1345 | disestablished = | mother = | diocese = | churches = | founder = Sergij Radonež | dedication = | people = | location = [[Sergijev Posad]], [[Rusija]] | coord = | oscoor = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Architectural Ensemble of the Trinity Sergius Lavra in Sergiev Posad | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv)}}(ii), (iv) | ID = 657 | year = 1993 | area = 22,75 ha | buffer_zone = 15,57 ha | website = {{url|www.stsl.ru/languages/en/}} | locmapin = European Russia#Europe | map_caption = }} | public_access = }} '''Trojiška lavra sv. Sergija''' (rusko: Свято-Троицкая Сергиева лавра ali Троице-Сергиева лавра), eden najpomembnejših duhovnih centrov [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Samostan je ustanovil [[Sergij Radoneški]] v 14. stoletju na lokaciji sedanjega mesta [[Sergijev Posad]]. V zgodovini je imel pomembno vlogo pri združevanju ruskih kneževin. Bil je središče ruske duhovnosti in kulture in sedež [[metropolit]]a. Iz njega so izšli ustanovitelji in predstojniki številnih ruskih [[samostan]]ov. Danes je pomemben spomenik [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]] in ruske kulturne dediščine]]. V njem sta duhovna [[akademija]] in [[semenišče]]. Od leta 1993 je vključen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/657]</ref> ==Zgodovina samostana== [[Sergij Radoneški]] je v 1330-ih na griču v samoti gozda postavil leseno cerkvico, ki jo je posvetil [[Sveta Trojica|sveti Trojici]]. Ko se je razvedelo za njegovo pobožnost, so se mu pridružili še drugi menihi, ki so si zgradili okrog cerkvice bivališča. Nastal je [[samostan]]. Leta 1355 je Sergij vpeljal stroga pravila življenja meniške skupnosti, ki je tedaj potrebovala še nove zgradbe, kot so jedilnica, kuhinja, pekarna. Območje samostana so obdali z leseno obrambno [[palisada|palisado]]. Sergij si je z umirjenostjo, razumom in doslednostjo hitro pridobil ugled tudi zunaj samostana. Uspelo mu je pobotati med seboj sprte ruske [[knez]]e, tako da so združili svoje vojske in dosegli odločilno zmago nad [[Mongoli]] [[Kulikovska bitka|v bitki pri Kulikovem]] (1380). Vseeno pa so [[Tatari]] še naprej vpadali na rusko ozemlje in ob vdoru leta 1408 požgali samostan. Sergijev učenec in naslednik Nikon je samostan v nekaj letih obnovil. Odtlej je samostan z darili in [[nadarbina]]mi hitro bogatel in po Rusiji so se začele pojavljati njegove podružnice. Leta 1422-23, ob [[Kanonizacija|kanonizaciji]] svetega Sergija, so nad njegovim grobom zgradili novo cerkev sv. Trojice, prvo kamnito zgradbo v samostanu. Leta 1476 je moskovski veliki knez [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] naročil mojstrom iz [[Pskov]]a, da so zgradili cerkev [[Sveti Duh|sv. Duha]]. [[slika: %D0%A1%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE-%D0%A2%D1%80%D0%BE%D0%B8%D1%86%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B3%D0%B8%D0%B5%D0%B2%D0%B0_%D0%9B%D0%B0%D0%B2%D1%80%D0%B0.JPG|thumb|Trojiška lavra pozimi.]] Samostan je v letih 1540-60 dobil visoko, 1,5 km dolgo, kamnito [[obzidje]] z obrambnimi [[stolp]]i in je bil vključen v sistem utrdb okrog [[Moskva|Moskve]]. Ob tej priložnosti je bilo območje samostana razširjeno in zgrajene so bile nove stavbe, vključno majhna cerkev nad Nikonovim grobom, bolnišnica, meniške celice in prebivališče za carja. Leta 1559 je car [[Ivan Grozni]] v spomin na zavzetje [[Kazan]]a (1552) naročil gradnjo cerkve [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]]. Cerkev so gradili 26 let. Okrog samostana je zrasla vas, v kateri so prebivali delavci, zaposleni pri gradnji. V [[Mihael Ruski#Nemirno obdobje (1598-1613)|letih nemirov]] po smrti carja [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] je samostan 16 mesecev kljuboval obleganju [[Republika obeh narodov|litovsko-poljskih]] čet vojvode Jana Sapjehe (1608-10) in leta 1618 uspešno prestal obleganje poljskega princa [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava]]. Po ponovni stabilizaciji Ruskega carstva (1613) so darovi v samostan prihajali še obilneje, kar jo omogočilo, da so že itak močno obzidje dodatno povišali in okrepili. Koncem 17. stoletja je mladi [[Peter Veliki|Peter I.]] za obzidjem dvakrat našel zavetje pred samovoljnimi in nevarnimi ''strelci'' (1682 , 1689). Potem ko se je utrdil na oblasti, je dal zgraditi v samostanu vrsto novih zgradb v [[moskovski barok|baročnem]] slogu, med njimi nov [[refektorij]] s cerkvijo sv. Sergija, novo carsko palačo, cerkev nad vodnjakom Marijinega vnebovzetja; cerkev [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]] nad glavnim vhodom v samostan je plačal veletrgovec Stroganov. Leta 1744 je carica [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]], ki je vsako leto peš romala iz [[Moskva|Moskve]] do samostana, povzdignila samostan v ''lavro'' (pravoslavni samostan najvišjega reda). Spremljal jo je njen neuradni mož Aleksej Razumovski, ki je leta 1745 naročil gradnjo cerkve [[Ikona|ikone]] [[Mati Božja|Matere Božje]] [[Smolensk]]e. Po uničujočem požaru leta 1746, v katerem je bila uničena večina lesenih konstrukcij, je bilo mnogo stavb obnovljenih v bogatejši, bolj monumentalni izvedbi in z na novo dodanimi elementi. Zgradili so petnadstropni [[zvonik]], palača [[metropolit]]a je dobila sedanjo obliko. Samostan je živel svoje zlato obdobje in se je s [[posest]]mi in gospodarskimi enotami po vsej Rusiji razvil v mogočno gospodarsko podjetje. [[slika:Zagorsk_Juli_1968.jpg|thumb| Cerkev Marijinega vnebovzetja leta 1968; pred njo cerkev ''Nad vodnjakom''.]] V poznem 18. in v 19. stoletju so s politiko [[Sekularizacija|sekularizacije]] cerkvenih posesti, ki jo je vpeljala [[Katarina Velika]], začele tudi posesti lavre prehajati v lastništvo države. Leta 1782 so naselja okrog samostana dobila status mesta, ki se je [[Sergijev Posad|imenovalo po Sergiju]]. Železnica iz Moskve je povečala pritok obiskovalcev in romarjev, kar je potegnilo za seboj razcvet mesta. Leta 1814 je bila prenesena v Trojiški samostan moskovska duhovna [[akademija]]. Po [[Oktobrska revolucija|revoluciji]] je [[Sovjetska zveza|sovjetska]] oblast samostan [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] in zaprla (1918). Stavbe so služile različnim posvetnim institucijam ali pa so bile proglašene za [[muzej]]e. Leta 1930 so bili uničeni [[zvon]]ovi, vključno 65 tonski ''car zvonov''. Mnoge dragocenosti so izginile ali pa so bile prenesene v druge zbirke. Leta 1945, potem ko je [[Josip Stalin|Stalinova]] netolerantnost do duhovščine v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] nekoliko popustila, je bila lavra vrnjena [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski pravoslavni Cerkvi]]. Leta 1946 se je v obnovljeni cerkve Marijinega vnebovzetja spet začela služba božja. Lavra je spet postala sedež moskovskega [[patriarhat]]a in bila to do leta 1983, ko so dovolili patriarhu, da se je preselil v Moskvo, v prenovljeni [[Danilov samostan]]. Odtlej nadaljuje lavra svoje poslanstvo kot najpomembnejši center duhovne vzgoje. V 1960-ih in 1970-ih so potekala v lavri obsežna restavratorska dela. Obnovljeni samostan je prvovrstna turistična privlačnost. Leta 1993 je bil vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Arhitekturne znamenitosti== [[slika:Lavra-map-RUS.png|thumb|350px|Prostorski načrt arhitekturnih znamenitosti Trojiške lavre.]] Prostorski načrt lavre je podan na sliki desno. V zunanji povezavi je prikazana tudi [[http://www.musobl.divo.ru/archit_e.html aksonometrična skica lavre]], kakor jo je naslikal arhitekt njene obnove V. I. Baldin. *Cerkev sv. Trojice (št. 1 na prostorskem načrtu lavre) je bila zgrajena nad grobom sv. Sergija v letih 1422-23 kot prva kamnita cerkev v samostanu. Posmrtni ostanki sv. Sergija so sedaj shranjeni v srebrni skrinji znotraj cerkve in so še vedno glavni cilj romarjev. -- Beli zidovi so na zunanji strani okrašeni s trivrstnimi frizi in z značilnimi ruskimi zatrepi (''[[kokošnik (arhitektura)|kokošniki]]''). Notranjost je bila originalno poslikana s freskami [[Andrej Rubljov|Andreja Rubljova]] in Danila Čjornija, ki pa so danes večinoma preslikane. Ohranil se je njun [[ikonostas]] z znamenito ikono Rubljova ''Trojico'' v središču; original ikone je danes v [[Tretjakovska galerija|Tretjakovski galeriji]] v Moskvi; ikonostas vključuje tudi dve ikoni poznanega ruskega slikarja Simona Ušakova: ''Sveti obraz'' (1674) in ''Kristus na prestolu'' (1684). *Nikonova cerkev (št. 2). Prečastiti Nikon Radoneški, ki je kot trojiški iguman nasledil Sergija Radoneškega, je bil pokopan južno od cerkve sv. Trojice. Leta 1458 je dal car [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] nad njegovim grobom zgraditi cerkev, ki je bila leta 1623 predelana v današnje obliko; cerkev je prislonjena ob cerkev sv. Trojice in ravno tako okrašena s kokošniki; njeni beli zidovi so okrašeni z vzorcem slepih arkad. *Cerkev sv. Duha iz leta 1476 (št. 3); štiristebrna zgradba z eno kupolo in tremi [[apsida]]mi je zgrajena iz belega [[apnenec|apnenca]]. Stene so v notranjosti okrašene z glaziranimi keramičnimi ploščicami, kar je eden prvih takih primerov v Rusiji. *Cerkev Marijinega vnebovzetja (št. 4), zgrajena v letih 1559-85, zavzema osrednje mesto v samostanu. Zgrajena je bila po vzoru istoimenske cerkve v moskovskem [[Moskovski kremelj|Kremlju]]. Šeststebrna zgradba je pokrita z osrednjo zlato [[Kupola|kupolo]] in štirimi modrimi kupolami, posutimi z zvezdami. [[Pilaster|Pilastri]] in dve vrsti ozkih oken na fasadi poudarjajo vitkost zgradbe. Notranjost je poslikana s [[freska]]mi priznane [[Jaroslavelj]]ske šole slikarjev pod vodstvom Dimitrija Grigoreva; njihova imena so napisana pod fresko ''Poslednje sodbe'' na zahodni steni. Prelep ikonostas iz 16-18 stoletja vključuje tudi ikono S. Ušakova ''Zadnja večerja''. *Nekdanja bolnišnica in cerkev svetih Zosima in Savatija (št. 5), zgrajena v letih 1635-38. Cerkev ima piramidast zvonik in šotorasto ostrešje, kar je redkost v Rusiji. *[[Refektorij]] in cerkev sv. Sergija (št. 6), zgrajena v letih 1686-92. V pritličnem delu zgradbe, oblikovanem kot nekak visoki podstavek, so bili nekoč številni delovni prostori kot so kuhinja, pekarna, pomivalnica, jedilnica za romarje itn. Fasada je neobičajno bogato okrašena s stebri in [[relief (umetnost)|relief]]i ter poslikana s svetlo-temnimi vzorci. Še posebej dekorativna je odprta galerija ob vhodu. Veliko dvorano, ob zgraditvi s 510 m<sup>2</sup> največjo v Rusiji, pokriva obok brez vmesnih podpornih stebrov. Izjemno poslikavo oboka in sten je naročila [[Katarina Velika]]. -- Jedilnica menihov je v manjši dvorani, ki je na južni strani prislonjena ob glavno stavbo. Proti vzhodu se stavba nadaljuje v dvonadstropno cerkev sv. Sergija. Zgornje nadstropje se uporablja za hranjenje samostanskih rokopisov. Stavba je lep primer moskovskega baroka. *Cerkvica, posvečena igumanu Mihevu (št. 7) ob severozahodnem vogalu refektorija je bila zgrajena leta 1734, njena fasada pa poslikana v 19. stoletju. *'Nadvratno' cerkev Rojstva Janeza Krstnika (št. 8) je v letih 1693-99 zgradila družina veletrgovcev [[Stroganovi|Stroganov]] za (in deloma nad) glavnimi vrati obzidja. Rdeča opečnata stavba s petimi kupolami je okrašena s stebri in okraski iz belega kamna. Spodnji del cerkve predira obok, ki je podaljšek oboka vhodnih vrat. Na obeh straneh oboka vodijo stopnice v kockasto oblikovan masiv zgornjega dela cerkve. Cerkev je obkrožena z galerijo. *Cerkev Smolenske ikone Matere Božje (št. 9) iz leta 1734 je centralno zasnovana opečna cerkev, baročno bogato okrašena z elementi iz belega kamna. Obkroža jo dvojno stopnišče. Notranjost je lahka in prostorna; originalna okrasitev prostora ni ohranjena. *Cerkev Nad vodnjakom (št. 10) iz poznega 17. stoletja z rotundo nad izvirom Marijinega vnebovzetja ob njej, dodano v 19. stoletju. *Zvonik (št. 11), zgrajen v letih 1741-69. Petnadstropni [[zvonik]] je zgrajen iz opeke in ometan. Za okrasne okvire in stebre je uporabljen beli kamen. V zvoniku je obešenih 42 [[zvon]]ov, najtežjega, 64 tonskega, so vlili kar v lavri. *Grobnica carja [[Boris Godunov|Borisa Godunova]] in njegove družine (št. 12). Grobnica je bila prvotno v cerkvi Marijinega vnebovzetja, leta 1780 pa so jo iz cerkve preselili na njen severozahodni vogal. *Palača metropolita (št. 13) je dobila današnji baročni izgled leta 1778. *Carjeva palača (št.14), zgrajena koncem 17. stoletja za carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]] in predelana leta 1814 ob vselitvi moskovske duhovne akademije. Podobnost stavbe z refektorijem kaže, da so jo verjetno gradili isti mojstri. Fasada je poslikana s svetlo-temnim geometrijskim vzorcem. Okna v zgornji etaži so obdana z vzorci iz keramičnih ploščic. Slavnostni stopnišči so leta 1814 odstranili. Leta 1896 je bil vzhodni del palače spremenjen v cerkev. *Zakristija ali zakladnica (št. 15) je bila zgrajena leta 1782 v zgodnje-klasicističnem slogu; hrani dragocenosti, knjige in rokopise, ki jih je samostan zbral od 14. do 18. stoletja. *Obzidje, večinoma iz zgodnjega 17. stoletja. 1500 m dolgo in 12 m visoko obzidje vključuje 11 ohranjenih obrambnih stolpov; trije med njimi ima vgrajena vrata v samostan. Glavna vrata, imenovana tudi ''Sveta vrata'', so v Rdečem stolpu (št. 16), ki je v zgornjem delu oblikovan kot cerkveni zvonik. Notranji obok vhoda je poslikan s freskami, ki prikazujejo prizore iz življenja sv. Sergija. Vrata so vgrajena tudi v ''Vodni stolp'' (št. 19), ki je v preteklosti služil kot rezervoar za vodo, in v ''Stolp z vratci'' (št. 23). Zelo je popularen ''Račji stolp'' (št. 25), ki je dobil svoje ime po pripovedi, da je [[Peter Veliki|Peter I.]] v mladosti z oken streljal race v bližnjem ribniku. Na to zgodbo spominja lik race na konici stolpa. <gallery> slika: The_Trinity_Cathedral_Troitse_Sergiyeva_Lavra.jpg|Cerkev sv. Trojice in na njeni levi Nikonova cerkev. slika:Angelsatmamre-trinity-rublev-1410.jpg|Ikona A. Rubljova ''Trojica'' prikazuje tri angele (Gospoda), ki so obiskali [[Abraham#Abrahamovi trije obiskovalci|Abrahama pri Mamrejevih hrastih]] (glej Geneza 18,1-15); simbol je starozavezna napoved svete Trojice. Tretjakovska galerija, Moskva. slika:The church of Holy Spirit. Sergiev Posad, Russia (2274463688).jpg|Cerkev sv. Duha. slika:Refectory. Sergiev Posad, Russia (2234016285).jpg|Cerkev sv. Sergija in refektorij (s severne strani). slika:Lavra-john-church.jpg|Zgornji del cerkev Rojstva Janeza Krstnika. slika:Trinity_Lavra_of_St._Sergius_08.03.2014_%282%29.jpg|Cerkev Smolenske ikone Matere Božje; levo zadaj sta poslopje nekdanje bolnišnice in zvonik cerkve sv. Zosima in Savatija ter desno Stolp z vratci. slika:TSL04.jpg|Rdeči stolp s Svetimi vrati. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{cite book |title= DK Eyewitness Travel Guide: Moscow |last= |first= |authorlink= Christopher and Melanie Rice |coauthors= |year=2013 |publisher= |location= |isbn= |cobiss= |page= |pages= |accessdate=}} ==Zunanje povezave== * [http://whc.unesco.org/en/list/657 UN World Heritage Site] [[kategorija:Samostani v Rusiji]] [[kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] {{normativna kontrola}} p06q06gb6p31wqel5in70l0e624h69i 0 381620 5738069 5735162 2022-08-21T08:32:03Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Agencija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Tonski mojster:''' || Toni Gruden, Iztok Černe |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] 8lyr79toaynahoi4jwqd6xo3i2ciu1o 5738075 5738069 2022-08-21T08:36:23Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | »Gostje prihajajo« |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenija-moja-dezela.jpg|265px]]<br><small>Možakar z lestvijo pred tablo v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]</small> |- | '''TV premiera:''' || April <small>ali</small> Maj 1986 |- | '''Režiser:''' || [[Jaka Judnič]] |- | '''Dir. fotografije:''' || [[Karpo Godina]] |- | '''Snemanje:''' || Avgust 1985 |- | '''Produkcija:''' || Studio Marketing Delo |- | '''Vodja projekta:''' || Jernej Repovš |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Posneto v kampanji |- | '''Akcija:''' || »[[Slovenija, moja dežela]]« |- | '''{{Abbr|Podslogan|akcije za leto 1986}}:''' || "Turizem smo ljudje" |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Tehnični podatki |- | '''Dolžina spota:''' || 90 sekund |- | '''Filmski trak:''' || 35 mm |- | '''Format slike:''' || 1.66:1 ali 15ː9 |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Glasbena podlaga |- | '''Skladba:''' || [[Moja dežela (Oto Pestner & Nada Žgur)|"Moja dežela"]] |- | '''Glasba:''' || [[Jani Golob]] |- | '''Besedilo:''' || [[Dušan Velkaverh]] |- | '''Producent:''' || [[Tomaž Kozlevčar]] |- | '''Tonski mojster:''' || Toni Gruden, Iztok Černe |- | '''Posneto:''' || Studio Metro, [[Ljubljana]] |- | '''Vokali:''' || [[Oto Pestner]], [[Nada Žgur]] |- | '''Spremljava:''' || Almost Me Alone Orchestra |} '''Gostje prihajajo''' je osrednji televizijski oglas velike oglaševalske akcije »[[Slovenija, moja dežela]]« iz leta 1986, ki ga je posnel [[Jaka Judnič]], priznani reklamni režiser. Filmček je bil v okviru podslogana "Turizem smo ljudje" (za leto '86), posnet na 35 mm, v originalnem širokem formatu slike 1.66:1 (enakovredno 15ː9).<ref>{{navedi splet|url=https://www.si21.com/Film/Slovenska_kinoteka-Filmski_program_tega_tedna/|title=Filmski program tega tedna z Karpom Godino|publisher=si21.com|date=17. maj 2011}}</ref><ref name="Turizem">{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZC5JEURL/32cf8859-bbdb-4310-a89e-9a13e2e3f3ec/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 4)|publisher=Tednik|date=15. maj 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7VTVZ2EA/657885e1-cb4f-485e-a92a-97cefb48526e/PDF|title=Turizem smo ljudje (stran 9)|publisher=Novi tednik|date=8. maj 1986}}</ref> Leta 1990 sta Center za turistično in ekonomsko propagando in Studio marketing sklenila pogodbo in ponovno obudila to akcijo na radiu in televiziji.<ref name="Dipl. naloga"/> Leta 2011 so ob 20. letnici slovenske samostojnosti spot restavrirali in z novo dodanim tekstom posneli novo priredbo z slovenskimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/nova-podoba-nostalgicnega-oglasa-slovenija-moja-dezela.html|title=Nova podoba nostalgičnega oglasa »Slovenija, moja dežela«|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. junij 2011}}</ref> ==Sodelujoči== ===Spot=== * Jernej Repovš – kreativni vodja in direktor v agenciji Studio marketing Delo * Studio Marketing Delo – idejna zasnova, scenarij in produkcija spota * [[Jaka Judnič]] – režiser in tudi avtor ideje o možakarju z lestvijo * [[Karpo Godina]] – direktor fotografije, vodja snemanja ===Glasba=== * [[Jani Golob]] – glasba * [[Dušan Velkaverh]] – besedilo * [[Tomaž Kozlevčar]] – producent, programiranje * Toni Gruden – tonski snemalec * Iztok Černe – tonski snemalec * [[Oto Pestner]] – vokal * [[Nada Žgur]] – vokal * Almost Me Alone Orchestra – glasbena spremljava ===Lokacije snemanja=== * [[Logarska dolina]] – možakar z lestvijo * [[Lipica]] – konji, barvanje ograje * [[Portorož]] – grabljane peska, nošenje senčnikov * [[Blejsko jezero]] – priprava mize, vožnja s čolnom * [[Julijske Alpe]] – označevanje markacije * [[Šutna, Kamnik]] – glavna ulica starega dela, 2 možakarja obešata reklamni napis ==Turizem smo ljudje== "Turizem smo ljudje" je bil podslogan akcije »Slovenija, moja dežela« za leto 1986, ki so ga prvič predstavili na 25. sejmu Alpe-Adria (24.-30. marec '86) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. Kmalu zatem so v okviru tega podslogana premierno predvajali tudi ta spot "Gostje prihajajo", ali je bilo to aprila ali pa najkasneje v prvi polovici maja, leta 1986.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-06PR3UGW/2/index.html#zoom=z|title=Srebrni jubilej sejma Alpe-Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1986}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3ED0SJV9/2/index.html#zoom=z|title=Velik obisk sejma Alpe Adria (stran 2)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. marec 1986}}</ref><ref name="Turizem"/> Prvotno je bilo predvideno predvajanje tega spota enkrat na dan (za cel mesec april) in dvakrat na dan (za cel mesec maj), točen datum premiere še ni na voljo. ==Spot== Naročnik filma je bila [[Gospodarska zbornica Slovenije]], sektor za turizem, njen ustvarjalec in izvajalec pa takrat največja in najboljša oglaševalska agencija v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], Studio marketing Delo. Sprva je bil mišljen le kot film za promocijo slovenskega turizma, a režiser Judnič je kot velik estet uspel vnesti v film čustveno noto, nepozabno glasbo s prelivanjem svetlobe in barve ter se tako za vedno vsidral v slovenska srca. Vodja snemanja in direktor fotografije je bil [[Karpo Godina]]. Za ta filmček so prejeli razna najvišja mednarodna priznanja in nagrade, za kar je najbolj zaslužen režiser. Sprva je bilo načrtovanih 35 prizorov, ki prikazujejo kako se Slovenci pripravljamo na prihod gostov. S temi pa se režiser Judnič ni strinjal, saj v načrtu ni bilo povezovalne rdeče niti. Kot je sam dejal, ni želel posneti, kako ljudje pospravljajo. Rešitev je našel v snemanju prizora iz Logarske doline z možakarjem, ki začne na tablo v sedmih jezikih slikati besede dobrodošlice. Ta kader kasneje postane vezni element 90 sekundnega filma, saj se ta prizor večkrat pojavi. Vmes pa vidimo tudi prizore kot so: barvanje ograje, striženje žive meje, čiščenje [[Lipicanec|lipicanca]] v [[Lipica|Lipici]], risanje narodnih motivov na lončeno posodo, okraševanje blejskega čolna, označevanje planinske poti, posipavanje [[Potica|potice]] s sladkorjem, barvanje čolna, urejanje plaže itd. Ta oglas velja za nekakšen povod in sprožilec za kasnejšo osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] kar je takrat tudi močno ujezilo vodstvo nekdanje skupne države, češ kaj se gredo ti Slovenci. ==Snemanje== Snemanje je potekalo avgusta 1985, predvideno pa je bilo že mnogo prej, še pred poletjem, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi tako oglas začeli predvajali že pred glavno turistično sezono, a so snemanje prestavili. Judnič se spominja kako je snemalna ekipa vsakič ko je prišla na teren v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]], ustavila kombi in izginila. V bližnje gozdove so namreč šli nabirat gobe. Ker pa so s snemanjem že zamudili glavno turistično sezono, niso imeli roka za dokončanje filma, zato so snemali cel mesec. Njihov kombi je bil najet z beograjsko registracijo in ko je Judnič domačinom povedal da snemajo film »Slovenija, moja dežela«, tega nihče ni verjel, saj so mislili, da iz njih brijejo norca.<ref name="Dipl. naloga">{{cite web | url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Prepadnik-Petra.PDF | title=Slovenija, moja dežela - primer velike oglaševalske akcije | publisher=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV Ljubljana]] | date=13. avgust 2022}}</ref> ==Zmeda z naslovom== Ta oglas je le eden izmed številnih tiskanih, radijskih in televizijskih oglasov, posnetih v okviru akcije "Slovenija, moja dežela", katerega ime napačno enačijo z slednjim sloganom. Gre za osrednji oglas akcije z naslovom "Gostje prihajajo". ==Nagrade== * Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes - skupinska nagrada v Cannesu (1987) * Zlati kompas - najvišje svetovno priznanje na festivalu turističnih filmov v Berlinu ==Opombe== {{opombe|50em}} [[Kategorija:Televizijski program]] [[Kategorija:Oglaševanje| ]] [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Dela leta 1986]] gkgrkgsys0etlp6bdkrh3uawelchaqo 2 386841 5738163 5737262 2022-08-21T11:57:21Z Shabicht 3554 /* Arheološko najdišče Brinjeva gora */ wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = kardinal [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] '''Brinjeva gora nad Zrečami''' je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]], pa tudi [[arheološko najdišče]] in [[Romarsko središče|romarska pot]] pri [[Zreče|Zrečah]]. == Arheološko najdišče Brinjeva gora == {{Infopolje RKD | ime = Zreče - Arheološko najdišče Svete gore | rkd_tip = nslp | image = | image_size = 250 | alt = | caption = | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = |lat_degrees = |lat_minutes = |lat_seconds = |lat_direction = |long_degrees = |long_minutes = |long_seconds = |long_direction = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = | bližnje_mesto = | površina = | zgrajeno = | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 2013 | refšt = 889 }} Svete gore nad Sotlo Svete gore nad Sotlo sodijo med višinske naselbine. Arheološka izkopavanja, ki so potekala v letih 1967-1968 ter od 1971 do 1976, so izpričala [[Rimski imperij|rimskodobna]] manjša naselja, ob severnem in severozahodnem robu pa je potekalo razgibano cestno omrežje. Po ostankih najdene keramike se predvideva poselitev v I. stol. n.š., med najdbami pa prevladuje provincialna rimska lončenina iz 1. do 4. stol.n.š., med njimi tudi kovanci iz obdobja cesarjev Valentinian in Valensa. Grobišče tega obdobja, ki je bilo verjetno na SZ delu zgornje terase ali pod njo, je bilo uničeno že v 17. stol., ko je na Sv. gorah potekala živahna gradbena dejavnost. V obdobju 4. in 5. stol. je bila verjetno v neposredni bližini hriba vojaška postojanka, na hribu pa zavetje. Po propadu zahodnorimskega imperija je prišlo Posotelje v sestavo Vzhodnogotske države. Ko se v Evropi selijo razna ljudstva z vzhoda in severa, na prehodu preko današnje Slovenije tudi na Sv. gorah zapustijo svoje sledi. Iz tega časa je tudi uničen grob germanskega vojaka s pridatki orožja in posodja, čigar domovino moramo iskati v okolici Porabja. arh2 Med obdobjem preseljevanja narodov in odkritimi najstarejšimi slovanskimi grobovi obstaja daljši presledek štiristo let. Kot kažejo grobne najdbe, so Slovani prišli sem malo kasneje, ko so že utrdili oblast v deželi, in so potem tudi sami začeli pokopavati svoje mrtve na vrhu hriba. Tako se na prostoru pod Lurško kapelo pa tja do Jurijeve kapele razteza obsežna zgodnjesrednjeveška nekropola, grobovi odraslih in otrok so pripadali pozni slovanski fazi. V ženskih grobovih so našli bronast nakit, predvsem iz konca 9. in začetka 10. stol. Kronološko najmlajši predmet najden na zgornjem grobišču, je uhan, ki pripada belobrdski kulturi in datira v l. pol. 11. stol. Razen tega so bili najdeni ostanki zidu neke stavbe nad začetkom stopnic in ostanki zidu stavbe pod hribom. Leta 1937 je bil odkopan grob s skeletom na trasi nove ceste, obdan pa je bil z večjimi in manjšimi neobdelanimi kamni. Po dokončni naselitvi so Slovani počasi sprejemali krščanstvo in zidali prva svetišča. Za nekaj časa so to prekinili madžarski vpadi v 10. stol., ki so izpodrinili frankovsko nadoblast. Z zmago se vrača frankovski red, mejna ureditev in krščanstvo. Na novo pridobljena ozemlja vladar podeljuje z kraljevimi darovnicami posameznim fevdalcem, med njimi grofom Breže-Seliškim. Grofica Hema je veliko posesti podarila salzburški nadškofiji in samostanu v Krki, čigar posest po razpustu dobi novo ustanovljena škofija v Krki (1071). Krški škof je na Kunšperk, enega izmed svojih gradov, umestil kunšperske gospode. Tako se v virih Sv. gore prvič posredno omenjajo leta 1257 ...domus noue apud Sanctam Mariam...fratris Wernheri noue domus Sancte Marie..., nato leta 1265 kot Monte Sancte Marie, leta 1305 Vnser Vrowen Perg, leta 1347 Vnser Vrawen Perg ze Chuengsperch, leta 1480 pa celo Vnnser Lieben Frawen auf dem Pergkh. Kdaj so ti hribi dobili ime Sv. gore, ostaja odprto vprašanje. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom [[Arheologija|arheologa]] Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto [[Arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, [[Rimljani|rimskodobnimi]] gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in [[Slovani|slovanskimi]] grobovi na njenem obrobju. O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah. Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«. == Cerkev Matere Božje, Zagaj == [[Slika:Brinjeva gora 2.jpg|250px|sličica|levo]] Podružnična in romarska [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|cerkev Matere Božje]], je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje. Cerkev velja za najpomembnejšo [[Romanje|božjo pot]] v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]]. {{glavni|Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Brinjeva gora}} * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji]] 4cr7pwrwjeg5i3xm4vxtl34ao4hgi7h 5738164 5738163 2022-08-21T11:57:52Z Shabicht 3554 /* Arheološko najdišče Brinjeva gora */ wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = kardinal [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] '''Brinjeva gora nad Zrečami''' je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]], pa tudi [[arheološko najdišče]] in [[Romarsko središče|romarska pot]] pri [[Zreče|Zrečah]]. == Arheološko najdišče Svete gore == {{Infopolje RKD | ime = Zreče - Arheološko najdišče Svete gore | rkd_tip = nslp | image = | image_size = 250 | alt = | caption = | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = |lat_degrees = |lat_minutes = |lat_seconds = |lat_direction = |long_degrees = |long_minutes = |long_seconds = |long_direction = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = | bližnje_mesto = | površina = | zgrajeno = | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 2013 | refšt = 889 }} Svete gore nad Sotlo Svete gore nad Sotlo sodijo med višinske naselbine. Arheološka izkopavanja, ki so potekala v letih 1967-1968 ter od 1971 do 1976, so izpričala [[Rimski imperij|rimskodobna]] manjša naselja, ob severnem in severozahodnem robu pa je potekalo razgibano cestno omrežje. Po ostankih najdene keramike se predvideva poselitev v I. stol. n.š., med najdbami pa prevladuje provincialna rimska lončenina iz 1. do 4. stol.n.š., med njimi tudi kovanci iz obdobja cesarjev Valentinian in Valensa. Grobišče tega obdobja, ki je bilo verjetno na SZ delu zgornje terase ali pod njo, je bilo uničeno že v 17. stol., ko je na Sv. gorah potekala živahna gradbena dejavnost. V obdobju 4. in 5. stol. je bila verjetno v neposredni bližini hriba vojaška postojanka, na hribu pa zavetje. Po propadu zahodnorimskega imperija je prišlo Posotelje v sestavo Vzhodnogotske države. Ko se v Evropi selijo razna ljudstva z vzhoda in severa, na prehodu preko današnje Slovenije tudi na Sv. gorah zapustijo svoje sledi. Iz tega časa je tudi uničen grob germanskega vojaka s pridatki orožja in posodja, čigar domovino moramo iskati v okolici Porabja. arh2 Med obdobjem preseljevanja narodov in odkritimi najstarejšimi slovanskimi grobovi obstaja daljši presledek štiristo let. Kot kažejo grobne najdbe, so Slovani prišli sem malo kasneje, ko so že utrdili oblast v deželi, in so potem tudi sami začeli pokopavati svoje mrtve na vrhu hriba. Tako se na prostoru pod Lurško kapelo pa tja do Jurijeve kapele razteza obsežna zgodnjesrednjeveška nekropola, grobovi odraslih in otrok so pripadali pozni slovanski fazi. V ženskih grobovih so našli bronast nakit, predvsem iz konca 9. in začetka 10. stol. Kronološko najmlajši predmet najden na zgornjem grobišču, je uhan, ki pripada belobrdski kulturi in datira v l. pol. 11. stol. Razen tega so bili najdeni ostanki zidu neke stavbe nad začetkom stopnic in ostanki zidu stavbe pod hribom. Leta 1937 je bil odkopan grob s skeletom na trasi nove ceste, obdan pa je bil z večjimi in manjšimi neobdelanimi kamni. Po dokončni naselitvi so Slovani počasi sprejemali krščanstvo in zidali prva svetišča. Za nekaj časa so to prekinili madžarski vpadi v 10. stol., ki so izpodrinili frankovsko nadoblast. Z zmago se vrača frankovski red, mejna ureditev in krščanstvo. Na novo pridobljena ozemlja vladar podeljuje z kraljevimi darovnicami posameznim fevdalcem, med njimi grofom Breže-Seliškim. Grofica Hema je veliko posesti podarila salzburški nadškofiji in samostanu v Krki, čigar posest po razpustu dobi novo ustanovljena škofija v Krki (1071). Krški škof je na Kunšperk, enega izmed svojih gradov, umestil kunšperske gospode. Tako se v virih Sv. gore prvič posredno omenjajo leta 1257 ...domus noue apud Sanctam Mariam...fratris Wernheri noue domus Sancte Marie..., nato leta 1265 kot Monte Sancte Marie, leta 1305 Vnser Vrowen Perg, leta 1347 Vnser Vrawen Perg ze Chuengsperch, leta 1480 pa celo Vnnser Lieben Frawen auf dem Pergkh. Kdaj so ti hribi dobili ime Sv. gore, ostaja odprto vprašanje. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom [[Arheologija|arheologa]] Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto [[Arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, [[Rimljani|rimskodobnimi]] gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in [[Slovani|slovanskimi]] grobovi na njenem obrobju. O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah. Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«. == Cerkev Matere Božje, Zagaj == [[Slika:Brinjeva gora 2.jpg|250px|sličica|levo]] Podružnična in romarska [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|cerkev Matere Božje]], je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje. Cerkev velja za najpomembnejšo [[Romanje|božjo pot]] v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]]. {{glavni|Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Brinjeva gora}} * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji]] l4lixijhdj5l0kifijpiswzfjr14fzt 0 404990 5737686 5411893 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infobox dog breed |name = Belgijski ovčar (Malinois) |altname = (Chien de Berger Belge)<br>Mechelaar<br>Mechelse Herder<br>Mechelse Scheper<br>Pastor Belga Malinois |nickname = |country = [[Belgija]] |patronage = <!-----Traits-----> |weight = |maleweight = {{convert|25|-|30|kg|lb|abbr=on}} |femaleweight = {{convert|20|-|25|kg|lb|abbr=on}} |height = |maleheight = {{convert|61|-|66|cm|in|abbr=on}} |femaleheight = {{convert|56|-|61|cm|in|abbr=on}} |coat = Kratka |color = Od oker do rjavočrne s črnimi robovi |litter_size = |life_span = 10-12 let <!-----Classification and standards-----> |fcigroup = 1 |fcisection = 1 |fcinum = 015 |fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/015g01-en.pdf |akcgroup = Herding |akcstd = http://www.akc.org/breeds/belgian_malinois/breed_standard.cfm |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = Group 5 (Working Dogs) |ankcstd = http://www.ankc.org.au/Breed_Details.aspx?bid=206 |ckcgroup = Group 7-(Herding Dogs) |ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Files/Forms/Shows-Trials/Breed-Standards/Group-7-Herding/BLS-Belgian-Shepherd-Dog |ckcmisc = |kcukgroup = Pastoral |kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=5112 |nzkcgroup = Working |nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br510.html |ukcgroup = Herding Dog |ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/BelgianShepherdDogRevisedJuly12009 |notrecognized = |extinct = <!-----Notes-----> |note = }} '''Malinois''' je srednje velika pasma psa. Spada med kratkodlaki tip [[Belgijski ovčar|belgijskega ovčarja]]. Beseda ''malinois'' v francoščini pomeni "Mechlinian", nekdo, ki prihaja iz mesta [[Mechelen]]. Pasma se uporablja za delovne pse, predvsem za odkrivanje eksploziva, drog, iskanje oseb ter varovanje in zaščito. ==Izgled== Kot vsi belgijski ovčarji je malinois srednje velike postave. Trup je nekoliko pravokotne oblike. Značilna so pokončna trikotna ušesa. Njihova kratka dlaka variira od svetlo bež do barve mahagonija (izjemoma so lahko tudi črni). Za čistokrvno pasmo velja, da osnovna barva niha med oker in rjavo črno. Imajo črn gobec in ušesa (lahko tudi celotno "masko"), črne tace in konec repa. Na trebuhu imajo običajno belo liso, ki pri čistokrvni pasmi ne sme segati do začetka vratu. V nekaterih primerih je dovoljeno tudi, da so konice šap bele. Ostali tipi belgijskega ovčarja se med seboj razlikujejo po barvi in tipu dlake. Tervuen je enake barve kot malinois, le da ima daljšo dlako. Laekenois je svetlejše rjave barve, s srednje dolgo kodrasto dlako in brez črnih ušes in "maske". Dolgo črno dlako pa ima groenendael. ==Velikost== Samci so veliki od 61-70cm, samice od 56-61cm. Višina se meri pri plečih. Tipična normalna teža za samce je med 29 in 34 kilogrami. Za samice med 25 in 30 kilogrami. ==Značaj== Dobro vzgojen in treniran pes je po navadi zelo aktiven, inteligenten, družaben, zaščitniški, pozoren in delaven. Belgijski ovčarji spadajo med najbolj aktivne pse z veliko energije. To se izraža vse od mladička pa do starosti treh let, lahko tudi dlje. Značilen je ovčarski nagon in nagon plenilca. So pretirano živahni in igrivi, še posebej v zgodnjih letih. Če jim ne nudimo dovolj aktivnosti ali nalog, lahko pride do neželenega obnašanja, postanejo živčni, v nekaterih primerih tudi destruktivni. To je še posebej pogosto pri neizkušenih lastnikih, ki niso dovolj dobro seznanjeni s potrebami pasme. So močni psi, ki potrebujejo konstanten trening ubogljivosti in uživajo v novih izzivih in učenju. Znani so po tem, da se hitro in brez težav učijo, saj jih žene močna želja po nagradi. ==Službeni pes== V [[Belgija|Belgiji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na Nizozemskem in drugih evropskih državah, pa tudi v Ameriki, [[Kanada|Kanadi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]] je malinois šolan predvsem osebno varovanje, odkrivanje eksploziva in drog, policijske naloge, iskanje itd. V Ameriki in Avstraliji jih uporabljajo skupaj s pasmama kot sta nizozemski in nemški ovčar. Uporabljajo ga tudi v [[Izrael|Izraelu]] zaradi primerne velikosti.Vodnik ga lahko ob potrebi tudi dvigne, še vedno pa je dovolj močan, da napade nasprotnike. Kratka in svetla dlaka pripomore k večji odpornosti na vročino. Malinois je bil izbran tudi za varovanje ameriškega predsednika in bele hiše s strani tajne službe. Indijska nacionalna varnostna garda (National Security Guard - NSG) je tudi vključila belgijske ovčarje med svoje K-9 enote. Enote ameriških SEALs-ov so uporabili belgijskega ovčarja z imenom "Cairo" v operaciji "Neptune Spear", v kateri je bil ubit [[Osama bin Laden|Osama Bin Laden]]. Ameriška vojska se pri veliko nalogah zanaša na to pasmo. Kot primer so psi opremljeni z video kamerami, ki omogočajo pregled nevarnega sovražnega območja, preden se nanj odpravijo vojaki. Psi v enotah SEALs-ov se uporabljajo tudi pri skokih s padalom, pri čemer se lahko psa spusti samega (v primeru, da se skok izvaja v vodo) ali skupaj z vodnikom. V letu 2010 sta vodnik in njegov pes Cara postavila svetovni rekord z višine skoka s padalom. Skočila sta z višine skoraj 9,000 metrov, kar je normalna višina za čezoceanski let potniškega letala. Tako pes kot tudi vodnik sta bila opremljena s kisikovimi maskami in posebno zaščitno obleko. ==Aktivnosti== Malinoisi tekmujejo v agility (spretnosti), flyball (premagovanje ovir), nadzorom ovac, ubogljivosti, razstavah, sledenju. Je ena najpopularnejših pasem za zaščito. ==Zdravje== Povprečna življenjska doba pasme je med desetimi in dvanajstimi leti. Med pogostejše bolezni spadajo [[epilepsija]], [[katarakta]], bolezni [[Ščitnica|ščitnice]], displazija kolkov. Večina bolezni je bila omejenih s skrbnim in selektivnim parjenjem. [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} 80mq6ez5dhkzyhfk69a5jtst2nxo0z6 5737797 5737686 2022-08-20T17:18:27Z A09 188929 +img, -{{wikifi}} wikitext text/x-wiki {{Infobox dog breed |name = Belgijski ovčar (Malinois) |altname = (Chien de Berger Belge)<br>Mechelaar<br>Mechelse Herder<br>Mechelse Scheper<br>Pastor Belga Malinois |nickname = |country = [[Belgija]] |patronage = <!-----Traits-----> |weight = |maleweight = {{convert|25|-|30|kg|lb|abbr=on}} |femaleweight = {{convert|20|-|25|kg|lb|abbr=on}} |height = |maleheight = {{convert|61|-|66|cm|in|abbr=on}} |femaleheight = {{convert|56|-|61|cm|in|abbr=on}} |coat = Kratka |color = Od oker do rjavočrne s črnimi robovi |litter_size = |life_span = 10-12 let <!-----Classification and standards-----> |fcigroup = 1 |fcisection = 1 |fcinum = 015 |fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/015g01-en.pdf |akcgroup = Herding |akcstd = http://www.akc.org/breeds/belgian_malinois/breed_standard.cfm |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = Group 5 (Working Dogs) |ankcstd = http://www.ankc.org.au/Breed_Details.aspx?bid=206 |ckcgroup = Group 7-(Herding Dogs) |ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Files/Forms/Shows-Trials/Breed-Standards/Group-7-Herding/BLS-Belgian-Shepherd-Dog |ckcmisc = |kcukgroup = Pastoral |kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=5112 |nzkcgroup = Working |nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br510.html |ukcgroup = Herding Dog |ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/BelgianShepherdDogRevisedJuly12009 |notrecognized = |extinct = <!-----Notes-----> |note = |image=File:HMKC Christmas Fun Run 2012 (8265428196).jpg}} '''Malinois''' je srednje velika pasma psa. Spada med kratkodlaki tip [[Belgijski ovčar|belgijskega ovčarja]]. Beseda ''malinois'' v francoščini pomeni "Mechlinian", nekdo, ki prihaja iz mesta [[Mechelen]]. Pasma se uporablja za delovne pse, predvsem za odkrivanje eksploziva, drog, iskanje oseb ter varovanje in zaščito. ==Izgled== Kot vsi belgijski ovčarji je malinois srednje velike postave. Trup je nekoliko pravokotne oblike. Značilna so pokončna trikotna ušesa. Njihova kratka dlaka variira od svetlo bež do barve mahagonija (izjemoma so lahko tudi črni). Za čistokrvno pasmo velja, da osnovna barva niha med oker in rjavo črno. Imajo črn gobec in ušesa (lahko tudi celotno "masko"), črne tace in konec repa. Na trebuhu imajo običajno belo liso, ki pri čistokrvni pasmi ne sme segati do začetka vratu. V nekaterih primerih je dovoljeno tudi, da so konice šap bele. Ostali tipi belgijskega ovčarja se med seboj razlikujejo po barvi in tipu dlake. Tervuen je enake barve kot malinois, le da ima daljšo dlako. Laekenois je svetlejše rjave barve, s srednje dolgo kodrasto dlako in brez črnih ušes in "maske". Dolgo črno dlako pa ima groenendael. ==Velikost== Samci so veliki od 61-70cm, samice od 56-61cm. Višina se meri pri plečih. Tipična normalna teža za samce je med 29 in 34 kilogrami. Za samice med 25 in 30 kilogrami. ==Značaj== Dobro vzgojen in treniran pes je po navadi zelo aktiven, inteligenten, družaben, zaščitniški, pozoren in delaven. Belgijski ovčarji spadajo med najbolj aktivne pse z veliko energije. To se izraža vse od mladička pa do starosti treh let, lahko tudi dlje. Značilen je ovčarski nagon in nagon plenilca. So pretirano živahni in igrivi, še posebej v zgodnjih letih. Če jim ne nudimo dovolj aktivnosti ali nalog, lahko pride do neželenega obnašanja, postanejo živčni, v nekaterih primerih tudi destruktivni. To je še posebej pogosto pri neizkušenih lastnikih, ki niso dovolj dobro seznanjeni s potrebami pasme. So močni psi, ki potrebujejo konstanten trening ubogljivosti in uživajo v novih izzivih in učenju. Znani so po tem, da se hitro in brez težav učijo, saj jih žene močna želja po nagradi. ==Službeni pes== V [[Belgija|Belgiji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na Nizozemskem in drugih evropskih državah, pa tudi v Ameriki, [[Kanada|Kanadi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]] je malinois šolan predvsem osebno varovanje, odkrivanje eksploziva in drog, policijske naloge, iskanje itd. V Ameriki in Avstraliji jih uporabljajo skupaj s pasmama kot sta nizozemski in nemški ovčar. Uporabljajo ga tudi v [[Izrael|Izraelu]] zaradi primerne velikosti.Vodnik ga lahko ob potrebi tudi dvigne, še vedno pa je dovolj močan, da napade nasprotnike. Kratka in svetla dlaka pripomore k večji odpornosti na vročino. Malinois je bil izbran tudi za varovanje ameriškega predsednika in bele hiše s strani tajne službe. Indijska nacionalna varnostna garda (National Security Guard - NSG) je tudi vključila belgijske ovčarje med svoje K-9 enote. Enote ameriških SEALs-ov so uporabili belgijskega ovčarja z imenom "Cairo" v operaciji "Neptune Spear", v kateri je bil ubit [[Osama bin Laden|Osama Bin Laden]]. Ameriška vojska se pri veliko nalogah zanaša na to pasmo. Kot primer so psi opremljeni z video kamerami, ki omogočajo pregled nevarnega sovražnega območja, preden se nanj odpravijo vojaki. Psi v enotah SEALs-ov se uporabljajo tudi pri skokih s padalom, pri čemer se lahko psa spusti samega (v primeru, da se skok izvaja v vodo) ali skupaj z vodnikom. V letu 2010 sta vodnik in njegov pes Cara postavila svetovni rekord z višine skoka s padalom. Skočila sta z višine skoraj 9,000 metrov, kar je normalna višina za čezoceanski let potniškega letala. Tako pes kot tudi vodnik sta bila opremljena s kisikovimi maskami in posebno zaščitno obleko. ==Aktivnosti== Malinoisi tekmujejo v agility (spretnosti), flyball (premagovanje ovir), nadzorom ovac, ubogljivosti, razstavah, sledenju. Je ena najpopularnejših pasem za zaščito. ==Zdravje== Povprečna življenjska doba pasme je med desetimi in dvanajstimi leti. Med pogostejše bolezni spadajo [[epilepsija]], [[katarakta]], bolezni [[Ščitnica|ščitnice]], displazija kolkov. Večina bolezni je bila omejenih s skrbnim in selektivnim parjenjem. [[Kategorija:Pasme psov]] {{normativna kontrola}} fnz8re7h2ydq0snh3v374fwwsgpf0nz 0 405070 5737871 4743404 2022-08-20T18:53:41Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Rop draguljarne Graff Diamonds''' je potekal 6. avgusta 2009, ko sta dva moška, ​​ki sta vstopila kot stranke v [[Graff Diamonds]] v ulici New Bond v [[London]]u in ukradla nakit v vrednosti skoraj 40 milijonov [[Funt šterling|funtov]] (65 milijonov dolarjev)<ref name="davenport">Davenport, Justin. [http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23730811-details/40m+Mayfair+raid+is+biggest+gems+heist+in+British+history/article.do "£40m Mayfair raid is biggest gems heist in British history"]. ''[[Evening Standard]]'' (London). 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Bilo je verjeti, da bo največji rop v Veliki Britaniji do tedaj, in drugi največji britanski rop po £ 53.000.000 napadu na Securitas deponijo v Kentu v letu 2006<ref name="edwards">Edwards, Richard. [http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/6010698/Graff-Diamonds-40-million-jewellery-robbery-is-Britains-biggest-gem-heist.html "Graff Diamonds £40 million jewellery robbery is Britain's biggest gem heist"]. ''[[The Daily Telegraph]]''. 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref><ref name="bbc">[http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8195740.stm "Jewellery raid haul put at £40m"]. [[BBC]]. 11 August 2009. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Plen tatov je znašal 43 kosov [[nakit]]a, ki je sestavljen iz [[obroč]]ev , [[Zapestnice|zapestni]]c, [[ogrlica|ogrlic]] in [[zapestna ura|zapestnih ur]]. Ena sama ogrlica je vredna več kot 3.5m funtov<ref name="bbc">[http://fvnews.bbc.co.uk/2/hi/england/london/10524919.stm "Men convicted of £40m jewellery robbery"]. [[BBC]]. 6 July 2010. Retrieved 6 July 2010.</ref>. Britanski prejšnji največji rop nakita je potekal tudi v Graff-u v letu 2003. Od septembra 2014 noben od ukradenih draguljev ni bil najden<ref>[http://www.dailymail.co.uk/news/article-1363049/Armed-robber-stole-40m-Britains-biggest-gems-heist-jailed-21-years.html Armed robber who stole £40m in Britain's biggest ever gems heist is jailed for 21 years]. ''[[Daily Mail]]''. 4 March 2011. Retrieved 24 July 2014.</ref>. === Rop === Roparji so uporabili storitve profesionalnega make-up umetnika, ki jim je spremenil lase s pomočjo [[lasulja|lasulje]], njihove barve kože in njihove značilnosti z uporabo lateksa prostetike<ref name="edwards">Edwards, Richard. [http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/politics/lawandorder/6023428/Graff-jewel-heist-40m-robbers-wore-disguises.html Graff jewel heist: £40m robbers wore disguises]. 14 August 2009. ''[[The Daily Telegraph]]''. Retrieved 14 August 2009.</ref>. Umetnik se je štiri ure trudil s preoblekami, ker so mu povedali, da je za videospot. Ko so se videli v ogledalu je Aman Kassaye komentiral: "Moja mati me ne bi prepoznala sedaj," njegov pomagač pa se je smejal in odgovoril: "To je gotovo dobra stvar, kajne?"<ref name="clements">Clements, Jon and Kaila, Jon. [http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2009/08/14/even-mum-would-not-recognise-me-115875-21595693/ Graff jewellery heist robber jokes 'even mum wouldn't recognise me' in latex disguise]. 14 August 2009. ''[[Daily Mirror]]''. Retrieved 14 August 2009.</ref> Tudi v letu 2006 je make-up studio nevede pomagal preobleči člane tolpe, ki je oropala Securitas skladišče<ref name=clements /><ref name="hughes">Hughes, Mark. [http://www.independent.co.uk/news/uk/crime/jewel-thieves-wore-latex-disguises-in-16340m-raid-1771864.html Jewel thieves wore latex disguises in £40m raid]. 14 August 2009. [[The Independent]]. Retrieved 14 August 2009.</ref> . 6. avgusta, 2009 ob 04:40 sta dva lepo oblečena moška vstopila v Graff Diamonds trgovino nakita, pred katero sta prišla s taksijem in dve kratkocevni strelni orožji, ki sta jih uporabljala za grožnje osebju. Nista poskušala prikriti svojih obrazov pred varnostnimi kamerami, zaradi svoje dovršene preobleke. Čeprav je eden od roparjev je nosil usnjene rokavice, so mu varnostniki dovolili vstop, saj so bili navajeni na ekscentrično vedenje nekaterih super bogatih strank. Petra Ehnar, trgovinska pomočnica, je bila prisiljena (s pištolo) izprazniti vitrine skladišča. Ukradeno je bilo skupno 43 prstanov, zapestnic, ogrlic in ur. Za nekaj časa je bila talka in je bila prisiljena iti na ulico ulico med pobegom tatov. Povedala je, da bi jo [[rop]]arji ubili, če nebi opravila njihovih zahtev<ref name="tol8">[http://www.guardian.co.uk/uk/2010/aug/06/graff-diamonds-robber-jailed Graff Diamonds robber Aman Kassaye jailed for 23 years] ''The Guardian''. (6 August 2010)</ref>. Po spustitvi talke zunaj trgovine, je eden od roparjev ustrelil v zrak, da bi ustvaril zmedo in bi tako lažje pobegnili s kraja v modrem [[BMW]] vozilu. To vozilo je bilo parkirano v najbližji Dover ulici, kjer je bil drugi strel izstreljen v zemljo, medtem ko sta roparja zamenjala vozilo, srebrni [[Mercedes]]. V Farm ulici sta spet zamenjala vozilo, po tem dogodku pa ni bilo nadaljnje informacije v zvezi z njima. Vsi diamanti so lasersko gravirani z logotipom Graff in identifikacijsko številko Ameriškega Gemološkega Inštituta<ref>[http://www.graffdiamonds.com/_html/index.php?sectionid=1&pgid=26&diamondstyleid=5 Diamond – "The Certificate"]. Graff Diamonds. Retrieved 12 August 2009.</ref> . Detektivi ki so preiskovali rop so izjavil: "Vedeli so kaj so iskali in sumimo, da so že imeli trg za dragulje." Podrobnosti osumljencev so bila razposlane v vsa pristanišča in letališča, vendar policija sumi, da so imeli tatovi dovršeno pripravljene evakuacijske poti in so že zapustili državo. Rop je preiskovala ekipa Barnes Flying Squad, ki jih vodi detektiv in glavni inšpektor Pam Mace. === Finančna izguba Graff Diamonds === Ker ni bilo nič od ukradenega nakita najdenega od marca 2011, je Graff Diamonds, ki je v lasti milijarderja tajkuna Laurenca Graffa, izgubil več kot US $ 10.000.000 (6.600.000 £) zaradi ropa. Dejanska vrednost kosov za namene zavarovanja, je znašala 39.000.000 $ (26 milijonov GBP). Ampak Nicholas Paine, tajnik družbe, pa pravi da so v sindikatu, za zavarovanca Graff odgovorni samo za 28.900.000 $<ref>[http://www.guardian.co.uk/uk/2010/jul/06/graff-loses-10m-result-robbery Graff lose over £6m as result of robbery] ''The Guardian''. (6 July 2010)</ref>. === Aretacije in obsodbe === Roparje so kmalu ujeli, ko je policija preiskali enega od avtomobilov za pobeg, ki so jih roparji zapustili. Odkrili so mobilni telefon, ki sta ga roparja Aman Kassaye in Craig CALDERWOOD pustila v avtu, po trčenju v črn taksi. Po trčenju, sta v naglici, da preideta v drugo vozilo, roparja pozabila mobilni telefon, ki je bil zagozden med vozniškim sedežem in ročno zavoro. Anonimne številke, shranjene na mobilnem telefonu so hitro pripeljale policijo do odkritja identitete roparja. Dne 20. avgusta 2009 sta dva moška, ​​Craig CALDERWOOD, 26, brez stalnega prebivališče, in Solomun Beyene, 24, iz Lilestone Road, London NW8, bila obtožena v zvezi z ropom<ref name=BBC20Aug09>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8212981.stm |title=Two charged over £40m jewel raid |publisher=BBC News |date=20 August 2009 |accessdate=21 August 2009 }}</ref>. Dne 21. avgusta je bil tretji moški, Clinton Mogg, 42, iz Westby Road, Bournemouth, prav tako obtožen. CALDERWOOD in Beyene sta bila v priporu Westminster Magistrates do sojenja. 22. avgusta, se je Mogg pojavil v Westminstrer Magistrates sodišču. Vsi trije so bili pridržani v priporu do sojenja na Kingston Crown sodišču 1. septembra. Četrti človek, star 50, je bil aretiran in obtožen. Do sredine oktobra, je bilo deset moški osumljencov aretiranih v zvezi z ropom. Obtožbe zoper posameznike vključuje zaroto z drugimi v zvezi z ropom, poskus [[umor]]a, pridržanje [[Talec|talc]]a, posest strelnega orožja in z uporabo pištole upiranje aretaciji<ref>times-series.co.uk: [http://www.times-series.co.uk/news/4686860.East_Finchley_man_in_court_over___40_million_jewellery_raid/ East Finchley man in court over £40 million raid on Graff Jewellers in New Bond Street] (16 October 2009)</ref><ref>[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/crime/article6822848.ece Police make 'significant' arrest over Graff jewellery heist]. ''The Times'', (4 September 2009)</ref>. Aman Kassaye, ki je načrtoval in izvedel rop, je bil spoznan za krivega zarote in ropa, ugrabitve in posedovanja strelnega orožja, po trimesečnem sojenju v sodišču Woolwich Crown. Dne 7. avgusta 2010 je bil obsojen na 23 let zapora<ref>[http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2010/08/07/graff-diamond-armed-robber-gets-23-years-in-prison-115875-22470632 Graff Diamond armed robber gets 23 years in prison], ''Daily Mirror'', (7 August 2010)</ref>. Trije drugi moški - Solomun Beyene, 25, iz Londona, Clinton Mogg, 43, iz Bournemoutha in Thomas Thomas, 46, Kingston upon Thames - so bili zaprti za 16 let po tem, ko so bili tudi oni spoznani za krive zarote in ropa. Od marca 2011 ni bil nobeden od ukradenega nakita vrnjen. Strokovnjaki menijo, da je nakit bil verjetno razdrt, tako da bi se lahko drage kamne anonimno preprodajalo potem, ko bi bili na novo oblikovani. === Prejšnje ropi === Graff Diamonds je bil že prej tarča številnih odmevnih ropov. Leta 1980, sta dva gansterja iz [[Chicago|Chicag]]a, oborožena s [[Pištola|pištol]]o in [[Ročna bomba|ročno bombo]] ukradla nakit v vrednosti 1.500.000 £ iz prostorov Sloane Street. Mafijca Joseph Scalise in Arthur Rachel, ki sta potrebovala manj kot minuto, da izvršita kaznivo dejanje, sta bila prijeta enajst ur kasneje v Združenih državah Amerike. Izročili so jih v Anglijo, kjer so jima sodili, in zaprli za devet let<ref>[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/september/11/newsid_2514000/2514065.stm "1980: Famous gem grabbed in armed raid"]. ''On This Day – 11 September''. [[BBC]]. Retrieved 11 August 2009.</ref>. Njihov cilj je bil 26 karatni Marlborough diamant, vreden 400.000 £ in ni bil nikoli vrnjen<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/1490922/Armed-robbers-in-1m-Graff-jewellery-heist.html "Armed robbers in '£1m' Graff jewellery heist"]. ''[[The Daily Telegraph]]''. 28 May 2005. Retrieved 11 August 2009.</ref> . Leta 1993, je bil v Hatton Garden delavskih prostorih ukraden nakit v vrednosti 7 milijonov funtov. Rop je bil pripisan skupini oboroženih roparjev, znani kot Rascal tolpa, ki je posledica Bedford Rascal kombijev, ki jih uporabljajo. Leta 2003, v prostorih v ulici New Bond sta bila roparja dva moška iz mednarodne draguljarske tolpe Rožnati Panter, ki je ukradla 47 kosov nakita v vrednosti 23.000.000 £. Leta 2005 so trije oboroženi roparji ukradli nakit v vrednosti 2.000.000 £ iz prostorov v ulici Sloane. Leta 2007 sta dva roparja, ki sta prispela v prostore v ulici Sloane v Bentleyu Continental Flying Spur. Grozila sta osebju s puškami in ukradela nakit v vrednosti 10.000.000 £. V istem letu, so bili prostori Graff v Wafi City, Dubaj znova tarča Rožnatega Panterja, z uporabo dveh Audi A8 avtomobilov so se zapeljali direktno v prostore. Nakit vreden AED14.7 milijona (2,4 milijona funtov) je bil ukraden, čeprav so ga kasneje odkrili, ko sta dva od tolpe (oba Srba) bila aretirana. ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:Leto 2009]] [[Kategorija:Kraja]] 6f229pku7cxk8n6e8up4smjwwjnbien 0 405188 5737678 5341276 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Pasma psov |name = Irski terier |image = Irish-terrier.jpg |image_caption = |altname = |nickname = |country = {{IRL}} <!-----Izgled-----> |maleweight = 11–12 kg |femaleweight = 11–12 kg |maleheight = 43–46 cm |femaleheight = 41–46 cm |coat = |color = |litter_size = |life_span = <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> |fcigroup = |fcisection = |fcinum = |fcistd = |akcgroup = |akcstd = |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = |ankcstd = |ckcgroup = |ckcstd = |ckcmisc = |kcukgroup = |kcukstd = |nzkcgroup = |nzkcstd = |ukcgroup = |ukcstd = |notrecognized = |extinct = <!-----Opombe-----> |note = }} Irski [[terier]] je pasma psa, ki izhaja iz [[Irska|Irske]], kjer ga imenujejo tudi An Madra Gearr, ter je ena izmed številnih pasem terierjev. '''Irski terier''' naj bi bila ena izmed najstarejših pasem terierjev. Prvič je bil irski terier predstavljen kot poseben razred na pasji [[Razstava|razstavi]] v [[Dublin]]u leta 1873. Že leta 1880 je bila pasma Irski terier, četrta najbolj priljubljena na Irskem in v [[Britanija|Britaniji]]. Irski terier je aktivna pasma, ki je kompaktno grajena. Primeren je tako za življenje na podeželju kot v mestu, saj ga gost in močen rdečkast kožuh varuje pred vsemi vrstami vremena. ==Opis== Standardi pasmo irskega terierja opisujejo kot živahnega, rdečkasto obarvanega in pravokotno oblikovanega telesa. Živahen: Irski terier ne sme dajati videza, da je težek in neokreten, ampak močen in čvrst. Pravokotno oblikovano telo: telo mora biti oblikovano kot je pri drugih terierjih. Telo Irskega terierja je proporcionalno daljše kot pri foksterierju, s težnjo po jasno začrtani liniji, vendar brez pomanjkanja čvrstosti, [[Mišično tkivo|mišične mase]] in moči. Rep je kmalu po rojstvu skrajšan na dve tretini originalne dolžine. V državah kjer je krajšanje prepovedano, sodniki pri ocenjevanju poudarjajopomen pravilne drže repa. Rep irskega terierja se naj bi pričel precej visoko, vendar pa se mora bočiti preko hrbta v ravni liniji proti glavi. Ušesa so majhna in upognjenja naprej le malce nad glavo, njihova barva naj bi bila malce temnejša kot barva preostalega kožuha. ==Kožuh in barva== Kožuh irskega terierja je obarvan zlatordeče, pšeničnordeče ali pšenično. Temno rdeča je pogosto zmotno prepoznana kot edina pravilna oz. prava barva. Verjetno, ker so pšenični kožuhi običajno slabše kakovosti. Kot običajno pri enobarvnih pasmah je dovoljeno zaplata bele barve na prsih, drugje pa drugačna obarvanost ni dovoljena. S staranjem lahko opazimo sivo dlako sem in tja. Zgornja plast kožuha mora biti ravna in žičnata po teksturi, nikoli nežna, svilnata, kodrasta, valovita ali volnata, kot je pričakovano pri [[Kerryjski modri terier|Kerry blue terierju]]. Kožuh mora ležati vodoravno na kožo in nikoli ne sme biti tako dolg, da bi skril pravo obliko psa. Daljšo dlako lahko pustimo na nogah, vendar nikoli tako dolgo kot pri [[Resasti foksterier|Wire Fox terierju]] ali pri [[Schnauzer-ju]]. To pomeni, da mora biti kožuh triman in strižen zelo pogosto, kar pa je lahko precej drago. Spodnja plast kožuha, imenujemo tudi poddlaka mora biti ravno tako rdeča, vendar pa neizurjen opazovalec težko opazi poddlako. Kožuh mora biti tako gost, da četudi dlako razmaknemo s prsti, kože skoraj ne vidimo. Pravilno striman irski terier ima nekaj čopkov dlake na nogah in glavi. Na sprednjih nogah pustimo daljšo dlako, tako da oblikujemo obe nogi enakomerno. Dlaka na zadnjih nogah pa je krajša, vendar ni strimana vse do kože. Na koncu brade pa oblikujemo manjšo brado, ki naj ne bo tako velika kot pri Schnauzerju. Oči naj bi bile majhne, temno rjave z ognjenim oz. živahnim pogledom. Nad očmi pa ima irski terier dobro negovane obrvi. Celotna glava naj bi imela dobro pigmentacijo. ==Velikost== V večini držav opis pasme predpostavlja, da irski terier ne sme biti večji od 48&nbsp;cm, če merimo do vihra. Vendar ni neobičajno, če vidimo psičke, ki so velike 50&nbsp;cm ali pse, ki so veliki tudi 53&nbsp;cm. Mlajše generacije psov so bližje idealu, vendar pa lahko irski terier, ki je majhen in ima lažje kosti s tem izgubi športno oblikovano telo. Zelo redko opazimo irskega terierja, ki tehta le 11 ali 12 kilogramov (25-27Ib), kot je originalen opis pasme. Sprejemljivo je da psička tehta 13 kilogramov, samček pa 15 kilogramov. ==Temperament== Irski terierji so aktivni psi, ki potrebujejo in uživajo v stalnih psihičnih in fizičnih izzivih. Dobro treniran irski terier bo dober v različnih pasjih športih, kot je na primer pasje tekmovanje v agilitiyu. Irski terier je polen življenja, vendar ni hiperaktiven, običajno se sprosti v notranjih prostorih, zunaj pa takoj preide v polno aktivnost. Irski terierji so zelo socialni in se dobro razumejo z ljudmi. Imajo zelo razvit čut za lojalnost in zvestobo. Pomembno je da imajo močnega in odgovornega vodjo, do katerega čutijo spoštovanje. Večina irskih terierjev obožuje otroke in toleriera grobo igro do neke toćke. Irski terier potrebuje gibanje; potrebni so vsakodnevni sprehodi. Zelo uživajo pri treningih, novih nalogah in so lahko obvladljivi s pomočjo priboljškov in igrač kot tudi s pomočjo motivacije. Irski terierji so visoko mentalno sposobni in uživajo pri reševanju iger, čeprav imajo manjšo željo po ugajanju človeku. Najbolje reagirajo na konstantno nagrajevanje, ki temelji na treningu s strani sproščene in avtoritativne osebe. Kot pri vseh pasmah nasilje ne sme biti nikoli uporabljeno, namesto nasilja moramo uporabiti nagrajevanje in preusmerjanje vedenja. Vedno je najbolje, da psa prelisičimo in premamimo, pri tem pa mora trener imeti izkušnje s terierji. Irski terierji so običajno dominantni do drugih psov. Kot pri vseh pasmah psov je pomembna zgodnja socializacija, saj v nasprotnem primeru lahko pride do spora med psi in lahko pride do spopada. Večina ima močen občutek za varovanje, zato ob pravilni vzgoji postanjo zelo dobri psi čuvaji. Veliko lastnikov terierjev se udeležuje organiziranih pasjih športov s svojimi psi. Treningi poslušnosti niso težavni, vendar je težje doseči natančnost in vztrajnost na višjih ravneh pasjih športov. Veliko irskih terierjev je izredno uspešnih pri pasjem agilitiju, čeprav je težko uravnovesiti hitrost, neodvisnost in natančnost na višjih ravneh. Iz [[ZDA]] prihaja irski terier, ki je prvak v agilityu, nekaj pa je tudi finskih in švedskih irskih terierjev, ki tekmujejo na najtežjih ravneh. Irski terierji imajo dobro razvit voh in lahko izsledijo tako živalski kot tudi človeški vonj. Veliko irskih terierjev uživa v Lure Coursing-u (lovljenje mehaničnega plena). Na [[Finska|Finskem]] je irski terier kvalificiran tudi za [[Reševalni pes|reševalnega psa]], specializiran za reševanje na morju. ==Zgodovina== Izvor pasme ni znan, vendar predvidevajo, da se je razvil iz potomcev črnih in rjavkastih pasem, ki so podobni terierjem in izvirajo iz Britanije in Irske. Kot je na primer Kerry Blue na Irskem, Soft-haired Wheaten terierji na Irskem, Lakeland in Škotski terier v Veliki Britaniji. F. M. Jowett je pisal v The Irish Terrier,"Naši psi" objavljeno Co Ltd, Manchester, Anglija 1947 - 7. izdaja: Irski pisatelj je opisal irskega terierja kot reveževega najzvestejšega in kmetovega najboljšega prijatelja in najljubšega psa "gentlemana"... Ti psi niso bili vzgojeni toliko zaradi izgleda, temveč predvsem zaradi njihovih delavnih lastnosti in igrivosti. Irski terier je po naravi lovec in ubijalec [[Škodljivci|škodljivcev]]. Najprej so bil vseh oblik in barv, črne in rjavkaste, sive in progaste, vseh pšeničnih odtenkov, ter rdeče barve, ki je najbolj pogosta. Barva in velikost ni bila pomembna, le da so bili igrivi in delavni. V drugi polovici devetnajstega stoletja se je pričela prava selekcija pasme. Včasih so bili v isti kategoriji s psi težkimi nad 9 pounds (4.08 kilograma), včasih pa v posebni kategoriji. Prvi vzgojiteljski klub je bil ustanovljen v Dublinu leta 1879. Irski terier je bila prva pasma, ki je bila priznana s strani Englis Kennel Club-a kot nacionalan irska pasma, kar se je zgodilo tik pred koncem devetnajstega stoletja. Prvi pojav pasme v ZDA pa zasledimo konec devetnajstega stoletja. Do leta 1960 so bili irski terierji zelo vplivna pasma na Irskem, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in ZDA. Zaradi svoje priljubljenosti pri otrocih je irski terier vedno bolj (modno) priljubljen tudi kot družinski ljubljenček. Pasmo pa vedno bolj ambiciozno vzgajajo tudi v Afriki ([[Južna Afrika]]), Severna Amerika, [[Severna Evropa|(Severna) Evropa]] in [[Avstralija]]. == Foto galerija == <gallery mode="packed-hover" width=120 heights="120"> File:IrishTerrierSydenhamHillWoods.jpg| Irski terier File:Terier irlandzki pl.jpg|Irski terier File:Terier irlandzki głowa pl.jpg|Irski terier File:Irish Terrier agility jump.jpg|V spretnem skoku File:Irish Terrier from 1915.JPG|Irski terier okoli leta 1915 File:Terier irlandzki portret pl.jpg|Irski terier File:Playing with butters.jpg|Mladi Irski terier </gallery> [[Kategorija:Pasme psov]] srgcg5bqawpq8yl5l85ut2i43rndr9l 5737796 5737678 2022-08-20T17:17:45Z A09 188929 /* Foto galerija */ galerija brez podnapisov wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Pasma psov |name = Irski terier |image = Irish-terrier.jpg |image_caption = |altname = |nickname = |country = {{IRL}} <!-----Izgled-----> |maleweight = 11–12 kg |femaleweight = 11–12 kg |maleheight = 43–46 cm |femaleheight = 41–46 cm |coat = |color = |litter_size = |life_span = <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> |fcigroup = |fcisection = |fcinum = |fcistd = |akcgroup = |akcstd = |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = |ankcstd = |ckcgroup = |ckcstd = |ckcmisc = |kcukgroup = |kcukstd = |nzkcgroup = |nzkcstd = |ukcgroup = |ukcstd = |notrecognized = |extinct = <!-----Opombe-----> |note = }} Irski [[terier]] je pasma psa, ki izhaja iz [[Irska|Irske]], kjer ga imenujejo tudi An Madra Gearr, ter je ena izmed številnih pasem terierjev. '''Irski terier''' naj bi bila ena izmed najstarejših pasem terierjev. Prvič je bil irski terier predstavljen kot poseben razred na pasji [[Razstava|razstavi]] v [[Dublin]]u leta 1873. Že leta 1880 je bila pasma Irski terier, četrta najbolj priljubljena na Irskem in v [[Britanija|Britaniji]]. Irski terier je aktivna pasma, ki je kompaktno grajena. Primeren je tako za življenje na podeželju kot v mestu, saj ga gost in močen rdečkast kožuh varuje pred vsemi vrstami vremena. ==Opis== Standardi pasmo irskega terierja opisujejo kot živahnega, rdečkasto obarvanega in pravokotno oblikovanega telesa. Živahen: Irski terier ne sme dajati videza, da je težek in neokreten, ampak močen in čvrst. Pravokotno oblikovano telo: telo mora biti oblikovano kot je pri drugih terierjih. Telo Irskega terierja je proporcionalno daljše kot pri foksterierju, s težnjo po jasno začrtani liniji, vendar brez pomanjkanja čvrstosti, [[Mišično tkivo|mišične mase]] in moči. Rep je kmalu po rojstvu skrajšan na dve tretini originalne dolžine. V državah kjer je krajšanje prepovedano, sodniki pri ocenjevanju poudarjajopomen pravilne drže repa. Rep irskega terierja se naj bi pričel precej visoko, vendar pa se mora bočiti preko hrbta v ravni liniji proti glavi. Ušesa so majhna in upognjenja naprej le malce nad glavo, njihova barva naj bi bila malce temnejša kot barva preostalega kožuha. ==Kožuh in barva== Kožuh irskega terierja je obarvan zlatordeče, pšeničnordeče ali pšenično. Temno rdeča je pogosto zmotno prepoznana kot edina pravilna oz. prava barva. Verjetno, ker so pšenični kožuhi običajno slabše kakovosti. Kot običajno pri enobarvnih pasmah je dovoljeno zaplata bele barve na prsih, drugje pa drugačna obarvanost ni dovoljena. S staranjem lahko opazimo sivo dlako sem in tja. Zgornja plast kožuha mora biti ravna in žičnata po teksturi, nikoli nežna, svilnata, kodrasta, valovita ali volnata, kot je pričakovano pri [[Kerryjski modri terier|Kerry blue terierju]]. Kožuh mora ležati vodoravno na kožo in nikoli ne sme biti tako dolg, da bi skril pravo obliko psa. Daljšo dlako lahko pustimo na nogah, vendar nikoli tako dolgo kot pri [[Resasti foksterier|Wire Fox terierju]] ali pri [[Schnauzer-ju]]. To pomeni, da mora biti kožuh triman in strižen zelo pogosto, kar pa je lahko precej drago. Spodnja plast kožuha, imenujemo tudi poddlaka mora biti ravno tako rdeča, vendar pa neizurjen opazovalec težko opazi poddlako. Kožuh mora biti tako gost, da četudi dlako razmaknemo s prsti, kože skoraj ne vidimo. Pravilno striman irski terier ima nekaj čopkov dlake na nogah in glavi. Na sprednjih nogah pustimo daljšo dlako, tako da oblikujemo obe nogi enakomerno. Dlaka na zadnjih nogah pa je krajša, vendar ni strimana vse do kože. Na koncu brade pa oblikujemo manjšo brado, ki naj ne bo tako velika kot pri Schnauzerju. Oči naj bi bile majhne, temno rjave z ognjenim oz. živahnim pogledom. Nad očmi pa ima irski terier dobro negovane obrvi. Celotna glava naj bi imela dobro pigmentacijo. ==Velikost== V večini držav opis pasme predpostavlja, da irski terier ne sme biti večji od 48&nbsp;cm, če merimo do vihra. Vendar ni neobičajno, če vidimo psičke, ki so velike 50&nbsp;cm ali pse, ki so veliki tudi 53&nbsp;cm. Mlajše generacije psov so bližje idealu, vendar pa lahko irski terier, ki je majhen in ima lažje kosti s tem izgubi športno oblikovano telo. Zelo redko opazimo irskega terierja, ki tehta le 11 ali 12 kilogramov (25-27Ib), kot je originalen opis pasme. Sprejemljivo je da psička tehta 13 kilogramov, samček pa 15 kilogramov. ==Temperament== Irski terierji so aktivni psi, ki potrebujejo in uživajo v stalnih psihičnih in fizičnih izzivih. Dobro treniran irski terier bo dober v različnih pasjih športih, kot je na primer pasje tekmovanje v agilitiyu. Irski terier je polen življenja, vendar ni hiperaktiven, običajno se sprosti v notranjih prostorih, zunaj pa takoj preide v polno aktivnost. Irski terierji so zelo socialni in se dobro razumejo z ljudmi. Imajo zelo razvit čut za lojalnost in zvestobo. Pomembno je da imajo močnega in odgovornega vodjo, do katerega čutijo spoštovanje. Večina irskih terierjev obožuje otroke in toleriera grobo igro do neke toćke. Irski terier potrebuje gibanje; potrebni so vsakodnevni sprehodi. Zelo uživajo pri treningih, novih nalogah in so lahko obvladljivi s pomočjo priboljškov in igrač kot tudi s pomočjo motivacije. Irski terierji so visoko mentalno sposobni in uživajo pri reševanju iger, čeprav imajo manjšo željo po ugajanju človeku. Najbolje reagirajo na konstantno nagrajevanje, ki temelji na treningu s strani sproščene in avtoritativne osebe. Kot pri vseh pasmah nasilje ne sme biti nikoli uporabljeno, namesto nasilja moramo uporabiti nagrajevanje in preusmerjanje vedenja. Vedno je najbolje, da psa prelisičimo in premamimo, pri tem pa mora trener imeti izkušnje s terierji. Irski terierji so običajno dominantni do drugih psov. Kot pri vseh pasmah psov je pomembna zgodnja socializacija, saj v nasprotnem primeru lahko pride do spora med psi in lahko pride do spopada. Večina ima močen občutek za varovanje, zato ob pravilni vzgoji postanjo zelo dobri psi čuvaji. Veliko lastnikov terierjev se udeležuje organiziranih pasjih športov s svojimi psi. Treningi poslušnosti niso težavni, vendar je težje doseči natančnost in vztrajnost na višjih ravneh pasjih športov. Veliko irskih terierjev je izredno uspešnih pri pasjem agilitiju, čeprav je težko uravnovesiti hitrost, neodvisnost in natančnost na višjih ravneh. Iz [[ZDA]] prihaja irski terier, ki je prvak v agilityu, nekaj pa je tudi finskih in švedskih irskih terierjev, ki tekmujejo na najtežjih ravneh. Irski terierji imajo dobro razvit voh in lahko izsledijo tako živalski kot tudi človeški vonj. Veliko irskih terierjev uživa v Lure Coursing-u (lovljenje mehaničnega plena). Na [[Finska|Finskem]] je irski terier kvalificiran tudi za [[Reševalni pes|reševalnega psa]], specializiran za reševanje na morju. ==Zgodovina== Izvor pasme ni znan, vendar predvidevajo, da se je razvil iz potomcev črnih in rjavkastih pasem, ki so podobni terierjem in izvirajo iz Britanije in Irske. Kot je na primer Kerry Blue na Irskem, Soft-haired Wheaten terierji na Irskem, Lakeland in Škotski terier v Veliki Britaniji. F. M. Jowett je pisal v The Irish Terrier,"Naši psi" objavljeno Co Ltd, Manchester, Anglija 1947 - 7. izdaja: Irski pisatelj je opisal irskega terierja kot reveževega najzvestejšega in kmetovega najboljšega prijatelja in najljubšega psa "gentlemana"... Ti psi niso bili vzgojeni toliko zaradi izgleda, temveč predvsem zaradi njihovih delavnih lastnosti in igrivosti. Irski terier je po naravi lovec in ubijalec [[Škodljivci|škodljivcev]]. Najprej so bil vseh oblik in barv, črne in rjavkaste, sive in progaste, vseh pšeničnih odtenkov, ter rdeče barve, ki je najbolj pogosta. Barva in velikost ni bila pomembna, le da so bili igrivi in delavni. V drugi polovici devetnajstega stoletja se je pričela prava selekcija pasme. Včasih so bili v isti kategoriji s psi težkimi nad 9 pounds (4.08 kilograma), včasih pa v posebni kategoriji. Prvi vzgojiteljski klub je bil ustanovljen v Dublinu leta 1879. Irski terier je bila prva pasma, ki je bila priznana s strani Englis Kennel Club-a kot nacionalan irska pasma, kar se je zgodilo tik pred koncem devetnajstega stoletja. Prvi pojav pasme v ZDA pa zasledimo konec devetnajstega stoletja. Do leta 1960 so bili irski terierji zelo vplivna pasma na Irskem, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in ZDA. Zaradi svoje priljubljenosti pri otrocih je irski terier vedno bolj (modno) priljubljen tudi kot družinski ljubljenček. Pasmo pa vedno bolj ambiciozno vzgajajo tudi v Afriki ([[Južna Afrika]]), Severna Amerika, [[Severna Evropa|(Severna) Evropa]] in [[Avstralija]]. [[Kategorija:Pasme psov]] s97f4cba4tdzfjotdijhg0tsge9mj8r 0 405439 5737655 5409177 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Prunella Fitzgerald de Puech Barrayre.jpg|sličica|Dalmatinec]] {{wikificiraj}} Dalmatinec je hrvaška pasma psov zlahka prepoznavna z belo dlako in z izrazitimi črnimi pikami. Prepoznavni pikčast sloj dlake je edinstven za to rodovniško vrsto psov. Nobena druga rodovniška pasma nima takšne vrste dlake. Pasma je dobila ime po Hrvaški pokrajini Dalmaciji, od koder izhaja prvotna pasma. Pasma je bila registrirana pri FCI pod številko 153. ==Osebnost== Dalmatinec je vesel in igriv pes, zvest svoji družini in potrebuje družbo. Je poln energije, potrebuje veliko gibanja, priporočljivo pa je vsaj 3 kilometre na dan. Po značaju je bister, prijazen, vdan, inteligenten in je dober spremljevalec. Dobro se razume z drugimi živalmi, še posebej s konji zelo dobro pa se razume tudi z otroki. Je srednje velik pes, telo ima mišičasto in močno, pri teku pa je hiter in vztrajen. Rep je močan in proti koncu vedno ožji ter rahlo ukrivljen navzgor. Dlaka je kratka, gosta in svetleča, črne pike pa se praviloma ne prekrivajo oz. stikajo. V višino zraste okoli 50-60 cm in tehtajo med 25 in 30 kilogramov. Imajo globok glas. Velika možnost je, da se skotijo gluhi, zato je potrebno biti pri nakupu še posebej pozoren. Priporočljivo je preveriti zdravstveno stanje v rodovniku. Nagnjeni so tudi k težavam z ledvičnimi kamni ali s kožo. Potrebna je tudi zaščita pred zajedavci predvsem klopi in bolhami. Čistoča in minimalna potreba po negi sta zelo cenjeni lastnosti te pasme, potrebuje pa tudi občasno krtačenje. Kopamo jih le kadar je to nujno potrebno. Skrbni moramo biti pri krajšanju krempljev in čistoči ušes. Niso primerni za bivanje v hiši, razen če jih vsaj enkrat dnevno peljemo na daljši sprehod. Slabo tudi prenašajo ekstremne vremenske razmere, predvsem zimo, zato je boljše da v primeru močne zime vseeno prespi v hiši. Zanimivo je, da se psi skotijo popolnoma beli s časom pa se jih začno pojavljati črne pike. Njihova povprečna življenjska doba je 12 let, nekateri pa lahko živijo tudi do 16 let. ===Pogoste bolezni=== Gluhost Ledvični kamni Težave s kožo ===Življenjski prostor=== Velik vrt Pozimi hiša ===Telesna značilnost=== Samci: višina 53 - 66 cm teža 15 - 32 kg Samice: višina 46 - 64 cm teža 16 - 24 kg [[Kategorija:Pasme psov]] qlguwmm0bdt6nz5kgubm4xx56xy31m8 0 410313 5738009 5687240 2022-08-20T22:27:33Z 89.212.27.58 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}} '''Ponovna povezava''' ([[angleščina|angleško]]: ''The Reconnection'') je duhovna tehnologija, ki jo je leta 1993 razvil [[Eric Pearl]], in ki naj bi omogočala povezovanje [[aksiatonalne linije|aksiatonalnih linij]] ter zdravljenje s takšno ponovno povezavo.<ref>Pearl, E. (2010): str. 62, 66, 117.</ref> Eric Pearl trdi, da Ponovna povezava povzroča spreminjanje [[genetika|genetike]], in da z vidika [[kvantna fizika|kvantne fizike]] povezuje [[teorija strun|strune]]. Glede na razmerje ponovne povezave s [[kvantna znanost|kvantno znanostjo]] velja tehnika za kvantni misticizem.<ref name="Pigliucci2010">Pigliucci, M. (2010).</ref> Po trditvah zagovornikov dosega izjemne zdravstvene rezultate.<ref>glej: Korotkov, K. (2012).</ref> ==Zgodovina== Eric Pearl je bil dolga leta kiropraktik v [[Los Angeles]]u, potem, ko naj bi mu avgusta 1993 »Judinja romskega porekla« Cipora Leiserowicz/Cipora Rekrut<ref>[http://www.axiatonalgrid.com/Contact.html Axiatonalgrid.com], pridobljeno dne 29.10.2015</ref><ref>[http://www.gentletruthhealing.com/Valynda_s_Classes___Events.html gentletruthhealing.com], pridobljeno 29.10.2015.</ref> v [[Venice Beach]]u s pomočjo [[aksiatonalne linije|aksiatonalne]] poravnave (''Axiatonal alignement'') okrepila stik z Nevidnim svetom.<ref>Pearl, E. (2010): 59-67, 78, 111</ref> Eric Pearl je leta 2001 izdal knjigo o ponovni povezavi in se posveča zdravljenju in poučevanju ponovne povezave. <ref>Pearl, E. (2010): str. 283.</ref> Na podlagi ponovne povezave je na prehodu iz 20. v 21. stoletje Melissa Hocking Huges razvila [[kvantna bioenergija|kvantno bioenergijo]] (''Quantum Bioenergetics<sup>TM</sup>''),<ref>Hocking, M. (2009): str. 40-42, 45, 48, 50-51, 53, 57, 77, 101.</ref><ref>Spencer, D. (2014): str. 337.</ref> leta 2010 pa je Anja Petrović na podlagi ponovne povezave razvila sistem [[Tesla metamorfoza]]. ==Splošni nauki in izhodišča== ===Onostranski svetovi=== Nevidni svetovi so sestavljeni iz več ravni:<ref>Pearl, E. (2010): str. 15-19.</ref> *prva raven: svet duš, ki nočejo zapustiti Zemlje oziroma svet duhov; *druga raven (ni opisana); *tretja raven: svet »neprijetnih energij«, kjer končajo samomorilske duše.; *četrta raven: višji svet. V tem svetu naj bi komunikacija potekala brez govora.<ref> Pearl, E. (2010): str. 19.</ref> Bitja iz onostranstva nas spremljajo- tekom izvajanja Ponovne povezave lahko bitja celo komunicirajo preko klientov.<ref> Pearl, E. (2010): 85-86, 93-99.</ref> Med bitji onostranskega sveta najdemo tako svetlobne vodnike<ref> Pearl, E. (2010): 19.</ref> kot angele. <ref> Pearl, E. (2010): 98.</ref> ===Reinkarnacija=== Dokler se duše ne naučijo dovolj lekcij, se morajo učiti preko kroga [[reinkarnacija|reinkarnacij]].<ref>Pearl, E. (2010): str. 18.</ref> Na Zemlji bivamo, da bi se naučili lekcij, ki bi nam pomagale razviti se v popolnejše duše. <ref> Pearl, E. (2010): str. 21.</ref> ===Dvanajst verig DNK=== Čeprav imajo po sodobnih znanstvenih spoznanjih ljudje dve verigi DNK, naj bi po Ericu Pearlu prvotno imeli 12 verig DNK.<ref name="EP90"> Pearl, E. (2010): str. 90.</ref> Nekoč naj bi namreč planet Zemlja upravljala bitja iz območja [[Plejade|Plejad]], po sporu med dvema plejadskima frakcijama pa naj bi zmagovalci ostalim ljudem odtrgali deset verig DNK.<ref name="EP90"/> Stopamo po »evolucijski« poti proti »prestrukturiranju« naše DNK.<ref> Pearl, E. (2010): str. 145.</ref> ===Pomen števila 3=== Po pristopu Erica Pearla število 3 igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju »ugodnih frekvenc«. Že gospa iz Venice Beacha, ki je Ericu Pearlu naredila aksiatonalno povezavo, je to naredila za ceno 333 USD.<ref> Pearl, E. (2013): str. 62.</ref> Tudi sam Pearl za ponovno povezavo zaračunava 333USD ali 333EUR.<ref name="LJ99"/> Pri ponovni povezavi pomembno vlogo igra triangulacija,<ref>Petrović, A. (2015): str. 293.</ref> zdravilec, klient in frekvence ponovne povezave ustvarjajo trojico,<ref> Pearl, E. (2013): str. 148, 159.</ref> pri zdravljenju s ponovno povezavo pa se običajno nekaj pomembnega zgodi šele pri tretjem obisku.<ref name="PE208"/> ===Aksiatonalne linije in aksiatonalna povezava=== Ni povsem jasno, od kod je prišla ideja o tim. [[aksiatonalne linije|aksiatonalnih linijah]]. Po nekaterih se je razvila znotraj [[kabala|kabalistične]] tradicije, po drugih pa gre za vplive kitajske kineziologije ali japonske akupunkture tsubo.<ref>Petrović, A. (2015): str. 287.</ref> Leta 1973 je [[J.J. Hurtak]] objavil obsežno poglavje o obstoju omenjenih linij, ki so njegovem enakovredne [[tradicionalna kitajska medicina|meridijanom tradicionalne kitajske medicine]], le da so te linije na konceh odprte in telo povezujejo z [[zvezda|zvezdami]].<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 523.</ref> Aksiatonalne linije naj bi bile še posebno močno povezane s [[hrbtenica|hrbtenico]] in [[čakra|čakrami ]].<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 527.</ref> Iz tradicionalne kitajske medicine poznani meridijani naj bi bili povezani s tim. regresivnimi aksiatonalnimi linijami, aksiatonalne linije v progresivnem smislu, ki naj bi telo povezovale z višjim jazom, pa so bile nekoč v preteklosti prekinjene.<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 524.</ref> S ponovno povezavo teh linij naj bi se začela doba luči, preko povezave pa naj bi se spreminjali geni, telesni organi naj bi ozdraveli ali se obnovili,<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 524, 525, 527, 528</ref> možno naj bi bilo ozdravljenje nekaterih težkih bolezni kot npr. [[rak (bolezen)|rak]] in celo oživljanje umrlih.<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 525,528.</ref> Na osnovi Hurtakovih opisov je nastalo več tehnik za vzpostavljanje ponovne povezave. Gospa, ki je ponovno povezavo naredila Ericu Pearlu, je uporabila tehniko risanja aksiatonalnih linij s prstom, sam Pearl pa je razvil tehniko z uporabo čakre dlani.<ref>Petrović, A. (2015): str. 288.</ref> ==Kako deluje ponovna povezava== ===Zdravljenje s ponovno povezavo in ponovna povezava=== Sistem Erica Pearla temelji na dveh osnovnih pristopih- na zdravljenju s ponovno povezavo in na (osebni) ponovni povezavi. Zdravljenje s ponovno povezavo (''Reconnective Healing'') je namenjeno zdravljenju s pomočjo ponovne povezave. Praviloma gre za zdravljenje s strani praktika, ki ima opravljen seminar.<ref name="PE283">Pearl, E. (2010): str. 283-284.</ref> Vendar Eric Pearl trdi, da je s ponovno povezavo mogoče zdraviti tudi preko iniciacije, prejete npr. skozi njegovo knjigo o zdravljenju s ponovno povezavo.<ref name="#1">Pearl, E. (2010): str. 131-132.</ref> Pri zdravljenju s ponovno povezavo naj bi preko zdravilca v telo klienta pritekalo ogromno različnih »energij« in »svetlobe«, zaradi česar zdravljenje s ponovno povezavo velja za energijsko zdravljenje v širši povezanosti »energije«, »svetlobe« in »informacij«.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 4.</ref> Običajno so pri zdravljenju s ponovno povezavo potrebna tri srečanja, ker se nekaj posebnega praviloma zgodi šele na tretjem.<ref name="PE208">Pearl, E. (2010): str. 208.</ref> Trije obiski so splošna norma, saj učinkovitost zdravljenja z dodatnimi obiski pogosto začenja upadati.<ref>Pearl, E. (2010): str. 216.</ref> Ponovna povezava (''The Reconnection'')<ref name="PE283"/> pomeni ponovno povezavo aksitonalnih linij. Eric Pearl je razvil novo tehniko ponovnega povezovanja aksiatonalnih linij in sicer z uporabo čakre dlani, obenem pa se na klientovo telo iz te čakre projicira žarek za aktivacijo aksiatonalnih linij in opravi triangulacija v podobi [[Davidova zvezda|Davidove zvezde]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 288, 293.</ref> Tako vzpostavljena povezava, ki se na prejemniku opravi v dveh ločenih dnevih, naj bi bila trajna.<ref name="LJ99">Loren, J. (2006): str. 99.</ref> ===Potek zdravljenja s ponovno povezavo=== S ponovno povezavo po trditvah Erica Pearla pide do zdravljenja in preobrazbe s pomočjo menjave »svetlobe« in »informacij«.<ref name="PE128">Pearl, E. (2010): str.128.</ref> Zdravljenje s ponovno povezavo je bolj podobno duhovnemu zdravljenju.<ref name="PE128"/> Je prej stanje bivanja kot pa zdravljenje.<ref> Pearl, E. (2010): str. 193.</ref> Praktik ponovne povezave v bistvu sploh ne zdravi, je le posrednik med Bogom in klientom.<ref>Pearl, E. (2010): str. 141, 147, 159</ref> Zaščita pri delu s ponovno povezavo ni potrebna, ni potrebno izvajati zaščitnih obredov.<ref>Pearl, E. (2010): str. 171.</ref> Zaščitni obredi, uporaba simbolov in podobno je dajanje občutka lažne moči.<ref> Pearl, E. (2010): 196.</ref> Zdravljenje s ponovno povezavo lahko deluje celo, če ne verjamemo vanj, ker pri njem ne gre za zdravljenje z vero.<ref>Pearl, E. (2010): str. 182.</ref> Zdravljenje s ponovno povezavo običajno terja tri obiske, vendar število tretmanov ni fiksno določeno.<ref>Pearl, E. (2010): str. 208.</ref> Navzven je zdravljenje s ponovno povezavo pogosto videti tako, da praktik hodi okrog klienta na masažni mizi in približuje in oddaljuje dlani od klientovega telesa ob hkratnem čutenju »energije«, toda zdravljenje s ponovno povezavo je mogoče tudi zgolj z očmi ali pa na daljavo.<ref> Pearl, E. (2010): str. 217, 231.</ref> ===Aktivacija sposobnosti za zdravljenje s ponovno povezavo=== Eric Pearl svojim učencem prenaša sposobnost zdravljenja predvsem preko »aktivacije rok«.<ref> Pearl, E. (2010): str. 111, 212.</ref> Toda do »uglasitve« lahko pride tudi preko branja knjige Erica Pearla o ponovni povezavi<ref name="#1"/> in preko obiska tretmana ponovne povezave, kjer klienti poročajo o nenavadnih dogodkih in občutjih.<ref>Pearl, E. (2010): str. 109-110.</ref> Frekvence ponovne povezave pa se prenašajo tudi preko kaset, zgoščenk, radia, televizije, interneta, revij, člankov…<ref> Pearl, E. (2010): str. 194.</ref> ===Reakcije=== Odzivne reakcije se pri ponovni povezavi imenujejo registri.<ref> Pearl, E. (2010): str. 237.</ref> Registri so lahko premikanje očesnih zrkel, spremembe v dihanju, požiranje sline, solze ali smeh, gibanje s prsti, obračanje glave in gibanje telesa, občutki hladu ali vročine, občutek naelektrenosti, občutek razširjanja…<ref> Pearl, E. (2010): str. 237-246.</ref> ==Odnos med ponovno povezavo in znanostjo == Eric Pearl trdi, da izvajanje Ponovne povezave na svet prinaša svetlobo in informacije,<ref> Pearl, E. (2010): str. 85.</ref> da ponovno povezuje DNK verige in [[teorija strun|strune]].<ref> Pearl, E. (2010): str. 93, 120-121.</ref> Eric Pearl vidi povezavo med kvantno mehaniko in Ponovno povezavo tudi v tem, da »frekvence« ponovne povezave ne slabijo z razdaljo.<ref name="PE128"/> Iz vidika sklicevanja na kvantno mehaniko kritiki podobne metode in tehnologije opredeljujejo kot obliko [[kvantni misticizem|kvantnega misticizma]], ki svoje koncepte opisuje z izrazoslovjem [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]], vendar je po mnenju stroke [[psevdoznanost]] oz. šarlatanstvo.<ref name="Pigliucci2010"/> Raziskave Garyja Schwartza so po drugi strani nakazale, da pri zdravljenju s ponovno povezavo ne gre za običajno energijsko zdravljenje, saj se med zdravljenjem zgodi upad ravni gama sevanja.<ref>Pearl, E. (2010): str. 141-142.</ref> Pri zdravljenju s pomočjo ponovne povezave naletimo na primere ozdravljenj težkih bolezni kot so [[rak (bolezen)|rakava obolenja]], [[AIDS]] itd…<ref>Loren, J. (2006): str. 98.</ref> Tillerjeve raziskave naj bi pokazale, da zdravilne frekvence zdravljenja s ponovno povezavo povzročajo povečanje viška proste termodinamične energije, kar bi lahko pojasnilo spremembo energije pri praktikih in nenadno sposobnost zdravljenja drugih.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 5-6.</ref> Schwarzove raziskave naj bi pokazale, da praktično vsi udeleženci seminarja o zdravljenju s ponovno povezavo pridobijo večje sposobnosti za energijsko zdravljenje.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 6.</ref> Korotkove raziskave pa naj bi pokazale, da se tekom seminarja signifikantno spreminja elektromagnetno polje v prostorih seminarja.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 6-7.</ref> Nobena teh trditev ni bila rigorozno znanstveno preverjena. Genetik James H. Thomas z Univerze v Washingtonu je na vprašanje o Pearlovih trditvah glede DNK odgovoril, da je Pearl bodisi šarlatan, bodisi blodnjav, njegove trditve pa da niso vredne pozornosti.<ref>Suhay, L. (2001).</ref> ==Odnos med etiko ponovne povezave in medicinsko etiko == Eric Pearl se zavzema za to, da običajno najprej poskusimo doseči zdravje z uporabo naravnih metod, če pa te ne delujejo, nam še vedno ostane medicinska znanost kot naslednja logična izbira.<ref>Pearl, E. (2010): str. 181.</ref> Vendar pa v primeru kritičnih stanj ali nujne prve pomoči Eric Pearl od svojih praktikov zahteva, da dajejo prednost medicini.<ref> Pearl, E. (2010): str. 180.</ref> Poleg tega Eric Pearl vztraja, da praktiki ponovne povezave ne dajejo nasvetov o jemanju ali opuščanju zdravil, ker praktiki nimajo medicinskega znanja, takšni nasveti pa lahko klientom povzročijo škodo.<ref>Pearl, E. (2010): str. 209.</ref> ==Glej tudi== *[[aksiatonalna linija]] *[[J.J. Hurtak]] *[[kvantna bioenergija]] *[[Tesla metamorfoza]] ==Sklici in opombe== {{opombe|2}} ==Viri== <div class="references-small"> *Hocking, Melissa (2009). A Healing Initiation: Recognize the Healer Within. Melissa Hocking Pty. Ltd. *{{cite book |last=Hurtak |first=J.J. |title=The Book of Knowledge: The Keys of Enoch. |year=1999 |publisher= The Academy for Future Science|isbn=09603450-4-3}} *{{cite book |last=Korotkov (ur.) |first=Konstantin |title=Science Confirms Reconnective Healing: Frontier Science Experiments Paperback. |year=2012 |publisher= |isbn=9781467948203}} *{{cite book |last=Loren |first=Julia|display-authors= et al.|title=Shifting Shadow of Supernatural Power: A Prophetic manual for Those Wanting to Move in God's Supernautral Power |year=2006 |publisher= Destiny Image Publishers|isbn=978-0-7684-2369-3}} *{{cite book |last=Pearl |first=Eric |title=Ponovna povezava: zdravi druge, zdravi sebe |year=2010 |publisher= Založba Karantanija, Ljubljana|isbn=978-961-226-983-8 }} *{{cite book |last=Petrović |first=Anja |title= Tesla metamorfoza za zdravljenje in evolucijo. |year=2015 |publisher= Primus, Brežice|isbn= 978-961-6950-38-1}} *{{cite book |last=Pigliucci |first=Massimo |title=Nonsense on Stilts: How to Tell Science from Bunk |year=2010 |publisher=University of Chicago Press |isbn=9780226667874}} *Spencer, Deidre (2014). I Believe in Miracles. Balboa Press, ZDA *{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2001/04/01/nyregion/in-person-prophet-or-profiteer-this-doctor-s-in-now.html?pagewanted=all |title=IN PERSON; Prophet or Profiteer, This Doctor's In Now |last=Suhay |first=Lisa |date=1.4.2001 |work=The New York Times |accessdate=1.11.2015}} </div> [[Kategorija:Aksiatonalna linija]] [[Kategorija:Zdravilstvo]] [[Kategorija:Duhovnost]] [[Kategorija:Psevdoznanost]] dglt92js3rc7f49upa4esoj7s7lnbyi 0 412191 5738008 5687827 2022-08-20T22:24:46Z 89.212.27.58 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}}[[Slika:Anya Petrovic -Ljubljana 2016.jpg|thumb|right|250px|Utemeljiteljica Tesla metamorfoze [[Anja Petrović]]]]'''Tesla metamorfoza''' ([[angleški jezik|angleško]]: ''Tesla metamorphosis'') je [[duhovnost|duhovni]] sistem, ki ga je leta 2010 razvila [[Anja Petrović]]. Bila naj bi sistem za duhovno rast in hkrati zdravilna metoda. Temeljila naj bi na skalarnih valovih<ref name="CM20">Čermak, M. (2012): str. 20.</ref> oziroma na t. i. [[teslion]]ih. Bila naj bi metoda [[zdravljenje|zdravljenja]], samozdravljenja in čiščenja [[duh]]a.<ref name="CM21 ">Čermak, M. (2012): str. 21.</ref> Glede na razmerje Tesla metamorfoze s [[kvantna znanost|kvantno znanostjo]] velja pristop za [[kvantni misticizem]],<ref name="Pigliucci2010">Pigliucci, M. (2010).</ref> Po trditvah zagovornikov dosega izjemne zdravstvene rezultate. == Zgodovina == [[Slika:Tesla-bulb.jpg|thumb|right|200px|Tesla metamorfoza se sklicuje predvsem na duhovno plat elektroinženirja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]]]] Že leta 2008 naj bi Anja Petrović dobila kanalizirano sporočilo »Estele iz ozvezdja Grui«, da se bo leta 2010 začel proces prenove, metamorfoze.<ref name="DE20"/><ref>Petrović, A. (2015): str. 41.</ref> Leta 2009 naj bi Anja Petrović med izvajanjem metode [[ponovna povezava|ponovne povezave]] dobila sporočilo iz duhovnega sveta, da naj rekonstruira Teslino zdravljenje.<ref name="DE20">Danel, E. (2012): str. 20.</ref><ref>Petrović, A. (2015): str. 32.</ref><ref name="TS16 ">Svete, T. (2012): str. 16. </ref> To naj bi se zgodilo meseca junija<ref>Petrović, A. (2015): str. 134.</ref> ali pa 25. septembra.<ref name="DE20"/> Istega dne naj bi dobila še več namigov, tako ali drugače povezanih z elektroinženirjem [[Nikola Tesla|Nikolo Teslo]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 32-36.</ref> V sledečih mesecih je Anja Petrović pod vplivom duhovne tehnologije ponovne povezave [[Eric Pearl|Erica Pearla]] in domnevnih kanaliziranih sporočil »Estele iz ozvezdja Grui« rekonstruirala Tesla metamorfozo.<ref name="PA">Petrović, A. (2015): str. 41-62.</ref> Za to je potrebovala devet mesecev, tekom katerih je šla tudi čez osebno metamorfozo.<ref name="NN27 ">Neznani avtor (2010; objavljeno v Astrologosu): str. 27.</ref> == Poimenovanje == Tesla metamorfoza je dobila ime po Nikoli Tesli. Metamorfoza po domnevnem kanaliziranem sporočilu »Estele iz ozvezdja Grui« pomeni rekonstrukcijo, transformacijo in dvig duha »na raven popolnega ravnovesja svetlobe.«<ref name="#1">Petrović, A. (2015): str. 46.</ref> == Splošni nauki in izhodišča == === Onostranski svetovi === Poleg vidnega sveta naj bi po Tesla metamorfozi obstajal tudi nevidni svet, v katerem naj bi živela različna astralna bitja. Anja Petrović omenja obstoj vira/izvora/jedra in raznih »energijskih bitij«.<ref>Petrović, A. (2015): str. 43, 182, 230.</ref> Med njimi srečamo [[angel]]e, [[arhangel]]e, [[vodnik]]e, [[samorog]]e, [[svetlobno bitje|svetlobna bitja]], [[ptica|ptice]] in [[oko|»oko«]] (znano tudi kot [[Amun-Ra|Rajevo]], [[Horus|Horusovo oko]], Božje oko itd.), pa tudi cele pokrajine in mesta.<ref>Petrović, A. (2015): str. 43, 44, 137, 159, 165, 219, 221.</ref> Sam Tesla je opisoval svoja astralna potovanja, kjer se je srečeval z ljudmi iz drugih dimenzij, v njihovih civilizacijah pa prav tako obstajajo različne [[država|države]]. <ref>Tesla, N. (1919) v Petrović, A. (2015): str. 164.</ref> Tesla naj bi tudi trdil, da v vesolju obstaja jedro, iz katerega črpamo znanje, moč in navdih.<ref>Petrović, A. (2015): str. 182.</ref> [[Swami Vivekananda]], ki je leta 1906 obiskal Teslin laboratorij, je trdil, da je v njegovih poskusih z elektriko videl vse [[hinduizem|hindujske]] bogove, v ključno z [[Višnu]]jem, [[Šiva|Šivo]] in [[Brahma|Brahmo]].<ref name="TS18 "/> S tim. PIP kamero so bile posnete tudi bele svetlobne krogle, ki se med seanso premikajo okrog masažne mize, pri tem pa spreminjajo obliko in velikost.<ref>Petrović, A. (2015): str. 205.</ref> V Tesla metamorfozi naj bi se pojavljali tudi primeri s prostim očesom vidnih [[orb|orbov]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 200-201.</ref> Kot energijski bitji sta posebej izpostavljena domnevna Estela iz ozvezdja Grui<ref name="PA"/> in sam Nikola Tesla,<ref>Petrović, A. (2015): str. 136, 263.</ref><ref name="DE21">Danel, E. (2012): str. 21.</ref> omenjena pa je tudi [[mati Tereza]], ki naj bi bila sicer eno in isto bitje kot Sv. Petka ali [[Sveta Paraskeva]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 138-139.</ref> === Struktura duševnosti === [[Duševnost]] naj bi bila zgrajena iz integrativnega [[um]]a, [[podzavest]]nega uma in [[zavest]]nega uma. Anja Petrović tri vrste uma ponazori s prispodobo: če je zavestni um kot vrh ledene gore, podzavestni um skriti del ledene gore, je integrativni um kot morje.<ref name="PA57"/> Integrativni um, ki naj bi bil lociran v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je v bistvu »[[duša]]«, v telesu pa naj bi se oblikoval v četrtem mesecu nosečnosti.<ref name="PA57"> Petrović, A. (2015): str. 57.</ref> Duševnost naj bi bila povezana tudi s tim. »integralno možgansko kupolo«, ki naj bi se po dveh letih spremenila v podzavestne misli, sicer pa naj bi vsebovala vse informacije, navzoče pred rojstvom, vključno z latentnimi veščinami in potenciali.<ref>Petrović, A. (2015): str. 61.</ref> Po sedmem letu starosti naj bi vloga integrativnega uma zakrnela, podzavestni in zavestni del uma pa se ločita.<ref name="PA57"/> Posebej Petrovićeva obravnava zavest. Zavest naj ne bi bila materija ali oblika in naj bi bila eno z vsemi bitji, čeprav ima vsak posameznik sicer različni razvito zavest, glavne omejitve pa naj bi bile strahovi, dvomi in ne dovolj jasna prepričanja.<ref>Petrović, A. (2015): str. 181.</ref> V procesu zdravljenja je posebej pomembna tista zavest, ki je povezana s srcem, z namero, življenjskimi cilji in življenjskimi željami.<ref name="#2">Petrović, A. (2015): str. 42.</ref> Možno naj bi bilo, da je pomen namere v ustvarjanju resonance z izbranim oddaljenim objektom. <ref>Petrović, A. (2015): str. 196-197.</ref> Kakorkoli že- s polikontrastno interferenčno fotografijo (PIP) naj bi bilo mogoče pokazati, da so frekvence Tesla metamorfoze lahko prisotne pri masažni mizi že tedaj, ko je ta miza še prazna, da torej zgolj namera lahko že »prikliče« tovrstne frekvence. <ref name="#3">Petrović, A. (2015): str. 200.</ref><ref name="TS18 "/> Namere ne smemo povezovati z vero- po Anji Petrović vera v rezultat pri Tesla metamorfozi ni ključ, pomanjkanje vere je lahko celo koristno, ker stranka potem nima pričakovanj in ni navezana na izid seanse.<ref>Petrović, A. (2015): str. 234.</ref> Zavest človeka naj bi bila linearna, zavest astralnih bitij pa spiralna, krožna, piramidasta in razlika med tema dvema tipoma zavesti naj bi glavni vzrok, da naj bi ljudje težko vzpostavljali stik z nevidnim svetom.<ref>Petrović, A. (2015): str. 43, 165.</ref> Petrovićeva poudarja dve Teslini sporočili: da naj bi celo v anorganskih snoveh obstajalo živo načelo,<ref>Petrović, A. (2015): str. 149.</ref> in da naj bi nečistost uma povzročala bolezen in smrt. <ref name="PA45 "> Petrović, A. (2015): str. 45.</ref> Petrovićeva navaja izjavo Nikole Tesle, da je telo tako krhko, da ga lahko poškodujejo že beseda, dih, pogled ali celo le misel.<ref name="PA45 "/> === Reinkarnacija === Tesla metamorfoza priznava obstoj [[reinkarnacija|reinkarnacije]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 137-140.</ref> Spomini na prejšnja življenja naj bi se nahajali v tim. integrativnem umu (duši), ki naj bi imel sposobnost preživeti telesno smrt. <ref>Petrović, A. (2015): str. 57-58</ref> === 13 verig DNK === Po sporočilu, ki naj bi bilo kanalizirano od »Estele iz ozvezdja Grui« naj bi imeli ljudje nekoč 13 verig [[DNK]], te verige pa naj bi pričele propadati pred 26.000 leti.<ref>Petrović, A. (2015): str. 52.</ref> Izginotje teh verig naj bi povzročili močni magnetni valovi iz [[vesolje|vesolja]] in padci [[asteroid]]ov. <ref name="#4">Petrović, A. (2015): str. 53.</ref> Nazadnje naj bi ostala ena sama veriga v obliki dvojne vijačnice. <ref name="#4"/> Nauk o trinajstih verigah DNK je nadgradnja ideje o obstoju 12 verig DNK, kakršno srečamo tudi v ponovni povezavi Erica Pearla.<ref> Pearl, E. (2010): str. 90.</ref> Pomen dodatnih 12 verig DNK naj bi bil v tem, da naj bi omogočale telepatsko sporazumevanje, in da naj bi hranile znanje in veščine iz drugih ravni. <ref>Petrović, A. (2015): str. 52, 55.</ref> === Čakre in aksiatonalne linije === Ni povsem jasno, od kod je prišla ideja o tim. [[aksiatonalne linije|aksiatonalnih linijah]]. Po nekaterih se je razvila znotraj [[kabala|kabalistične]] tradicije, po drugih pa gre za vplive kitajske kineziologije ali japonske akupunkture tsubo.<ref>Petrović, A. (2015): str. 287.</ref> Leta 1973 je [[J.J. Hurtak]] v delu »Knjiga znanja, Enohovi ključi« objavil obsežno poglavje o obstoju omenjenih linij, ki so po njegovem enakovredne [[tradicionalna kitajska medicina|meridijanom tradicionalne kitajske medicine]], le da so te linije na konceh odprte in telo povezujejo z [[zvezda|zvezdami]].<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 523.</ref> Aksiatonalne linije naj bi bile še posebno močno povezane s [[hrbtenica|hrbtenico]] in [[čakra|čakrami ]].<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 527.</ref> Iz tradicionalne kitajske medicine poznani meridijani naj bi bili povezani s tim. regresivnimi aksiatonalnimi linijami, aksiatonalne linije v progresivnem smislu, ki naj bi telo povezovale z višjim jazom, pa so bile nekoč v preteklosti prekinjene.<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 524.</ref> S ponovno povezavo teh linij naj bi se začela doba luči, preko povezave pa naj bi se spreminjali geni, telesni organi naj bi ozdraveli ali se obnovili,<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 524, 525, 527, 528</ref> možno naj bi bilo ozdravljenje nekaterih težkih bolezni kot npr. [[rak (bolezen)|rak]] in celo oživljanje umrlih.<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 525,528.</ref> Na osnovi Hurtakovih opisov je nastalo več tehnik za vzpostavljanje ponovne povezave. Eric Pearl se je tehnike naučil od Cipore Leiserowicz in ta od Janet DiGiovanne. Pri tej prvotni tehniki s prstnimi blazinicami drsimo po domnevnih poteh aksiatonalnih linij.<ref name="PE63 ">Pearl, E. (2010): str. 63.</ref> Za vzpostavitev ponovne povezave sta že pri tej tehniki potrebna dva obiska z dvodnevnim presledkom.<ref name="PE63 "/> <ref name="#2"/> Pearlov pristop pa temelji na uporabi čakre dlani brez dotikanja klienta.<ref name="PA288"> Petrović, A. (2015): str. 288.</ref> Pristop Tesla metamorfoze se navzven ne razlikuje od ponovne povezave, uporabljajo pa se dodatne točke in nekoliko drugačna »triangulacija« (uporaba simbolov- pečatov).<ref name="PA293">Petrović, A. (2015): str. 293.</ref> V Tesla metamorfozi velja načelo, da ima vsaka čakra sicer svojo lastno zavest,<ref>Petrović, A. (2015): str. 153.</ref> oziroma, da je vsaka čakra pravzaprav živo bitje. <ref>Petrović, A. (2015): str. 50.</ref> Poseben pomen Petrovićeva pripisuje [[češarika|češariki]], ki predstavlja most za vstopanje v druge dimenzije.<ref>Petrović, A. (2015): str. 157-163.</ref> === Simbolika števil === [[Slika:Enneagram.svg|thumb|right|250px|Anja Petrović se sklicuje tudi na simbol [[eneagram]]a (na sliki),ki naj bi bil starodavni simbol, in ki »ponuja strukturo in proces za spremembo«.<ref>Petrović, A. (2015): str. 303-304.</ref> Pri tem na naj bi mesta v eneagramu, ki so povezana s števili 3, 6 in 9, zavzemala strukturo trikotnika, ostala mesta pa naj bi bila med drugim povezana s strukturo DNK<ref>Petrović, A. (2015): str. 303-305.</ref>]] Anja Petrović je iz ponovne povezave prevzela tudi navdušenje nad simboliko števil. Že po pristopu Erica Pearla število 3 igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju ugodnih frekvenc. Gospa iz Venice Beacha, ki je Ericu Pearlu naredila aksiatonalno povezavo, je to naredila za ceno 333$.<ref> Pearl, E. (2013): str. 62.</ref> Tudi sam Pearl za ponovno povezavo zaračunava 333 $ ali 333 €.<ref> Loren, J. (2006): str. 99.</ref> Pri ponovni povezavi pomembno vlogo igra triangulacija,<ref>Petrović, A. (2015): str. 293.</ref> zdravilec, klient in frekvence ponovne povezave ustvarjajo trojico,<ref> Pearl, E. (2013): str. 148, 159.</ref> pri zdravljenju s ponovno povezavo pa se običajno nekaj pomembnega zgodi šele pri tretjem obisku.<ref>Pearl, E. (2010): str. 208.</ref> Anja Petrović je opozorila, da je tudi sam Nikola Tesla zelo spoštoval število 3: pri vsakem obroku je uporabljal tri prepognjene prtičke, pogosto se je trikrat sprehodil okrog stavbe, preden je vstopil vanjo, baje ni odnehal, dokler ni našel tretje rešitve, odkril je tri zakone termodinamike in tri zakone robotike.<ref>Petrović, A. (2015): str. 306.</ref> Domnevno pod vplivom Pitagore je oseben pomen dajal e zgolj številu 3, ampak tudi številom 6 in 9, po mnenju Anje Petrović zaradi tega, ker naj bi dojel, da gre za osnovna števila [[solfeggio]] frekvenc. <ref>Petrović, A. (2015): str. 307.</ref> Anja Petrović nadalje omenja Marka Rodina, ki je števila 3, 6 in 9 postavil na posebno mesto – s podvajanjem števil in seštevanjem cifer v številih se: <ref>Petrović, A. (2015): str. 309-310.</ref> # pri izhodišču 1 pričenja ponavljati niz osnovnih 6 števil 1,2, 4, 8, 7, 5; # pri izhodišču 3 ali 6 se v nizu izmenjaje ponavljata le števili 3 in 6, kar naj bi predstavljalo magnetizem; # pri izhodišču 9 pa vedno dobimo le novo 9. Anja Petrović je še posebej povezana s številom 9. V letu preden je rekonstruirala Tesla metamorfozo, se ji je vsepovsod kazalo število 999, Goran Marjanović pa je v svojem teoretičnem modelu Tesla valovanje uvrstil v zaporedno številko 9. <ref>Petrović, A. (2015): str. 311-312.</ref> Nadalje naj bi Anja Petrović potrebovala devet mesecev, da je rekonstruirala Tesla metamorfozo.<ref name="NN27 "/> v svoji regresiji naj bi potovala v deveto nadstropje in tam »videla« devet svetlobnih bitij,<ref>Petrović, A. (2015): str. 137.</ref> v 24 urah pa naj bi doživela devet naključij, ki so jo vodile k povezavi z Nikolo Teslo.<ref>Petrović, A. (2015): str.186.</ref> === Reakcije === Po seansah Tesla metamorfoze redko nastopijo različne reakcije v obliki začasnega poslabšanja bolezenskih znakov.<ref>Petrović, A. (2015): str. 224.</ref> Med samimi tretmani se lahko pojavijo nehoteni gibi, zavzemanje nenavadnih telesnih drž, smeh ali jok brez razloga, vidne reakcije (videnje barv, oblik, podob), slušne reakcije (brnenje, zvoki orkestrov ali zborov), reakcije, ki so vezani na vonjanje, okus, pojavljajo se lahko ščemenje, utripanje, vibracije, občutki hladu ali toplote.<ref>Petrović, A. (2015): str. 221.</ref><ref name="TS17 "/> == Kako deluje Tesla metamorfoza == Tesla metamorfoza se izvaja na treh ravneh in sicer kot Tesla metamorfoza zdravja (Tesla metamorfoza I), Tesla komunikacija duše (Tesla metamorfoza II) in kot Tesla metamorfoza svetlobnega telesa (Tesla metamorfoza III). Pri nobeni od teh treh metod iskanje zaščite s klicanjem angelov, vodnikov itd. ni potrebno in tako ravnanje naj bi temeljilo na strahu in nezaupanju v lastno početje.<ref>Petrović, A. (2015): str. 241-244.</ref> Za prakticiranje Tesla metamorfoze sta poleg osnovne predispozicije za stik s Tesla valovi pomembni še dve ključni stvari: visoka moralna načela in ljubezen. <ref name="TS18 "/> Že Tesla naj bi močno vztrajal pri morali in etiki, zato je pomembno, da so praktikove namere čiste, da vedno preveri svoja hotenja zakaj nekaj dela.<ref name="TS18 "/> Dokler praktiki Tesla metamorfoze ljubezni niso sposobni izžarevati spontano, najprej dosežejo, da se osredotočenost iz možganov prenese na raven srca , kjer nato začutijo prijetno toplino in jo preobrazijo v ljubezen.<ref>Petrović, A. (2015): str. 252.</ref> Praktiki sami se na seminarjih naučijo kako se uglasiti s frekvencami Tesla metamorfoze. Najpomembnejša pri tem je namera, potem pa misel oziroma prošnja za zdravilne frekvence.<ref name="CM21 "/> Pomembno je tudi praktikovo stanje hvaležnosti, da je lahko del tega energijskega polja.<ref name="CM21 "/> Tesla metamorfozo I, II in III Anja Petrović poučuje na svojih delavnicah, poleg teh treh stopenj pa obstaja tudi Mentorski program in pa Program za učitelja Tesla metamorfoze. <ref name="TS18 "/> Slovenka Rina Doreni je postala prvi mentor Tesla metamorfoze,<ref name="CM20"/> Anja Petrović pa je bila v letu 2015 še vedno edina certificirana učiteljica tega duhovnega sistema. <ref>Petrović, A. (2015): str. 5.</ref> === Tesla metamorfoza zdravja === Namen Tesla metamorfoze zdravja je, da frekvenco svetlobe v telesu človeka pripelje v popolno ravnovesje.<ref name="TS18 ">Svete, T. (2012): str. 18. </ref> Tesla metamorfoza zdravja se izvaja tako, da se stranke praktik ne dotika, ampak hodi okrog masažne mize in čuti komunikacijo med svojimi dlanmi in strankinim telesom.<ref name="TS17 "/><ref>Petrović, A. (2015): str. 220.</ref> Praviloma so potrebne tri seanse, redkeje štiri ali pet.<ref name="TS16 "/><ref>Petrović, A. (2015): str. 209.</ref>Tesla metamorfoza zdravja je navzven videti enako kot zdravljenje s ponovno povezavo, toda raziskave Ljuba Ristovskega naj bi pokazale, da se pri Tesla metamorfozi aktivirajo specifični valovi, ki se na polikontrastni interferenčni fotografiji (PIP) kažejo kot purpurne barve.<ref>Petrović, A. (2015): str. 186-200.</ref><ref name="DE22">Danel, E. (2012): str. 22.</ref><ref name="TS16 "/> Razlika med določenimi načini zdravljenja naj ne bi bila v tem kako polagamo ali premikamo roke, temveč v tem, do kakšnih frekvenc in gostot energije, informacij in svetlobe lahko dostopamo in komuniciramo z njimi.<ref name="#3"/><ref name="DE21"/> To energijo uporabljamo neposredno iz aktivnega etra oz. vesoljnega polja.<ref name="DE21"/> Če na posnetkih tretmanov Tesla metamorfoze prevladujejo purpurne barve, pa pri tretmanih [[reiki]]ja, Theta zdravljenju in ponovni povezavi prevladujejo zeleni valovi.<ref name="DE22"/> Purpurna barva je sicer barva kronske čakre in to morda pomeni, da Tesla metamorfoza aktivira to čakro<ref name="DE22"/> Pri večini zdravilnih metod energija teče skozi roke zdravilca, v Tesla metamorfozi pa se zdi, da je energija vse naokrog ter da zdravljenec in »zdravitelj« postaneta del nje.<ref >Svete, T. (2012): str. 16-17.</ref> Pri zdravljenju s Tesla metamorfozo gre za zdravljenje z zavestjo višje inteligence, praktik v resnici sploh ničesar ne zdravi.<ref>Petrović, A. (2015): str. 199, 214.</ref><ref name="TS17 ">Svete, T. (2012): str. 17. </ref> Rezultati zdravljenja s Tesla metamorfozo naj bi bili veliki- vsaj v nekaterih primerih naj bi prišlo do spreminjanja [[genetika|genetike]] in odprave prirojenih napak (npr. spreminjanje velikosti prsnega koša, podaljšanje noge),<ref>Petrović, A. (2015): str. 210-211.</ref> obstajali naj bi primeri ozdravitev številnih bolezni kot so poškodbe hrbtenice, težave z očmi, [[rakavo obolenje|rak]], [[tumor]], [[cerebralna paraliza]], [[luskavica]], huda obolenja [[srce|srca]], [[epilepsija]], težave s [[prostata|prostato ]], [[artritis]], [[sindrom kronične utrujenosti]], [[AIDS]], [[herpes]], [[lupus]], [[hromost]] itd.<ref>Petrović, A. (2015): str. 209-211, 216-219, 224- 226, 231-233.</ref><ref name="DE22"/> Toda po drugi strani praktik sam ničesar ne zdravi, zdravljenje je v rokah višje inteligence- zato tudi ne more reči ali bo stranka res dobila pomoč, ki jo želi.<ref name="CM21 "/> Anja Petrović trdi, da ni nobenega zagotovila kaj se bo med zdravljenjem zgodilo, ker da je vse odvisno od dogovora med bolnikom in višjo inteligenco.<ref name="TS17 "/> === Tesla komunikacija duše === Tesla komunikacija duše naj bi nastala pod vplivom kanaliziranega sporočila »Estele iz ozvezdja Grui«, da se na astralnih nivojih učijo s podobami, ne na umski ravni, in da naj bi integrativni um vseboval spomine na znake in simbole.<ref>Petrović, A. (2015): str. 54, 59.</ref> Poleg tega J.J.Hurtak v svoji knjigi »Knjiga znanja, Enohovi ključi« navedel, da se povezava duše z univerzalnim omrežjem zgodi skozi telepatsko komunikacijo, kar naj bi posamezniku omogočilo povezavo z drugimi galaktičnimi območji in celo z območji »hipervesoljske inteligence«.<ref>Hurtak, J.J. (1999): str. 276.</ref> Pri Tesla komunikaciji duše se praktik poda v globine podzavesti, praktik zapiše vse kar zaznava kot pojme, podobe, čustva, ker imajo takšne zaznave lahko velik pomen za strank, praktik pa se ne sme vpletati, ničesar ne dodaja in ničesar ne interpretira. <ref>Petrović, A. (2015): str. 255.</ref> Na ta način naj bi se vzpostavila komunikacija med zavestnim, podzavestnim, integralnim in univerzalnim umom.<ref name="NN27 "/> Tesla komunikacija duše je lahko uspešna v primeru, ko Tesla metamorfoza zdravja odpove, saj naj bi Tesla komunikacija duše lahko razrešila čustveno zavoro, ki preprečuje potek običajnega Tesla zdravljenja.<ref>Petrović, A. (2015): str. 278-280.</ref> S pomočjo Tesla komunikacije duše lahko na plano spravimo tudi zatajevane občutke, prikrite strahove in resnične motive, s tem pa lahko spreminjamo svoje vedenje in postajamo boljši ljudje. <ref>Petrović, A. (2015): str. 276.</ref> To metodo lahko uporabimo tudi tedaj, ko zaradi hospitalizacije ali kome ni mogoče narediti Tesla metamorfoze zdravja,<ref name="CM21 "/> zato je Anja Petrović to metodo označila tudi kot zdravljenje na daljavo.<ref name="TS18 "/> === Tesla metamorfoza svetlobnega telesa === Tesla metamorfoza svetlobnega telesa po eni strani temelji na Pearlovi ponovni povezav, informacijah o aksiatonalnih linijah v knjigi »Knjiga znanja, Enohovi ključi« J.J. Hurtaka. Po drugi strani po trditvah Anje Petrović temelji tudi na informacijah kanaliziranega sporočila »Estele iz ozvezdja Grui«, da svetlobno telo pomeni dvig duha in povezavo z energijskimi tokovi planeta [[Zemlja|Zemlje]].<ref>Petrović, A. (2015): str. 44, 46.</ref> V tem sporočilu je navedeno tudi, da so točke povezave štiri in sicer so to točki v ozadju trebuha in na prvem vratnem vretenu, tretje oko ter prsni center, aktiviranje teh točk pa aktivira štiri kanale povezave (to je aksiatonalne linije).<ref name="#1"/> Tesla metamorfoza svetlobnega telesa naj bi pomenila rekonstrukcijo 13 verig DNK, aksiatonalnih linij in čaker, posledično pa naj bi to vodilo v razvoj svetlobnega bitja (tim. ''Homo luminus'').<ref>Petrović, A. (2015): str. 281-282.</ref><ref name="TS18 "/> Prišlo naj bi do telesne, čustvene, umske in duhovne rasti.<ref>Petrović, A. (2015): str. 281.</ref> Če je namen Tesla metamorfoze zdravja, da frekvenco svetlobe v telesu človeka pripelje v popolno ravnovesje, gre tudi pri Tesla metamorfozi svetlobnega telesa za vračanje popolne ubranosti svetlobe, le da je proces tukaj še intenzivnejši. <ref name="TS18 "/> Postopek pri Tesla metamorfozi svetlobnega telesa je zelo natančno določen. Praktik Tesla metamorfoze tako kot praktik ponovne povezave brez dotikanja stranke riše linije z žarkom svetlobe, ki izhaja iz čakre dlani, pri tem pa uporablja štiri posebne točke v ozadju trebuha in na prvem vratnem vretenu, tretje oko ter prsni center,<ref>Petrović, A. (2015): str. 45, 288-289.</ref> Tesla metamorfoza se namesto orisovanja [[Davidova zvezda|Davidove zvezde]] oslanja na posebno vrsto trinangulacij, ki posledično aktivirajo simbol Davidove zvezde.<ref>Petrović, A. (2015): str. 293.</ref> Podobno kot pri ponovni povezavi se postopek opravi samo enkrat v življenju in sicer v dveh ločenih seansah v dveh zaporednih dnevih oziroma z največjim dovoljenim vmesnim razmikom 48 ur, delovala pa naj bi do konca življenja in je zato ni potrebno ponavljati.<ref>Petrović, A. (2015): str. 286.</ref> Za razliko od Tesla metamorfoze zdravja se tesla metamorfozo svetlobnega telesa priporoča vsem, tudi povsem zdravim ljudem.<ref name="TS18 "/> Anja Petrović našteva naslednje možne koristi pri aksiatonalni poravnavi v obliki Tesla metamorfoze svetlobnega telesa:<ref>Petrović, Anja (2015): str. 285-286.</ref> * umski, čustveni, telesni in duhovni razvoj preide na višjo raven; * povečanje sposobnosti za dajanje in prejemanje ljubezni; * zavedanje življenjskega poslanstva; * znebitev občutkov strahu in krivde; * spreminjanje vrednot; * boljše meditacije; * pojavlja se več možnosti izbire v življenju; * uravnovešanje, sprostitev, pomladitev, uskladitev fizičnega telesa; * spremembe v odnosih; * menjava službe, partnerja, bivališča. == Odnos med Tesla metamorfozo in znanostjo == Tesla metamorfoza se je razvila iz ponovne povezave in ugotovitve glede slednje v marsičem veljajo tudi za samo Tesla metamorfozo. Eric Pearl trdi, da izvajanje ponovne povezave na svet prinaša svetlobo in informacije,<ref> Pearl, E. (2010): str. 85.</ref> da ponovno povezuje DNK verige in [[teorija strun|strune]].<ref> Pearl, E. (2010): str. 93, 120-121.</ref> Eric Pearl vidi povezavo med kvantno mehaniko in ponovno povezavo tudi v tem, da frekvence ponovne povezave ne slabijo z razdaljo.<ref>Pearl, E. (2010): str. 128.</ref> Enako naj bi se tudi valovi, ki jih ustvarja Tesla metamorfoza, krepili z razdaljo.<ref>Petrović, Anja (2015): str. 34</ref><ref name="DE22"/> Iz vidika sklicevanja na kvantno mehaniko kritiki podobne metode in tehnologije opredeljujejo kot obliko [[kvantni misticizem|kvantnega misticizma]], ki svoje koncepte opisuje z izrazoslovjem [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]], vendar je po mnenju stroke [[psevdoznanost]] oz. šarlatanstvo.<ref name="Pigliucci2010"/> Pri zdravljenju s pomočjo ponovne povezave naletimo na primere ozdravljenj težkih bolezni kot so [[rakavo obolenje|rakava obolenja ]], [[AIDS ]] itd…<ref>Loren, J. (2006): str. 98.</ref> Tillerjeve raziskave so pokazale, da zdravilne frekvence zdravljenja s ponovno povezavo povzročajo povečanje viška proste termodinamične energije, kar bi lahko pojasnilo spremembo energije pri praktikih in nenadno sposobnost zdravljenja drugih.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 5-6.</ref> Schwarzove raziskave so pokazale, da praktično vsi udeleženci seminarja o zdravljenju s ponovno povezavo pridobijo večje sposobnosti za energijsko zdravljenje.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 6.</ref> Korotkove raziskave pa so pokazale, da se tekom seminarja signifikantno spreminja elektromagnetno polje v prostorih seminarja.<ref>Pearl, E. v Korotkov (2012): str. 6-7.</ref> Pri sami Tesla metamorfozi , ki velja za nadgradnjo ponovne povezave doslej niso bile objavljena nobena poročila ali raziskave o povezavi med Tesla metamorfozo in ozdravitvami. Naj bi pa Ljubo Ristovski s pomočjo polikontrastne interferenčne fotografije (tim. PIP) seans Tesla metamorfoze pokazal, da je energija, ki je bila uporabljena v Tesla metamorfozi, istovetna frekvencam Teslinih valov.<ref>Petrović, Anja (2015): str. 189-190.</ref> Tesla metamorfozo je podprl tudi Goran Marjanović, ki je po Teslinih podatkih uspel izdelati tim. Teslino tuljavo, na osnovi teoretičnega modela vesolja glede na velikost predmeta in gostoto energije pa je prišel do sklepa o obstoju Teslinih valov.<ref>Petrović, Anja (2015): str. 311-312.</ref> Področje Tesla komunikacije duše in Tesla metamorfoze zdravja je še neraziskano. Anja Petrović sama trdi, da kljub dobrim rezultatom nima znanstvenega pojasnila kaj se dogaja med Tesla komunikacijo duše.<ref>Petrović, Anja (2015): str. 270.</ref> Tesla metamorfoza svetlobnega telesa je še posebej povezana z idejo o rekonstrukciji 13 verig DNK. Ideja o 13 verigah DNK je nadgradnja ideje o obstoju 12 verig DNK, ki jo srečamo pri ponovni povezavi. Genetik James H. Thomas z Univerze v Washingtonu je na vprašanje o Pearlovih trditvah glede 12 verig DNK odgovoril, da je Pearl bodisi šarlatan, bodisi blodnjav, njegove trditve pa, da niso vredne pozornosti.<ref>Suhay, L. (2001).</ref> == Odnos med etiko Tesla metamorfoze in medicinsko etiko == Čeprav ima Tesla metamorfoza lahko zdravstvene rezultate, pa ni [[alternativna medicina]] v ožjem pomenu besede, saj praktik v nasprotju z zdravitelji ničesar ne zdravi. Praktik namreč ne nadzira zdravljenja, ampak se v nekem smislu »igra« z energijo in jo »čuti«, pri čemer naj se sploh ne bi naslanjal na svojo logiko.<ref>Petrović, A. (2015): str. 214-215.</ref> Samo zdravljenje- v kolikor se zgodi- je po trditvah Anje Petrović plod višje inteligence, zato presega naš razum in znanje.<ref>Petrović, A. (2015): str. 214.</ref> Ker praktiki Tesla metamorfoze niso zdravniki ali zdravitelji, svojim strankam obenem ne prepovedujejo uporabo zdravniške pomoči.<ref>primerjaj s celotno knjigo Petrović, A. (2015). Mnoge stranke so tudi v primerih ozdravljenja odšle na kontrolo k svojim zdravnikom.</ref> Kljub temu pa je Petrovićeva zelo kritična do sodobne medicine. Tako jo npr. kritizira, da lajša težave, vzrokov bolezni pa ne odpravlja.<ref>Petrović, A. (2015): str. 212.</ref> Obenem tvega tudi odkrit spopad z medicino, saj opozarja, da tablet ne bi smeli jesti kot bombone, ker da imajo tablete tudi kontraindikacije.<ref name="NN27b ">Neznani avtor (2010b; objavljeno v Astrologosu): str. 27. </ref> Nasprotno pa naj bi Tesla metamorfoza človekovemu telesu pomagala, da samo najde popolno ravnovesje svetlobe.<ref name="NN27b "/> == Tesla metamorfoza v Sloveniji == Anja Petrović je Tesla metamorfozo v Slovenijo prvič prinesla že leta 2010.<ref name="TS16 "/> Njena učenka Rina Doreni je bila leta 2013 edina učenka s položajem mentorja Tesla metamorfoze.<ref name="CM20"/> Kot praktik in mentor pomaga širiti Tesla metamorfozo v Sloveniji.<ref>Petrović, A. (2015): str. 330.</ref> == Glej tudi == *[[aksiatonalna linija]] *[[J.J. Hurtak]] *[[ponovna povezava]] *[[kvantna bioenergija]] == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == <div class="references-small"> *Čermak, Miša (2012). '' Zdravilni purpurni valovi''. '''Iz''': ''Revija Jana.'' November 2013. *Danel, Elena (2012). ''Zdravljenje s Tesla metamorfozo. Čudežno zdravljenje razvija najvišje zavedanje.'' '''Iz''': revoja ''Aura'', julij 2012. *{{cite book |last=Hurtak |first=J.J. |title=The Book of Knowledge: The Keys of Enoch.|year=1999 |publisher= The Academy for Future Science|isbn=09603450-4-3}} *{{cite book |last=Korotkov (ur.) |first=Konstantin |title=Science Confirms Reconnective Healing: Frontier Science Experiments Paperback. |year=2012 |publisher= |isbn=9781467948203}} *{{cite book |last=Loren |first=Julia|display-authors= et al.|title=Shifting Shadow of Supernatural Power: A Prophetic manual for Those Wanting to Move in God's Supernautral Power |year=2006 |publisher= Destiny Image Publishers|isbn=978-0-7684-2369-3}} *{{cite book |last=Pearl |first=Eric |title=Ponovna povezava: zdravi druge, zdravi sebe |year=2010 |publisher= Založba Karantanija, Ljubljana|isbn=978-961-226-983-8 }} *{{cite book |last=Petrović |first=Anja |title= Tesla metamorfoza za zdravljenje in evolucijo. |year=2015 |publisher= Primus, Brežice|isbn= 978-961-6950-38-1}} *{{cite book |last=Pigliucci |first=Massimo |title=Nonsense on Stilts: How to Tell Science from Bunk |year=2010 |publisher=University of Chicago Press |isbn=9780226667874}} *{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2001/04/01/nyregion/in-person-prophet-or-profiteer-this-doctor-s-in-now.html?pagewanted=all |title=IN PERSON; Prophet or Profiteer, This Doctor's In Now |last=Suhay |first=Lisa |date=1.4.2001 |work=The New York Times |accessdate=1.11.2015}} *Svete, Tatjana (2012). ''Purpurni valovi zdravja.'' '''Iz''': ''Misteriji'', marec 2012. *neznani avtor (2010). ''Tesla metamorfoza Intervju sa Anjom Petrović.'' '''Iz''': ''Astrologos.'', avgust 2010. *-- (2010b). ''Tesla metamorfoza Intervju sa Anjom Petrović. II. deo.'' '''Iz''': ''Astrologos.'', september 2010. </div> [[Kategorija:Aksiatonalna linija]] [[Kategorija:Zdravilstvo]] [[Kategorija:Duhovnost]] [[Kategorija:Psevdoznanost]] 7pab13ja1laz7wmn16lmhtx50giy14g 0 419860 5737872 5001231 2022-08-20T18:53:51Z Yerpo 8417 /* Organiziranost */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Akt o ustanovitvi londonske policije leta 1829''' (angleško: Metropolitan Police Act 1829) (10 Geo.4, C.44) je [[zakon]], ki ga je v parlamentu [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]] predstavil [[Sir Robert Peel]]. Zakon je predvideval ustanovitev mestne policije za urbano področje [[London]]a. Zakon je predvideval zamenjavo starega in neučinkovitega sistema paznikov. V zakonu so bila predstavljena zakonodajna pooblastila, kar je pomenilo nastanek prve moderne policije v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]]. Tako imenovani "[[bobby]]" in "[[peeler]]" so bili predstavljeni kot novi model za moderno policijo v urbanem območju mest po celotni državi. Do sprejetja zakona leta 1829 je veljal [[Statute of Winchester]] statut z leta 1285<ref>{{cite book | title= A History of Police in England and Wales | first= Thomas Alan | last= Critchley | year= 1978 | quote= The Statute of Winchester was the only general public measure of any consequence enacted to regulate the policing of the country between the Norman Conquest and the Metropolitan Police Act, 1829…}}</ref>. Statut je bil veljaven v času med letom 1829 in 1895. ==Organiziranost== V prvem členu zakona je bilo določeno, da se ustanovi [[Policijski urad]] za mesto [[London]]. Določeno je bilo, da se imenujeta dva komisarja, kot »Sodnika za mir«. V četrtem členu zakona je bilo opredeljeno območje delovanja londonske policije. Večji del okrožja je pripadal Westminstru, ter z okrožji Middlesex, Surrey in Kent. Okrožja so morala zagotavljati zadostno število primernih moških, da se po potrebi, in odločitvi Kralja ter usmeritvah dveh komisarjev organizirali policijske enote. Enote so lahko delovale v vseh omenjenih okrožjih in niso bile omejen samo na mesto London. V šestem členu je bilo opredeljeno [[kaznivo dejanje]] za lastnike [[javna hiša|javne hiše]], ki je bilo omejeno na londonsko pristanišče in čas delovanja policije v pristanišču. V sedmem členu so opisane pristojnosti policijskih sil. Opredeljeno je bilo, da lahko policija aretira izgubljene, [[brezdomec|brezdomne]] in neurejene osebe, za katere ugotovi, da motijo [[javni red]], ali za katero se ugotovi sum zlobe. In vse osebe, ki so med sončnim zahodom med osmo uro zvečer in vzhodom lune ležale na cesti, dvorišču ali katerem drugem kraju in se nedostojno vedejo. V osmem členu je opisano kaznivo dejanje za [[napad]] ali upiranje policistu. Predvidena je bila [[globa]], ki ni presegala pet [[Funt šterling|funtov]]. V drugih členih so opredeljena policijska pooblastila za njihovo delovanje v različnih župnijah z obstoječimi "stražniki in nočno policijo". Izvajanje pooblastil se je nadaljevalo do odločitve komisarja, kateri je presodil o usposobljenosti Londonske mestne policije, da je pripravljena za prevzem odgovornosti za vsa ostala območja. V župnijah so za delo policije zaračunali posebno dajatev, ki ni presegala osem centov. V 34 členu zakona je bilo opredeljeno, da se lahko nosilnim okrožjem dodajo tudi ostala, ki niso oddaljena dvanajsti milj. Med ta okrožja so spadala: Middlesex, Surrey, Hertfordshire, Essex in Kent. Tudi v teh okrožjih je imela pristojnost mestna policija iz Londona. [[File:MPD 1933.png|300px]] Karta prikazuje meje londonske policije z rdečo mejno črto. V centru je območje Londona. Ostala okrožja so: [[Essex]], [[Kent]], [[Surrey]], [[Middlesex]], and [[Hertfordshire]] ==Glej tudi== * Gash, Norman. ''Mr. Secretary Peel'' (1961) 1:477-507 * Harrison, Arch. "The English Police 1829-1856: Consensus or Conflict" ''International Journal of Police Science & Management'' 2 (1999): 175+ * Lyman, J. L. "The Metropolitan Police Act of 1829: An Analysis of Certain Events Influencing the Passage and Character of the Metropolitan Police Act in England," ''Journal of Criminal Law, Criminology, and Police Science'' (1964) 55#1 pp.&nbsp;141–154 [http://www.jstor.org/stable/1140471 in JSTOR] ==Viri== {{Opombe}} ==Zunanje povezave== *[http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm Metropolitan Police; Time Line 1829 - 1849] *[http://www.learnhistory.org.uk/cpp/met.htm learnhistory.org.uk] Crime, Punishment and Protest Through Time, c.1450-2004 [[Kategorija:London]] [[Kategorija:Leto 1829]] [[Kategorija:Metropolitan Police]] [[Kategorija:Policija]] lfimww3xqjbyv0e3kmkx9ulksrf6ecd 0 420328 5737656 4672786 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Cairn-Terrier-Garten1.jpg|thumb|right|250px|Cairn terierja]] '''Cairn terier''' je ena izmed najstarejših pasem [[Terier|teriera]], ki izvirajo iz [[Škotska|Škotske]], in je priznan kot eden od prvih [[delovni pes|delovnih psov]] Škotske. Gojitelj mu je dal ime Cairn, ker je bila pasma mišljena za [[lov]] in pregon plena po Škotskih višavjih. Čeprav je pasma obstajala že dolgo, je ime Cairn terier kompromis tega, da je bila pasma prvotno prinesena v [[Združeno kraljestvo]] leta 1909 pod imenom kratko dlaki terier Skye. To ime ni bilo sprejemljivo za [[Kinološka zveza|Kinološka zvezo]] zaradi nasprotovanja rejcev Skye terierjev, in ime Cairn terier je bilo predlagano kot alternativa. Po navadi so levičarji, kar so opazili na tekmah sledenja. Cairn terierji so lovci na [[Glodavci|glodalce]]. == Zgodovina == Cairn terier izvira iz Škotskih višavij in otočja Skye, prvotno je bil razvrščeni v razred "Skye terier", skupaj s škotskimi in belimi višavskimi terierji. V zgodnjem 19. stoletju so rejci te terierje razvstili v tri smeri. == Opis == Cairn terier ima ščetinasto dlako, ki je lahko črna, kremasta, pšenična, rdeča, peščena, siva ali mešanica katerekoli od teh barv. Povsem črni, črno rjavi in beli niso dovoljeni v številnih društvih. Po tem, ko je bila registracija belega Cairns teriera enkrat dovoljena, je 1917 ameriška Kinološka zveza zahteva, da se jih registrira kot Višavski terier. Pomembna značilnost Cairnov je, da je pogosto spreminjajo barvo skozi vse življenjsko obdobje. Nič nenavadnega ni, da tekom staranja postanejo temnejši ali bolj sivi. Cairni imajo dvojno dlako, podlanka je mehka, zgornja dlaka pa je ščetinasta. Dobro grajeni Cairni imajo grob in so vedno pripravljeni na zvijačo in hitro reakcijo. Cairn terier je bil registriran v ameriškem kinološkem klubu leta 1903. == Navezovanje stikov == Cairn terierji zgubljajo zelo malo dlake, odstranjevati jo je potrebno ročno. S škarjami in trimerjem lahko psu uničimo njegov oster izgled. Ročno odstranjevanje mrtve dlake vljučuje odstranjevanje dlake s korenino vred. Ob nepravilnem odstranjevanju dlake je lahko psu neprijetno, kar lahko posledično pomeni strah pred ponovnim odstranjevanjem dlake. Z odstranitvijo stare dlake omogočimo rast novi dlaki. Ta dlaka ga ščiti pred zunanjimi vplivi. Predniki Cairna so iz Škotske, kjer ta ščetinasta dlaka omogoča, da voda zdrsi po dlaki in obdrži psa suhega tudi v dežju in vlagi. Vzdrževanje dlake lahko prepreči razdraženje kože. Z odstranitvijo mrtve dlake omogočimo rast nove dlake in zdravo kožo. To lahko uniči uniči pasemsko značilno ščetinasto dlako. Pametno je, da damo žival pregledati na kožne bolezni. == Zdravje == Ti psi so na splošno zdravi in živijo v povprečju od 12 do 17 let. == Študija == [[Rejec|Rejci]], lastniki in [[Veterinar (Wehrmacht)|veterinarji]] so odkrili številne zdravstvene težave, ki so značilni za Cairne. Nekatere od teh bolezni so dedne, druge pa se pojavijo kot posledica drugih dejavnikov (tj. okužbe, toksini, poškodbe ali visoka starost). Trenutno se Združenje Cairn terierjev Amerike skupaj z Inštitutom za nadzor genetskih bolezni pri živalih vzdržuje odprt register za bolezni Cairn terierjev v upanju, na zmanjšanje dednih bolezni znotraj pasme. Rejci prostovoljno posredujejo rezultate preskusov svojih psov za raziskovalne namene in tudi za uporabo posameznikov, ki si prizadevajo za dobro pasme. == Življenjski pogoji == Cairn terier bo srečno živiel v stanovanju, če je dovolj aktiven. Dovolj mu je aktivnost v zaprtem prostoru, ne rabi zunanje aktivnosti. Vzgojimo jih lahko kot lovske pse. Če jim je preveč dovoljeno na domačem terenu, imamo lahko težave, za rešitev katerih potrebujemo profesionalno pomoč. Večina rejcev proda mladiče samo lastnikom, ki bodo pse šolali za poslušnost. Vsakodnevni sprehodi bodo poskrbeli za Cairnovo zdravje in dobro počutje. Ograjeni vrtovi so za to pasmo priporočeni predvsem zaradi varnosti. == Vadba == Cairns so aktivni psi, ki potrebujejo dnevne sprehode. Igra poskrbi za večino njihovih potreb, a igra ne nadomesti njihove potrebe po hoji. Pri psih, ki imajo pomanjkanje sprehodov, večkrat opažamo vedenjske težave. Prav tako bodo uživali na varnem, kjer so lahko tudi spuščeni. Po podatkih Temple Grandin v knjigi »Animals make us human« pes dnevno potrebuje 45 min do 1 uro igranja in iskanja, s čimer zagotovimo lepo obnašanje psa. Šola poslušnosti je pogosto dober začetek za interaktivno igro z besedami in povelji za psa, da naredi nekaj po našem navodilu. == Znani Cairni == Terry, ki je igral Toto leta 1939 v filmski uprizoritvi Čarovnika iz Oza, je bil Cairn Terrier. Z izvirno zgodbo Čarovnika iz Oza je prebivlec iz Wichita začel z gibanjem, da bi Cairn terier postal uradni pes države [[Kansas]]. Terry je imel vlogo tudi v filmu Shirley Temple – Bright Eyes in še v dvanajstih drugih filmih. ==Viri== {{kategorija v Zbirki|Cairn Terrier}} {{Opombe}} #[http://www.vetstreet.com/dogs/cairn-terrier#overvie Cairn Terrier"]. ''Vetstreet''. # [http://www.breedguide.net/dog-breed/cairn-terrier/cairn-terrier-dog-breed-info - The breed is commonly used for hunting and] [[Burrow|burrowing]] prey among the [[Cairn|cairns]]. # [http://www.cs.vu.nl/~tbosse/papers/cogsci649-alphen.pdf Paw preference] # [https://www.akc.org/breeds/cairn_terrier/history.cfm "Cairn Terrier History"]. American Kennel Club. Retrieved 26 October 2014. # [http://www.thekennelclub.org.uk/item/570 "Individual Breed Results for Purebred Dog Health Survey"]. # Leroy, G. G.; Phocas, F.; Hedan, B.; Verrier, E.; Rognon, X. (2015). "Inbreeding impact on litter size and survival in selected canine breeds". ''The Veterinary Journal'' '''203''': 74–8.[[Digital object identifier|doi]]:[[doi:10.1016/j.tvjl.2014.11.008|10.1016/j.tvjl.2014.11.008]] mean=12.23 ± 4.18 median=13.42 # [http://cairnterrier.org/health/ "Health Related Concerns"]. Cairn Terrier Club of America Inc. Retrieved 12 May 2010. # [http://www2.ljworld.com/news/2006/may/13/wichita_resident_wants_toto_breed_named_state_dog_/ "Wichita resident wants ‘Toto’ breed named state dog of Kansas"]. ''Lawrence Journal-World & 6 News''. 13 May 2006. Retrieved 12 May 2005. # Kilkelly, Daniel (17 August 2011). [http://www.digitalspy.co.uk/soaps/s14/neighbours/news/a335531/neighbours-pet-dog-audrey-loses-cancer-battle.html "'Neighbours' pet dog Audrey loses cancer battle"]. ''[[Digital Spy]]''. Retrieved 7 January 2014. # [https://www.yahoo.com/tv/mr-robot-premiere-rami-malek-dog-flipper-122363596070.html "'Mr. Robot': Rami Malek Reveals What's Next... for Flipper"]. Retrieved 28 November 2015. # Barthelme, Donald. "Chablis." ''Forty Stories''. New York: Penguin Books, 1989. 1. Print. [[Kategorija:Pasme psov]] si9k1jucrmu2f9muqf8nkqo1tju1k03 5737793 5737656 2022-08-20T17:14:35Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov|name=Cairn terrier|image=Cairn-Terrier-Garten1.jpg|country=[[Škotska]]|life_span=12—17 kg|coat=ščetinasta dlaka|color=črna, bež, kremna, rdeča, peščena, siva|height=23—33 cm|weight=4,5—7,3 kg|litter_size=2—10}} '''Cairn terier''' je ena izmed najstarejših pasem [[Terier|teriera]], ki izvirajo iz [[Škotska|Škotske]], in je priznan kot eden od prvih [[delovni pes|delovnih psov]] Škotske. Gojitelj mu je dal ime Cairn, ker je bila pasma mišljena za [[lov]] in pregon plena po Škotskih višavjih. Čeprav je pasma obstajala že dolgo, je ime Cairn terier kompromis tega, da je bila pasma prvotno prinesena v [[Združeno kraljestvo]] leta 1909 pod imenom kratko dlaki terier Skye. To ime ni bilo sprejemljivo za [[Kinološka zveza|Kinološko zvezo]] zaradi nasprotovanja rejcev Skye terierjev, in ime Cairn terier je bilo predlagano kot alternativa. Po navadi so levičarji, kar so opazili na tekmah sledenja. Cairn terierji so lovci na [[Glodavci|glodalce]]. == Zgodovina == Cairn terier izvira iz Škotskih višavij in otočja Skye, prvotno je bil razvrščeni v razred "Skye terier", skupaj s škotskimi in belimi višavskimi terierji. V zgodnjem 19. stoletju so rejci te terierje razvrstili v tri smeri. == Opis == Cairn terier ima ščetinasto dlako, ki je lahko črna, kremasta, pšenična, rdeča, peščena, siva ali mešanica katerekoli od teh barv. Povsem črni, črno rjavi in beli niso dovoljeni v številnih društvih. Po tem, ko je bila registracija belega Cairns teriera enkrat dovoljena, je 1917 ameriška Kinološka zveza zahteva, da se jih registrira kot Višavski terier. Pomembna značilnost Cairnov je, da je pogosto spreminjajo barvo skozi vse življenjsko obdobje. Nič nenavadnega ni, da tekom staranja postanejo temnejši ali bolj sivi. Cairni imajo dvojno dlako, podlanka je mehka, zgornja dlaka pa je ščetinasta. Dobro grajeni Cairni imajo grob in so vedno pripravljeni na zvijačo in hitro reakcijo. Cairn terier je bil registriran v ameriškem kinološkem klubu leta 1903. == Navezovanje stikov == Cairn terierji zgubljajo zelo malo dlake, odstranjevati jo je potrebno ročno. S škarjami in trimerjem lahko psu uničimo njegov oster izgled. Ročno odstranjevanje mrtve dlake vključuje odstranjevanje dlake s korenino vred. Ob nepravilnem odstranjevanju dlake je lahko psu neprijetno, kar lahko posledično pomeni strah pred ponovnim odstranjevanjem dlake. Z odstranitvijo stare dlake omogočimo rast novi dlaki. Ta dlaka ga ščiti pred zunanjimi vplivi. Predniki Cairna so iz Škotske, kjer ta ščetinasta dlaka omogoča, da voda zdrsi po dlaki in obdrži psa suhega tudi v dežju in vlagi. Vzdrževanje dlake lahko prepreči razdraženje kože. Z odstranitvijo mrtve dlake omogočimo rast nove dlake in zdravo kožo. To lahko uniči uniči pasemsko značilno ščetinasto dlako. Pametno je, da damo žival pregledati na kožne bolezni. == Zdravje == Ti psi so na splošno zdravi in živijo v povprečju od 12 do 17 let. == Študija == [[Rejec|Rejci]], lastniki in [[Veterinar (Wehrmacht)|veterinarji]] so odkrili številne zdravstvene težave, ki so značilni za Cairne. Nekatere od teh bolezni so dedne, druge pa se pojavijo kot posledica drugih dejavnikov (tj. okužbe, toksini, poškodbe ali visoka starost). Trenutno se Združenje Cairn terierjev Amerike skupaj z Inštitutom za nadzor genetskih bolezni pri živalih vzdržuje odprt register za bolezni Cairn terierjev v upanju, na zmanjšanje dednih bolezni znotraj pasme. Rejci prostovoljno posredujejo rezultate preskusov svojih psov za raziskovalne namene in tudi za uporabo posameznikov, ki si prizadevajo za dobro pasme. == Življenjski pogoji == Cairn terier bo srečno živeli v stanovanju, če je dovolj aktiven. Dovolj mu je aktivnost v zaprtem prostoru, ne rabi zunanje aktivnosti. Vzgojimo jih lahko kot lovske pse. Če jim je preveč dovoljeno na domačem terenu, imamo lahko težave, za rešitev katerih potrebujemo profesionalno pomoč. Večina rejcev proda mladiče samo lastnikom, ki bodo pse šolali za poslušnost. Vsakodnevni sprehodi bodo poskrbeli za Cairnovo zdravje in dobro počutje. Ograjeni vrtovi so za to pasmo priporočeni predvsem zaradi varnosti. == Vadba == Cairns so aktivni psi, ki potrebujejo dnevne sprehode. Igra poskrbi za večino njihovih potreb, a igra ne nadomesti njihove potrebe po hoji. Pri psih, ki imajo pomanjkanje sprehodov, večkrat opažamo vedenjske težave. Prav tako bodo uživali na varnem, kjer so lahko tudi spuščeni. Po podatkih Temple Grandin v knjigi »Animals make us human« pes dnevno potrebuje 45 min do 1 uro igranja in iskanja, s čimer zagotovimo lepo obnašanje psa. Šola poslušnosti je pogosto dober začetek za interaktivno igro z besedami in povelji za psa, da naredi nekaj po našem navodilu. == Znani Cairni == Terry, ki je igral Toto leta 1939 v filmski uprizoritvi Čarovnika iz Oza, je bil Cairn Terrier. Z izvirno zgodbo Čarovnika iz Oza je prebivlec iz Wichita začel z gibanjem, da bi Cairn terier postal uradni pes države [[Kansas]]. Terry je imel vlogo tudi v filmu Shirley Temple – Bright Eyes in še v dvanajstih drugih filmih. ==Viri== {{kategorija v Zbirki|Cairn Terrier}} {{Opombe}} #[http://www.vetstreet.com/dogs/cairn-terrier#overvie Cairn Terrier"]. ''Vetstreet''. # [http://www.breedguide.net/dog-breed/cairn-terrier/cairn-terrier-dog-breed-info - The breed is commonly used for hunting and] [[Burrow|burrowing]] prey among the [[Cairn|cairns]]. # [http://www.cs.vu.nl/~tbosse/papers/cogsci649-alphen.pdf Paw preference] # [https://www.akc.org/breeds/cairn_terrier/history.cfm "Cairn Terrier History"]. American Kennel Club. Retrieved 26 October 2014. # [http://www.thekennelclub.org.uk/item/570 "Individual Breed Results for Purebred Dog Health Survey"]. # Leroy, G. G.; Phocas, F.; Hedan, B.; Verrier, E.; Rognon, X. (2015). "Inbreeding impact on litter size and survival in selected canine breeds". ''The Veterinary Journal'' '''203''': 74–8.[[Digital object identifier|doi]]:[[doi:10.1016/j.tvjl.2014.11.008|10.1016/j.tvjl.2014.11.008]] mean=12.23 ± 4.18 median=13.42 # [http://cairnterrier.org/health/ "Health Related Concerns"]. Cairn Terrier Club of America Inc. Retrieved 12 May 2010. # [http://www2.ljworld.com/news/2006/may/13/wichita_resident_wants_toto_breed_named_state_dog_/ "Wichita resident wants ‘Toto’ breed named state dog of Kansas"]. ''Lawrence Journal-World & 6 News''. 13 May 2006. Retrieved 12 May 2005. # Kilkelly, Daniel (17 August 2011). [http://www.digitalspy.co.uk/soaps/s14/neighbours/news/a335531/neighbours-pet-dog-audrey-loses-cancer-battle.html "'Neighbours' pet dog Audrey loses cancer battle"]. ''[[Digital Spy]]''. Retrieved 7 January 2014. # [https://www.yahoo.com/tv/mr-robot-premiere-rami-malek-dog-flipper-122363596070.html "'Mr. Robot': Rami Malek Reveals What's Next... for Flipper"]. Retrieved 28 November 2015. # Barthelme, Donald. "Chablis." ''Forty Stories''. New York: Penguin Books, 1989. 1. Print. [[Kategorija:Pasme psov]] t04ta1xxzs24wqnrpqzy12ouxbzd1hq 5737794 5737793 2022-08-20T17:15:03Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov|name=Cairn terrier|image=Cairn-Terrier-Garten1.jpg|country=[[Škotska]]|life_span=12–17 kg|coat=ščetinasta dlaka|color=črna, bež, kremna, rdeča, peščena, siva|height=23–33 cm|weight=4,5–7,3 kg|litter_size=2–10}} '''Cairn terier''' je ena izmed najstarejših pasem [[Terier|teriera]], ki izvirajo iz [[Škotska|Škotske]], in je priznan kot eden od prvih [[delovni pes|delovnih psov]] Škotske. Gojitelj mu je dal ime Cairn, ker je bila pasma mišljena za [[lov]] in pregon plena po Škotskih višavjih. Čeprav je pasma obstajala že dolgo, je ime Cairn terier kompromis tega, da je bila pasma prvotno prinesena v [[Združeno kraljestvo]] leta 1909 pod imenom kratko dlaki terier Skye. To ime ni bilo sprejemljivo za [[Kinološka zveza|Kinološko zvezo]] zaradi nasprotovanja rejcev Skye terierjev, in ime Cairn terier je bilo predlagano kot alternativa. Po navadi so levičarji, kar so opazili na tekmah sledenja. Cairn terierji so lovci na [[Glodavci|glodalce]]. == Zgodovina == Cairn terier izvira iz Škotskih višavij in otočja Skye, prvotno je bil razvrščeni v razred "Skye terier", skupaj s škotskimi in belimi višavskimi terierji. V zgodnjem 19. stoletju so rejci te terierje razvrstili v tri smeri. == Opis == Cairn terier ima ščetinasto dlako, ki je lahko črna, kremasta, pšenična, rdeča, peščena, siva ali mešanica katerekoli od teh barv. Povsem črni, črno rjavi in beli niso dovoljeni v številnih društvih. Po tem, ko je bila registracija belega Cairns teriera enkrat dovoljena, je 1917 ameriška Kinološka zveza zahteva, da se jih registrira kot Višavski terier. Pomembna značilnost Cairnov je, da je pogosto spreminjajo barvo skozi vse življenjsko obdobje. Nič nenavadnega ni, da tekom staranja postanejo temnejši ali bolj sivi. Cairni imajo dvojno dlako, podlanka je mehka, zgornja dlaka pa je ščetinasta. Dobro grajeni Cairni imajo grob in so vedno pripravljeni na zvijačo in hitro reakcijo. Cairn terier je bil registriran v ameriškem kinološkem klubu leta 1903. == Navezovanje stikov == Cairn terierji zgubljajo zelo malo dlake, odstranjevati jo je potrebno ročno. S škarjami in trimerjem lahko psu uničimo njegov oster izgled. Ročno odstranjevanje mrtve dlake vključuje odstranjevanje dlake s korenino vred. Ob nepravilnem odstranjevanju dlake je lahko psu neprijetno, kar lahko posledično pomeni strah pred ponovnim odstranjevanjem dlake. Z odstranitvijo stare dlake omogočimo rast novi dlaki. Ta dlaka ga ščiti pred zunanjimi vplivi. Predniki Cairna so iz Škotske, kjer ta ščetinasta dlaka omogoča, da voda zdrsi po dlaki in obdrži psa suhega tudi v dežju in vlagi. Vzdrževanje dlake lahko prepreči razdraženje kože. Z odstranitvijo mrtve dlake omogočimo rast nove dlake in zdravo kožo. To lahko uniči uniči pasemsko značilno ščetinasto dlako. Pametno je, da damo žival pregledati na kožne bolezni. == Zdravje == Ti psi so na splošno zdravi in živijo v povprečju od 12 do 17 let. == Študija == [[Rejec|Rejci]], lastniki in [[Veterinar (Wehrmacht)|veterinarji]] so odkrili številne zdravstvene težave, ki so značilni za Cairne. Nekatere od teh bolezni so dedne, druge pa se pojavijo kot posledica drugih dejavnikov (tj. okužbe, toksini, poškodbe ali visoka starost). Trenutno se Združenje Cairn terierjev Amerike skupaj z Inštitutom za nadzor genetskih bolezni pri živalih vzdržuje odprt register za bolezni Cairn terierjev v upanju, na zmanjšanje dednih bolezni znotraj pasme. Rejci prostovoljno posredujejo rezultate preskusov svojih psov za raziskovalne namene in tudi za uporabo posameznikov, ki si prizadevajo za dobro pasme. == Življenjski pogoji == Cairn terier bo srečno živeli v stanovanju, če je dovolj aktiven. Dovolj mu je aktivnost v zaprtem prostoru, ne rabi zunanje aktivnosti. Vzgojimo jih lahko kot lovske pse. Če jim je preveč dovoljeno na domačem terenu, imamo lahko težave, za rešitev katerih potrebujemo profesionalno pomoč. Večina rejcev proda mladiče samo lastnikom, ki bodo pse šolali za poslušnost. Vsakodnevni sprehodi bodo poskrbeli za Cairnovo zdravje in dobro počutje. Ograjeni vrtovi so za to pasmo priporočeni predvsem zaradi varnosti. == Vadba == Cairns so aktivni psi, ki potrebujejo dnevne sprehode. Igra poskrbi za večino njihovih potreb, a igra ne nadomesti njihove potrebe po hoji. Pri psih, ki imajo pomanjkanje sprehodov, večkrat opažamo vedenjske težave. Prav tako bodo uživali na varnem, kjer so lahko tudi spuščeni. Po podatkih Temple Grandin v knjigi »Animals make us human« pes dnevno potrebuje 45 min do 1 uro igranja in iskanja, s čimer zagotovimo lepo obnašanje psa. Šola poslušnosti je pogosto dober začetek za interaktivno igro z besedami in povelji za psa, da naredi nekaj po našem navodilu. == Znani Cairni == Terry, ki je igral Toto leta 1939 v filmski uprizoritvi Čarovnika iz Oza, je bil Cairn Terrier. Z izvirno zgodbo Čarovnika iz Oza je prebivlec iz Wichita začel z gibanjem, da bi Cairn terier postal uradni pes države [[Kansas]]. Terry je imel vlogo tudi v filmu Shirley Temple – Bright Eyes in še v dvanajstih drugih filmih. ==Viri== {{kategorija v Zbirki|Cairn Terrier}} {{Opombe}} #[http://www.vetstreet.com/dogs/cairn-terrier#overvie Cairn Terrier"]. ''Vetstreet''. # [http://www.breedguide.net/dog-breed/cairn-terrier/cairn-terrier-dog-breed-info - The breed is commonly used for hunting and] [[Burrow|burrowing]] prey among the [[Cairn|cairns]]. # [http://www.cs.vu.nl/~tbosse/papers/cogsci649-alphen.pdf Paw preference] # [https://www.akc.org/breeds/cairn_terrier/history.cfm "Cairn Terrier History"]. American Kennel Club. Retrieved 26 October 2014. # [http://www.thekennelclub.org.uk/item/570 "Individual Breed Results for Purebred Dog Health Survey"]. # Leroy, G. G.; Phocas, F.; Hedan, B.; Verrier, E.; Rognon, X. (2015). "Inbreeding impact on litter size and survival in selected canine breeds". ''The Veterinary Journal'' '''203''': 74–8.[[Digital object identifier|doi]]:[[doi:10.1016/j.tvjl.2014.11.008|10.1016/j.tvjl.2014.11.008]] mean=12.23 ± 4.18 median=13.42 # [http://cairnterrier.org/health/ "Health Related Concerns"]. Cairn Terrier Club of America Inc. Retrieved 12 May 2010. # [http://www2.ljworld.com/news/2006/may/13/wichita_resident_wants_toto_breed_named_state_dog_/ "Wichita resident wants ‘Toto’ breed named state dog of Kansas"]. ''Lawrence Journal-World & 6 News''. 13 May 2006. Retrieved 12 May 2005. # Kilkelly, Daniel (17 August 2011). [http://www.digitalspy.co.uk/soaps/s14/neighbours/news/a335531/neighbours-pet-dog-audrey-loses-cancer-battle.html "'Neighbours' pet dog Audrey loses cancer battle"]. ''[[Digital Spy]]''. Retrieved 7 January 2014. # [https://www.yahoo.com/tv/mr-robot-premiere-rami-malek-dog-flipper-122363596070.html "'Mr. Robot': Rami Malek Reveals What's Next... for Flipper"]. Retrieved 28 November 2015. # Barthelme, Donald. "Chablis." ''Forty Stories''. New York: Penguin Books, 1989. 1. Print. [[Kategorija:Pasme psov]] q7789cdaiikgtdc8fdq1pinpnj517bw 0 428371 5738110 5081380 2022-08-21T09:15:52Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Darko Radinja''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], * [[11. januar]] [[1927]], [[Gorica]] ali [[Pevma]], † [[7. december]] [[2016]], [[Bohinj]]. Prirodoslovno-matematično fakulteto je končal leta 1952 iz predmetov fizika z meteorologijo, etnologija in iz geografije kot predmeta A. Po diplomi je postal gimnazijski učitelj in se leta 1959 vključil v takratni Geografski inštitut PMF, sedanji Oddelek za geografijo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]]. Leta 1960 je postal asistent in kasneje predavatelj. Doktoriral je na Filozofski fakulteti leta 1965. Leta 1966 je postal docent za fizično geografijo, od leta 1972 je bil izredni in od 1983 do upokojitve leta 1996 redni profesor, 2002 pa je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.V letih 1967/68 se je na moskovski in leningrajski univerzi izpopolnjeval v geomorfologiji in hidrogeografiji. Torišča njegovega raziskovanja so bila didaktika geografije, geomorfologija, po 1966 pa še hidrogeografija in varstvo geografskega okolja. Predaval je metodiko geografskega pouka in bil vrsto let urednik Geografskega obzornika. Sodeloval je z Zavodom SRS za šolstvo, kjer je bil član različnih komisij ter je za zavod izdelal več načrtov, poročil, mnenj in ocen. Sodeloval je tudi kot mentor pri gibanju »Znanost mladini« ter je med drugim vodil mladinske raziskovalne tabore v letih 1972 - 1975. Darko Radinja ima velike zasluge za razvoj fizične geografije, posebno hidrogeografije, in predmeta varstvo geografskega okolja na ljubljanski univerzi. Njegove razprave so izšle v Geografskem vestniku in Geografskem obzorniku. S številnimi gesli iz hidrogeografije in varstva okolja ter njihovo razlago je sodeloval tudi pri Geografskem terminološkem slovarju. == Viri == *{{Navedi splet|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MY1HDLD|title=Sedemdeset let prof. dr. Darka Radinje|last=Gams|first=Ivan|date=1997|accessdate= 14. januar 2017|publisher=[[Geografski vestnik]]|website= dLib.si}} *{{Navedi splet|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXUCOCIQ|title=Ob 80. letnici prof. dr. Darka Radinje|last=Lovrenčak|first= Franc|date=2007|accessdate= 14. januar 2017|publisher=Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|website= dLib.si}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radinja, Darko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno matematične fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] j6e13wdds9y7vutmwedzpvsxn71072f 0 428716 5737654 5123340 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{slog}} Avstralski govedar ali preprosto govedar je pastirska [[Pasma|pasma]], ki je bila prvotno razvita v [[Avstralija|Avstraliji]] za pašnjo živine na dolgih razdaljah po težkem terenu. Avstralski govedar je srednje velika pasma z dvojno kratko dlako, ki obstaja v dveh različnih barvah. Mladiči so ob kotenju beli, nato pa z odraščanjem kožuh dobiva svojo pravo barvo. Ima tako rjavo kot črno dlako, ki je porazdeljena precej enakomerno po belem [[Kožuh (razločitev)|kožuhu]], ki nastopi pri "rdeči" ali "modri" barvi [[Pes|psa]]. Tako kot psi drugih delovnih pasem je tudi avstralski govedar ena izmed energičnih in inteligentnih pasem. Dobro se odziva pri zahtevnejšemu treningu, predvsem, če je zanimiv in poln izzivov. Ker je bil prvotno ustvarjen za zganjanje goveda z grizenjem v kopita je znan po tem, da rad ščipa tekajoče otroke. Vzpostavijo močno navezanost do njihovih lastnikov in znajo biti zelo zaščitniški do njih in njihovega premoženja. So enostavni za krtačiti in vzdrževati. Seveda pa zahtevajo malo več kot samo hitro krtačenje med [[izpadanje dlake|izpadanju dlake]]. Najpogostejše zdravstvene težave so gluhost, postopna slepota (obe dedni bolezni) in naključne poškodbe. Drugače pa so zelo zdravi in trpežni, z življenjsko dobo od 12 do 14 let. Govedar je zaradi mešanja z dingom izrazito samosvoj, inteligenten in samostojen pes, ki ni primeren za začetnike (!). V primeru, da mu ne omogočimo dovolj gibanja in mentalne zaposlitve lahko postane destruktiven ali agresiven do ljudi, drugih psov ali ostalih živali. Zahteva dobro in temeljito socializacijo ter odločnega vodnika, ki pasmo razume - v tem primeru je lahko odličen družinski pes, a se praviloma vedno naveže samo na eno osebo. V 19. stoletju je živinorejec Tomas Hall iz [[Novi Južni Wales|Novega Južnega Walesa]] križal pse, ki so jih uporabljali [[Pastir|gonjači]] živine v rodnem kraju njegovih staršev v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]], kjer je tudi udomačeval [[Dingo|dinge]]. Nastali psi so bili znani pod imenom Halls Heelerji. Po Hallovi smrti leta 1870 so psi postali dostopni tudi izven Hallove družine. Ti so se kasneje razvili v dve [[Pasme psov|sodobni pasmi]]. Ena je bila avstralski govedar in druga kratko repi avstralski govedar. Robert Kaleski, ki je napisal prvi standard je vplival k razvoju te pasme. Dobil je vzdevek "Red Heeler" ali "Blue Heeler" na podlagi svoje obarvanosti in početja s tem, ko je grizel govedo za pete. Psi iz pasemske linije v [[Queensland|Queenslandu]], ki so bili uspešni na razstavah in kobilarnah - v letih 1940 so se imenovali "Queensland Heelers" za razliko od pasemske linije v Novem Južnem Walesu. Ta vzdevek se sedaj običajno uporablja za katero koli vrsto avstralskih govedarjev. [[Kategorija:Pasme psov]] 486a6iqjpjzz8dmheft48u5lub4r5pf 5737787 5737654 2022-08-20T17:04:28Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov|name=Avstralski govedar|altname=govedar|image=AustrCattleDogBlue wb.jpg|country={{AUS}}|coat=dvojna kratka dlaka|color=rjava ali črna (ob kotenju bela)|life_span=12-14 let|weight=15-22 kg|maleheight=46-51 cm|femaleheight=43-48 cm}} '''Avstralski govedar''' ali preprosto '''govedar''' je pastirska [[pasma]], ki je bila prvotno razvita v [[Avstralija|Avstraliji]] za pašnjo živine na dolgih razdaljah po težkem terenu. Avstralski govedar je srednje velika pasma z dvojno kratko dlako, ki obstaja v dveh različnih barvah. Mladiči so ob kotenju beli, nato pa z odraščanjem kožuh dobiva svojo pravo barvo. Ima tako rjavo kot črno dlako, ki je porazdeljena precej enakomerno po belem [[Kožuh (razločitev)|kožuhu]], ki nastopi pri "rdeči" ali "modri" barvi [[Pes|psa]]. Tako kot psi drugih delovnih pasem je tudi avstralski govedar ena izmed energičnih in inteligentnih pasem. Dobro se odziva pri zahtevnejšemu treningu, predvsem, če je zanimiv in poln izzivov. Ker je bil prvotno ustvarjen za zganjanje goveda z grizenjem v kopita je znan po tem, da rad ščipa tekajoče otroke. Vzpostavijo močno navezanost do njihovih lastnikov in znajo biti zelo zaščitniški do njih in njihovega premoženja. So enostavni za krtačiti in vzdrževati. Seveda pa zahtevajo malo več kot samo hitro krtačenje med [[izpadanje dlake|izpadanju dlake]]. Najpogostejše zdravstvene težave so gluhost, postopna slepota (obe dedni bolezni) in naključne poškodbe. Drugače pa so zelo zdravi in trpežni, z življenjsko dobo od 12 do 14 let. Govedar je zaradi mešanja z dingom izrazito samosvoj, inteligenten in samostojen pes, ki ni primeren za začetnike. V primeru, da mu ne omogočimo dovolj gibanja in mentalne zaposlitve lahko postane destruktiven ali agresiven do ljudi, drugih psov ali ostalih živali. Zahteva dobro in temeljito socializacijo ter odločnega vodnika, ki pasmo razume - v tem primeru je lahko odličen družinski pes, a se praviloma vedno naveže samo na eno osebo. V 19. stoletju je živinorejec Tomas Hall iz [[Novi Južni Wales|Novega Južnega Walesa]] križal pse, ki so jih uporabljali [[Pastir|gonjači]] živine v rodnem kraju njegovih staršev v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]], kjer je tudi udomačeval [[Dingo|dinge]]. Nastali psi so bili znani pod imenom Halls Heelerji. Po Hallovi smrti leta 1870 so psi postali dostopni tudi izven Hallove družine. Ti so se kasneje razvili v dve [[Pasme psov|sodobni pasmi]]. Ena je bila avstralski govedar in druga kratko repi avstralski govedar. Robert Kaleski, ki je napisal prvi standard je vplival k razvoju te pasme. Dobil je vzdevek "Red Heeler" ali "Blue Heeler" na podlagi svoje obarvanosti in početja s tem, ko je grizel govedo za pete. Psi iz pasemske linije v [[Queensland|Queenslandu]], ki so bili uspešni na razstavah in kobilarnah - v letih 1940 so se imenovali "Queensland Heelers" za razliko od pasemske linije v Novem Južnem Walesu. Ta vzdevek se sedaj običajno uporablja za katero koli vrsto avstralskih govedarjev. [[Kategorija:Pasme psov]] cldlfeg3sknqkviwm6yalfmcibepmtr 5737788 5737787 2022-08-20T17:05:10Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov|name=Avstralski govedar|altname=govedar|image=AustrCattleDogBlue wb.jpg|country={{AUS}}|coat=dvojna kratka dlaka|color=rjava ali črna (ob kotenju bela)|life_span=12―14 let|weight=15―22 kg|maleheight=46―51 cm|femaleheight=43―48 cm}} '''Avstralski govedar''' ali preprosto '''govedar''' je pastirska [[pasma]], ki je bila prvotno razvita v [[Avstralija|Avstraliji]] za pašnjo živine na dolgih razdaljah po težkem terenu. Avstralski govedar je srednje velika pasma z dvojno kratko dlako, ki obstaja v dveh različnih barvah. Mladiči so ob kotenju beli, nato pa z odraščanjem kožuh dobiva svojo pravo barvo. Ima tako rjavo kot črno dlako, ki je porazdeljena precej enakomerno po belem [[Kožuh (razločitev)|kožuhu]], ki nastopi pri "rdeči" ali "modri" barvi [[Pes|psa]]. Tako kot psi drugih delovnih pasem je tudi avstralski govedar ena izmed energičnih in inteligentnih pasem. Dobro se odziva pri zahtevnejšemu treningu, predvsem, če je zanimiv in poln izzivov. Ker je bil prvotno ustvarjen za zganjanje goveda z grizenjem v kopita je znan po tem, da rad ščipa tekajoče otroke. Vzpostavijo močno navezanost do njihovih lastnikov in znajo biti zelo zaščitniški do njih in njihovega premoženja. So enostavni za krtačiti in vzdrževati. Seveda pa zahtevajo malo več kot samo hitro krtačenje med [[izpadanje dlake|izpadanju dlake]]. Najpogostejše zdravstvene težave so gluhost, postopna slepota (obe dedni bolezni) in naključne poškodbe. Drugače pa so zelo zdravi in trpežni, z življenjsko dobo od 12 do 14 let. Govedar je zaradi mešanja z dingom izrazito samosvoj, inteligenten in samostojen pes, ki ni primeren za začetnike. V primeru, da mu ne omogočimo dovolj gibanja in mentalne zaposlitve lahko postane destruktiven ali agresiven do ljudi, drugih psov ali ostalih živali. Zahteva dobro in temeljito socializacijo ter odločnega vodnika, ki pasmo razume - v tem primeru je lahko odličen družinski pes, a se praviloma vedno naveže samo na eno osebo. V 19. stoletju je živinorejec Tomas Hall iz [[Novi Južni Wales|Novega Južnega Walesa]] križal pse, ki so jih uporabljali [[Pastir|gonjači]] živine v rodnem kraju njegovih staršev v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]], kjer je tudi udomačeval [[Dingo|dinge]]. Nastali psi so bili znani pod imenom Halls Heelerji. Po Hallovi smrti leta 1870 so psi postali dostopni tudi izven Hallove družine. Ti so se kasneje razvili v dve [[Pasme psov|sodobni pasmi]]. Ena je bila avstralski govedar in druga kratko repi avstralski govedar. Robert Kaleski, ki je napisal prvi standard je vplival k razvoju te pasme. Dobil je vzdevek "Red Heeler" ali "Blue Heeler" na podlagi svoje obarvanosti in početja s tem, ko je grizel govedo za pete. Psi iz pasemske linije v [[Queensland|Queenslandu]], ki so bili uspešni na razstavah in kobilarnah - v letih 1940 so se imenovali "Queensland Heelers" za razliko od pasemske linije v Novem Južnem Walesu. Ta vzdevek se sedaj običajno uporablja za katero koli vrsto avstralskih govedarjev. [[Kategorija:Pasme psov]] 53v77pkjc4gy1s727lp0cayzuf7bsgi 5737790 5737788 2022-08-20T17:05:57Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pasma psov|name=Avstralski govedar|altname=govedar|image=AustrCattleDogBlue wb.jpg|country={{AUS}}|coat=dvojna kratka dlaka|color=rjava ali črna (ob kotenju bela)|life_span=12–14 let|weight=15–22 kg|maleheight=46–51 cm|femaleheight=43–48 cm}} '''Avstralski govedar''' ali preprosto '''govedar''' je pastirska [[pasma]], ki je bila prvotno razvita v [[Avstralija|Avstraliji]] za pašnjo živine na dolgih razdaljah po težkem terenu. Avstralski govedar je srednje velika pasma z dvojno kratko dlako, ki obstaja v dveh različnih barvah. Mladiči so ob kotenju beli, nato pa z odraščanjem kožuh dobiva svojo pravo barvo. Ima tako rjavo kot črno dlako, ki je porazdeljena precej enakomerno po belem [[Kožuh (razločitev)|kožuhu]], ki nastopi pri "rdeči" ali "modri" barvi [[Pes|psa]]. Tako kot psi drugih delovnih pasem je tudi avstralski govedar ena izmed energičnih in inteligentnih pasem. Dobro se odziva pri zahtevnejšemu treningu, predvsem, če je zanimiv in poln izzivov. Ker je bil prvotno ustvarjen za zganjanje goveda z grizenjem v kopita je znan po tem, da rad ščipa tekajoče otroke. Vzpostavijo močno navezanost do njihovih lastnikov in znajo biti zelo zaščitniški do njih in njihovega premoženja. So enostavni za krtačiti in vzdrževati. Seveda pa zahtevajo malo več kot samo hitro krtačenje med [[izpadanje dlake|izpadanju dlake]]. Najpogostejše zdravstvene težave so gluhost, postopna slepota (obe dedni bolezni) in naključne poškodbe. Drugače pa so zelo zdravi in trpežni, z življenjsko dobo od 12 do 14 let. Govedar je zaradi mešanja z dingom izrazito samosvoj, inteligenten in samostojen pes, ki ni primeren za začetnike. V primeru, da mu ne omogočimo dovolj gibanja in mentalne zaposlitve lahko postane destruktiven ali agresiven do ljudi, drugih psov ali ostalih živali. Zahteva dobro in temeljito socializacijo ter odločnega vodnika, ki pasmo razume - v tem primeru je lahko odličen družinski pes, a se praviloma vedno naveže samo na eno osebo. V 19. stoletju je živinorejec Tomas Hall iz [[Novi Južni Wales|Novega Južnega Walesa]] križal pse, ki so jih uporabljali [[Pastir|gonjači]] živine v rodnem kraju njegovih staršev v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]], kjer je tudi udomačeval [[Dingo|dinge]]. Nastali psi so bili znani pod imenom Halls Heelerji. Po Hallovi smrti leta 1870 so psi postali dostopni tudi izven Hallove družine. Ti so se kasneje razvili v dve [[Pasme psov|sodobni pasmi]]. Ena je bila avstralski govedar in druga kratko repi avstralski govedar. Robert Kaleski, ki je napisal prvi standard je vplival k razvoju te pasme. Dobil je vzdevek "Red Heeler" ali "Blue Heeler" na podlagi svoje obarvanosti in početja s tem, ko je grizel govedo za pete. Psi iz pasemske linije v [[Queensland|Queenslandu]], ki so bili uspešni na razstavah in kobilarnah - v letih 1940 so se imenovali "Queensland Heelers" za razliko od pasemske linije v Novem Južnem Walesu. Ta vzdevek se sedaj običajno uporablja za katero koli vrsto avstralskih govedarjev. [[Kategorija:Pasme psov]] exm05wjretbdsfdh3bcjplnt4lp5yyn 0 434457 5737873 5408661 2022-08-20T18:53:56Z Yerpo 8417 /* Zgodnje življenje in kariera */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Jeff Lynne | image = | image_size = 250px | caption = Lynne leta 2014 | background = solo_singer | birth_name = Jeffrey Lynne | alias = * Otis Wilbury * Clayton Wilbury | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | instrument = {{flatlist| *[[vokal]] *[[kitara]] *[[bas kitara]] *[[klaviature]] *[[čelo]]|[[banjo]] *[[ukulele]] *[[tolkala]]}} | genre = {{flatlist| *[[rock]] *[[pop glasba|pop]]}} | occupation = | years_active = 1963–danes | label = {{flatlist| *[[United Artists Records|United Artists]] *[[Jet Records|Jet]] *[[Harvest Records|Harvest]] *[[Epic Records|Epic]] *[[Sony BMG]] *[[Reprise Records|Reprise]] *[[Frontiers Records|Frontiers]]}} | associated_acts = {{flatlist| *[[Electric Light Orchestra]] *[[Traveling Wilburys]] *[[Tom Petty & The Heartbreakers]] *[[The Idle Race]] *[[The Move]] *[[George Harrison]] *[[The Beatles]]}} | website = | notable_instruments ={{unbulleted list|[[Fender Stratocaster]]|[[Fender Telecaster]]|[[Gibson L5S]]|[[Gibson Les Paul]]|[[Gibson Hummingbird]]|[[Gibson Marauder]]|[[Ovation Deacon]]|[[Ovation Guitar Company|Ovation Pacemaker]]|[[Polymoog]]|[[Ovation Guitars]]|[[Yamaha CS-80]]}} }} '''Jeffrey Lynne''', [[Angleži|angleški]] [[tekstopisec]], [[skladatelj]], [[aranžer]], [[pevec]], [[multiinstrumentalist]] in [[glasbeni producent]], * [[30. december]] [[1947]], [[Shard End]], [[Birmingham]], [[Združeno kraljestvo]]. Znan je postal slaven v 1970. letih kot glavni pevec skupine [[Electric Light Orchestra]] (ELO). Leta 1988 je pod [[psevdonim]]oma '''Otis Wilbury''' in '''Clayton Wilbury''' soustanovil [[superskupina|superskupino]] [[Traveling Wilburys]], ki so jo sestavljali še [[George Harrison]], [[Bob Dylan]], [[Roy Orbison]] in [[Tom Petty]]. Po razpadu skupine ELO leta 1986, je Lynne izdal studijska albuma: ''[[Armchair Theatre]]'' (1990) in ''[[Long Wave]]'' (2012). V tem času je začel delovati kot producent številnih izvajalcev. Sredi 1990. let je produciral singla [[Beatles]]ov, »Free as a Bird« in »Real Love«. 7. aprila 2017 je bil kot član ELO sprejet v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref name="rrhofelo">{{cite web|title=Inductees: Electric Light Orchestra (ELO)|url=https://www.rockhall.com/inductees/electric-light-orchestra-elo|website=Rock & Roll Hall of Fame|accessdate=17. maj 2017}}</ref> == Glasbena kariera == === Zgodnje življenje in kariera === Lynne je odraščal v [[Shard End]]u, v [[Birmingham]]u, kjer je obiskoval srednjo šolo Alderlea Boys' Secondary School.<ref name="andicaps">{{cite web|url=http://www.brumbeat.net/andicaps.htm|title=The Andicaps|publisher=Brumbeat.net|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> Prvo kitaro mu je za 2 [[Funt šterling|funta]] kupil oče.<ref name="MBS">{{cite AV media|people=Atkins, Martyn (Director)|date=5. oktober 2012|title=Mr Blue Sky: The Story of Jeff Lynne and ELO|url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b01n3yf4|medium=Streaming|publisher=Paralel 28 Equipe|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> Leta 2012 je nanjo še vedno igral.<ref name="MBS"/> Leta 1963 je z Robertom Readerjem in Davidom Walshem ustanovil skupino, člani katere so uporabljali španske kitare in poceni električne instrumente.<ref name="andicaps"/> Prvotno so se imenovali The Rockin' Hellcats, kasneje The Handicaps in na koncu The Andicaps. Vadili so v Shard End Community Centru, kjer so tedensko nastopali. Leta 1964 sta Reader in Walsh zapustila skupino, Lynne pa je v skupino pripeljal nadomestne člane.<ref name="andicaps"/> Konec leta 1964 je tudi Lynne zapustil skupino in se pridružil lokalni skupini The Chads, kjer je zamenjal Micka Adkinsa.<ref>{{cite web|url=http://www.brumbeat.net/chads.htm|title=The Chads|publisher=Brumbeat|date=|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> Okrog leta 1965<ref name="Beocord">{{cite web|url=http://www.beoworld.org/prod_details.asp?pid=581|title=BeoCord 2000 Deluxe K Reel to Reel Tape Deck|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> je Lynne kupil svoj prvi kos studijske snemalne opreme,<ref name="MBS"/> [[stereo]] kolutni [[magnetofon]] Bang & Olufsen 'Beocord 2000 De Luxe'.<ref name="MBS"/> Lynne je dejal, da ga je magnetofon »učil kako biti producent«.<ref name="MBS"/> Leta 1966 se je Lynne kot kitarist pridružil zasedbi The Nightriders.<ref>{{cite web|url=http://www.brumbeat.net/ntrdrs.htm|title=Mike Sheridan and The Nightriders|publisher=Brumbeat|date=|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Skupina se je kmalu preimenovala v The Idle Race.<ref>{{cite web|url=http://www.brumbeat.net/idle.htm|title=The Idle Race|publisher=Brumbeat|date=|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Čeprav je s skupino posnel dva kritično odobrena albuma (bil je tudi producent prugega), ni dosegel uspeha.<ref>{{cite web|last=Eder|first=Bruce|url=http://www.allmusic.com/artist/the-idle-race-mn0000081981/biography|title=The Idle Race - Music Biography, Credits and Discography|publisher=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Leta 1970 je sprejel vabilo prijatelja [[Roy Wood|Royja Wooda]] v uspešnejšo skupino [[The Move]].<ref name=AM>{{cite web|last=Huey|first=Steve|url=http://www.allmusic.com/artist/jeff-lynne-mn0000228266|title=Jeff Lynne - Music Biography, Credits and Discography|publisher=[[AllMusic]]|date=|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> === 1970–86: Electric Light Orchestra === {{Glavni|Electric Light Orchestra}} [[Slika:Electric Light Orchestra publicity photo 1973.png|thumb|right|220px|Electric Light Orchestra leta 1973. Lynne je zgoraj desno.]] Lynne je prispeval več skladb, ki so izšle na zadnjih albumih skupine, medtem pa je z Woodom in [[Bev Bevan|Bevom Bevanom]] ustanavljal zasedbo, ki bi izvajala zmes [[rock]]a in [[klasična glasba|klasične glasbe]]. Originalna ideja je bila, da bi skupini nastopali v tandemu.<ref name="beatleselo">{{cite news|author=McGee, Alan|title=ELO: The band the Beatles could have been|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2008/oct/16/elo-better-than-beatles|accessdate=23. maj 2017|work=[[The Guardian]]|date=16. oktober 2008|language=en}}</ref> Iz tega projekta je nastala zelo uspešna skupina [[Electric Light Orchestra]] (ELO). Zaradi težav je Wood leta 1972, kmalu po izdaji [[The Electric Light Orchestra|debitantskega albuma]],<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-electric-light-orchestra-mw0000309528|title=Electric Light Orchestra: The Electric Light Orchestra|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Mason, Stewart|language=en}}</ref> zapustil skupino in Lynne je tako postal glavni kreator skupine.<ref name=AM/><ref>{{cite news|author=|title=Wizzard and Move pop legend Roy Wood reveals his secret shyness|url=http://www.birminghammail.co.uk/news/local-news/wizzard-and-move-pop-legend-roy-239409|accessdate=23. maj 2017|work=Birmingham Mail|date=5. april 2009|language=en}}</ref> Sledile so menjave članov skupine<ref name="eloall">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/artist/electric-light-orchestra-mn0000163229/biography|title=Electric Light Orchestra: Biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Ankeny, Jason|language=en}}</ref> in vedno bolj popularni studijski albumi: leta 1973 ''[[ELO 2]]''<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/electric-light-orchestra-ii-mw0000468889|title=Electric Light Orchestra: ELO 2|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> in ''[[On the Third Day]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-third-day-mw0000193711|title=Electric Light Orchestra: On the Third Day|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> leta 1974 ''[[Eldorado]]''<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/eldorado-mw0000073078|title=Electric Light Orchestra: Eldorado|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> in leta 1975 ''[[Face the Music]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/face-the-music-mw0000174959|title=Electric Light Orchestra: Face the Music|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Do albuma ''[[A New World Record]]'', ki je izšel leta 1976,<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/a-new-world-record-mw0000650112|title=Electric Light Orchestra: A New World Record|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> je Lynne uspel nadgraditi zvok skupine v bolj kompleksen in unikaten [[pop rock]] zvok mešan s studijskimi godali, večplastnimi vokali, ki je bil ključen za izdajo popularnih singlov. Zaradi Lynnove dominantnosti v skupini, kjer je deloval kot producent, tekstopisec, aranžer, glavni vokalist in kitarist, je skupina delovala skoraj kot njegov solo dosežek. Vseeno so zvok skupine in fokus Lynnovega skladanja oblikovali tudi aranžiranje [[Louis Clark|Louisa Clarka]] in [[Richard Tandy|Richarda Tandyja]], Bevanovo bobnanje ter Tandyjeva integracija [[Moog]]a, [[harmonij]]a, [[Mellotron]]a in številnih drugih klaviatur, kar je dajalo Lynnovim skladbam bolj simfonični zvok. Značilen glas [[Kelly Groucutt|Kellyja Groucutta]] ter Lynnov vokal sta pripomogla h klasičnem harmonskem vokalnem zvoku skupine. Vrhunec uspeha na lestvicah in popularnosti po svetu je bil dvojni album ''[[Out of the Blue]]'', iz leta 1977.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/out-of-the-blue-mw0000189777|title=Electric Light Orchestra: Out of the Blue|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Eder, Bruce|language=en}}</ref> Večina skladb je bila ustvarjena med dvotedenskim pisalnim maratonom v [[švica]]rski brunarici.<ref>{{cite web|url=http://www.ftmusic.com/outoftheblue/sleeve_notes.html|title=ELO Remaster Series ''Out of the Blue'' Sleeve Notes|publisher=Ftmusic.com|date=|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> Promocijska turneja skupine leta 1978 je predstavljala set v obliki [[vesoljska ladja|vesoljske ladje]] in [[laser]]ski light show.<ref>{{cite web|url=http://beta.livedesignonline.com/top-concert-designs/electric-light-orchestra-elo-big-nightout-blue-1978-top-concert-tour-design-all-?utm_test=redirect&utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.si%2F|title=Electric Light Orchestra (ELO) The Big Night/Out of The Blue (1978) - Top Concert Tour Design of all time|work=Live Design Online|date=1. avgust 2010|accessdate=23. maj 2017|author=Sandberg, Marian|language=en}}</ref> Da bi skupina lahko ponovno ustvarila kompleksne instrumentalne pasaže z albumov, so člani skupine na koncertih uporabljali vnaprej posnete spremljevalne skladbe. Čeprav je to postalo stalna praksa, je v tistem času povzročilo precej posmeha v medijih.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/ootbtour/|title=Jeff Lynne Song Database - Electric Light Orchestra - Out Of The Blue / The Big Night Tour|publisher=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|accessdate=18. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je pogosto omenjal, da ima raje ustvarjalno okolje studia kot mrzlico in monotonijo turnej. Leta 1979 je izšel naslednik albuma ''Out of the Blue'', ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/discovery-mw0000174496|title=Electric Light Orchestra: Discovery|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> ki je pet tednov držal prvo mesto britanske lestvice.<ref name="ELO UK Charts">{{cite web|url=http://www.officialcharts.com/artist/_/electric%20light%20orchestra/|title=ELO: UK Chart History|accessdate=23. maj 2017|work=Official Charts|author=|language=en}}</ref> Prvi asociaciji na album sta dva singla s primesmi [[disco|disca]], "Shine a Little Love" in "Last Train to London" ter besedna igra v naslovu - »disco« in »very«.<ref name="autogenerated1"/> Kljub temu je sedem preostalih skladb odražalo Lynna kot [[pop rock]] skladatelja, vključno z [[rock]]ovsko himno "Don't Bring Me Down", ki bi jo lahko šteli kot antitezo discu.<ref name="autogenerated1">{{navedi knjigo|title=Jeff Lynne: The Electric Light Orchestra, before and after|last=Van der Kiste|first=John|publisher=Fonthill Media|url=https://books.google.si/books?id=RRj1DQAAQBAJ&pg=PT93&lpg=PT93&dq=I+love+the+force+of+disco+jeff+lynne&source=bl&ots=uMESi4aYGZ&sig=5hb5D7nKMhSFwzdddzqqrSB0eLI&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjrlrvz9ZLUAhUJLVAKHUqeBxYQ6AEINzAC#v=onepage&q=I%20love%20the%20force%20of%20disco%20jeff%20lynne&f=false|location=Stroud|year=2015|isbn=978-1-7815-5492-0|language=en}}</ref> V intervjuju aprila 2008, je Lynne razložil prehod k plesni glasbi: {{citatni blok|Všeč mi je moč disca. Všeč mi je njegova svoboda, da lahko pri njem uporabim različne ritme. Všeč mi je bil ta stalni udarni utrip. Trden kot rock. Vedno mi je bila všeč preprostost bas bobna.<ref name="autogenerated1"/>}} Leta 1979 je Lynne zavrnil povabilo skupini ELO za nastop na Knebworth Concertu v Združenem kraljestvu, na katerem so namesto ELO nastopili [[Led Zeppelin]].<ref>{{cite web|url=https://www.festivival.com/festivals/knebworth-festival-1979|title=Knebworth Festival 1979|accessdate=23. maj 2017|date=19. april 2015|work=festivival.com|author=|language=en}}</ref> Ker skupina po izidu albuma ''Discovery'' ni odšla na promocijsko turnejo,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/discoverytour/|title=Electric Light Orchestra - Discovery Tour|accessdate=23. maj 2017|date=|work=Jeff Lynne Song Database|author=Porter, Robert|language=en}}</ref> je Lynne v tem času prispeval pet skladb [[Xanadu (soundtrack)|soundtrack]]u filma ''[[Xanadu (film)|Xanadu]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0081777/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=Xanadu (1980) - Soundtracks|accessdate=23. maj 2017|date=|work=[[IMDb]]|author=|language=en}}</ref> S soundtracka so izšli trije top 40 singli: »I'm Alive« (20. mesto), »All Over the World« (11. mesto) in naslovna skladb »Xanadu«, ki je dosegla vrh britanske lestvice.<ref name="ELO UK Charts"/> Lynne ni bil tesno povezan z razvojem filma, zato so bile njegove skladbe le površno povezane z zgodbo. Film ni bil preveč uspešen, soundtrack pa je prejel dvojni platinast certifikat.<ref name="elogold">{{cite web|url=https://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&ar=electric+light+orchestra&ti=&lab=&genre=&format=&date_option=release&from=&to=&award=&type=&category=&adv=SEARCH#search_section|title=Gold & Platinum: Electric Light Orchestra|work=[[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]]|date=|accessdate=23. maj 2017|author=|language=en}}</ref> Lynne je kasneje zanikal omejen prispevek k projektu,<ref>{{cite web|url=http://www.fast-rewind.com/xanadu.htm|title=Xanadu Movie -The 80s Rewind «|publisher=Fast-rewind.com|date=3. februar 1981|accessdate=19. maj 2017}}</ref> čeprav je kasneje ponovno posnel naslovno skladbo, ki je leta 2000 izšla na setu ''[[Flashback (album, ELO)|Flashback]]''. Leta 2007 je bil film preoblikovan v uspešni [[muzikal]], ki vsebuje večino skladb iz filma ter še dva hita ELO: »Strange Magic« in »Evil Woman«.<ref>{{cite web|url=http://www.theatrebreaks.co.uk/xanadu-gets-uk-premiere/|title=Xanadu gets UK premiere|accessdate=23. maj 2017|work=Theatre News|author=Harding, Simon|language=en}}</ref> Muzikal je bil nominiran za štiri nagrade [[Tony Award]].<ref>{{cite web|url=http://www.playbill.com/article/2007-2008-tony-nominations-announced-in-the-heights-earns-13-noms-com-150053|title=2007-2008 Tony Nominations Announced; In the Heights Earns 13 Noms|accessdate=23. maj 2017|date=13. maj 2008|work=Playbill|last1=Gans|first1=Andrew|last2=Hernandez|first2=Ernio|language=en}}</ref> === 1980. leta === Leta 1981 je Lynne skupino usmeril v nekoliko drugačno smer z [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnim]] [[konceptualni album|konceptualnim albumom]] ''[[Time (album, ELO)|Time]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/time-mw0000651900|title=Electric Light Orchestra: Time|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=24. maj 2017|author=Chrispell, James|language=en}}</ref> ki je v Združenem kraljestvu dva tedna držal prvo mesto lestvice,<ref name="ELO UK Charts"/> z albuma pa je izšel tudi drugi top 3 singl skupine v manj kot dveh letih.<ref name="ELO UK Charts"/> Zvok je še vedno vseboval [[godala]], a s podlago [[sintetizator]]jev. Po manj uspešni turneji je skupina leta 1983 z istim pristopom posnela album ''[[Secret Messages]]''<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/secret-messages-mw0000650114|title=Electric Light Orchestra: Secret Messages|work=[[AllMusic]]|author=Unterberger, Richie|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> in zadnji pogodbeni album skupine, ''[[Balance of Power]]'', ki je izšel leta 1986.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/balance-of-power-mw0000189893|title=Electric Light Orchestra: Balance of Power|work=[[AllMusic]]|author=Chrispell, James|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> O okoliščinah zadnjih dveh pogodbeno vezanih albumih je Lynne spregovoril v kratkem intervjuju, ki je bil vključen na [[DVD]] turneje ''Zoom''. Skupina je imela tedaj le tri preostale uradne člane (Lynne, Bevan in Tandy), Lynne pa je takrat začel namenjati več časa produkciji. V času delovanja skupine je Lynne pod svojim imenom izdal nekaj posnetkov. Leta 1976 je priredil skladbi [[Beatles]]ov »With a Little Help from My Friends« in »Nowhere Man«, ki sta bili uporabljeni v [[dokumentarni film|dokumentarnem filmu]] ''All This and World War II''.<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0132679/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=All This and World War II (1976): Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Leto kasneje je Lynne izdal prvi solo singl s primesmi disca, »Doin' That Crazy Thing«/»Goin' Down to Rio«.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Jeff-Lynne-Doin-That-Crazy-Thing-Goin-Down-To-Rio/release/1500994|title=Jeff Lynne ‎– Doin' That Crazy Thing|work=Discogs|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Kljub takratni popularnosti skupine ELO, se singl ni uvrstil na lestvice in je bil slabo predvajan po radiih.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=DoinThatCrazyThing197726_popupplus|title=Jeff Lynne - Doin' That Crazy Thing [Single Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> [[Slika:Electric Light Orchestra (1986).jpg|thumb|left|270px|Lynne na koncertu ELO leta 1986 v [[Birmingham]]u.]] Leta 1984 sta Lynne in klaviaturist ELO, Richard Tandy, posnela skladbi »Video!«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=Video19841_popupplus|title=Jeff Lynne - Video! [Single Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> in »Let It Run«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LetItRun19845_popupplus|title=Jeff Lynne - Let It Run [Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> ki sta bili uporabljeni v filmu ''[[Electric Dreams (film)|Electric Dreams]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0087197/soundtrack|title=Electric Dreams (1984): Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je prispeval tudi besedilo skladbe »The Story of Me«, ki jo je posnela skupina Everly Brothers in je izšla na njihovem albumu ''EB84''.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=TheStoryOfMe198414_popupplus|title=The Everly Brothers - The Story Of Me [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Še pred uradnim razpadom skupine ELO se je Lynne skoraj izključno preusmeril na studijsko produkcijo. Produciral in napisal je top 40 hit »Slipping Away«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=SlippingAway198335_popupplus|title=Dave Edmunds - Slipping Away [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> za Dava Edmundsa in skupaj s Tandyjem sodeloval pri snemanju Edmundsovega albuma, ''Information''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/information-mw0000675466/credits|title=Dave Edmunds: Information - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je produciral tudi šest skladb z Edmundsovega naslednjega albuma, ''Riff Raff'', ki je izšel leta 1984.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/riff-raff-mw0000840381|title=Dave Edmunds: Riff Raff|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> V nasprotju z gostim in [[baročni pop|baročnim]] zvokom ELO je bilo Lynnovo kasnejše studijsko delo usmerjeno bolj proti minimalistični, akustični instrumentaciji in redki kvaliteti kot svetlemu ambientu in obarvanosti, še posebej pri vokalih. Lynnovi posnetki pogosto vsebujejo stisnjen zvok akustične kitare, začetnik katerega je bil [[Roger McGuinn]], in močan zvok malega bobna.{{sfn|Jackson|2012|p=198}} Vpliv skupine [[The Beatles]] na Lynna je bil razviden že pri skupini ELO,<ref name="beatleselo"/> povezava med Lynnom in Beatlesi pa se je okrepila, ko je Lynne produciral [[George Harrison|Harrisonov]] album, ''[[Cloud Nine]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/cloud-nine-mw0000193612|title=George Harrison: Cloud Nine|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> S tem albumom, ki je izšel leta 1987, se je Harrison uspešno vrnil na sceno, z albuma po so izšli popularni singli »Got My Mind Set on You« ter »When We Was Fab«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=WhenWeWasFab198710_popupplus|title=George Harrison - When We Was Fab [Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> (v videospotu igra Lynne violino)<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AVu6nPTVbBQ|title=George Harrison - When We Was Fab|publisher=[[YouTube]]|date=29. november 2016|accessdate=24. maj 2017|author=|language=en}}</ref> in »This Is Love«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=ThisIsLove19879_popupplus|title=George Harrison - This Is Love [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> katerih soavtor je Lynne. Lynnova povezava s Harrisonom je bila ključna za ustanovitev skupine [[Traveling Wilburys]], studijske [[superskupina|superskupine]], katere člani so bili še [[Tom Petty]], [[Bob Dylan]] in [[Roy Orbison]].<ref name="wilburyshistory">{{cite web|url=http://www.travelingwilburys.com/history|title=THE HISTORY OF THE TRAVELING WILBURYS|work=travelingwilburys.com|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Skupina je izdala dva albuma (''[[Traveling Wilburys Vol. 1|Vol. 1]]'' in ''[[Traveling Wilburys Vol. 3|Vol. 3]]''),<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-traveling-wilburys-vol-1-mw0000787431|title=Traveling Wilburys: Traveling Wilburys, Vol. 1|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-traveling-wilburys-vol-3-mw0000787432|title=Traveling Wilburys: Traveling Wilburys, Vol. 3|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> ki sta ju producirala Harrison in Lynne. Leta 1988 je Lynne sodeloval pri Orbisonovem albumu ''Mystery Girl'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/mystery-girl-mw0000277139/credits|title=Roy Orbison: Mystery Girl - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> pri katerem je produciral in bil soavtor Orbisonovega zadnjega večjega hita, »You Got It« in še dveh drugih skladb z albuma.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=YouGotIt19891_popupplus|title=Roy Orbison - You Got It [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je kot soavtor skladbe »Walk Away« sodeloval tudi pri zadnjem albumu [[Del Shannon|Dela Shannona]],<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=WalkAway198913_popupplus|title=Del Shannon - Walk Away [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> ''Rock On!'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/rock-on%21-mw0000267416|title=Del Shannon: Rock On!|work=[[AllMusic]]|author=Sendra, Tim|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> po njegovi smrti pa je končal še nekaj njegovih skladb. Leta 1989 je Lynne koproduciral Pettyjev album ''Full Moon Fever'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/full-moon-fever-mw0000197322|title=Tom Petty: Full Moon Fever|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> s katerega so izšli trije hit singli »Free Fallin'«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=FreeFallin198916_popupplus|title=Tom Petty - Free Fallin' [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> »I Won't Back Down«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=IWontBackDown198917_popupplus|title=Tom Petty - I Won't Back Down [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> in »Runnin' Down a Dream«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=RunninDownADream198920_popupplus|title=Tom Petty - Runnin' Down A Dream [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> katerih soavtor je Lynne. Ta album in ''Traveling Wilburys Vol. 1'' sta bila leta 1989 nominirana za [[grammy]]ja za najboljši album leta.<ref>{{cite web|url=http://www.rockonthenet.com/archive/1990/grammys.htm|title=32nd Grammy Awards - 1990|work=rockonthenet.com|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> V istem letu so Traveling Wilburys osvojili grammyja za »Najboljšo vokalno rock izvedbo dueta ali skupine«.<ref>{{cite web|url=https://www.grammy.com/grammys/artists/traveling-wilburys|title=Grammy: Traveling Wilburys|work=grammy.com|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Lynnova skladba »One Way Love« je izšla kot singl [[Agnetha Faltskog|Agnethe Faltskog]],<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=OneWayLove19851_popupplus|title=Agnetha Fältskog - One Way Love [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> izšla pa je tudi na njenem drugem albumu po skupini [[ABBA]], ''Eyes of a Woman''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/eyes-of-a-woman-mw0000473291|title=Agnetha Fältskog: Eyes of a Woman|work=[[AllMusic]]|author=Thompson, Dave|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je produciral in bil soavtor tudi skladbe »Let It Shine«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LetItShine19881_popupplus|title=Brian Wilson - Let It Shine [Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> ustanovitelja skupine [[The Beach Boys]], [[Brian Wilson|Briana Wilsona]], ki je izšla na Wilsonovem debitantskem solo albumu ''Brian Wilson'' leta 1988.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/brian-wilson-mw0000196036|title=Brian Wilson: Brian Wilson|work=[[AllMusic]]|author=Unterberger, Richie|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> Sodeloval je še z [[Duane Eddy|Duanom Eddyjem]], za katerega je prispeval tri skladbe,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/jlworks8.php|title=Production sessions rising from the Cloud Nine sessions|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> in z [[Randy Newman|Randyjem Newmanom]], za katerega je napisal skladbo »Falling in Love«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=FallingInLove19882_popupplus|title=Randy Newman - Falling In Love [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> ki je izšla na njegovem albumu ''Land of Dreams''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/land-of-dreams-mw0000652468|title=Randy Newman: Land of Dreams|work=[[AllMusic]]|author=Deming, Mark|accessdate=24. maj 2017|language=en}}</ref> === 1990. leta === [[Slika:Anthology1.jpg|thumb|right|220px|Kompilacijski album [[Beatles]]ov, ''[[Anthology 1]]'', na katerem je leta 1995 izšla nova skladba skupine, "Free as a Bird", ki jo je produciral Lynne.]] Leta 1990 je Lynne sodeloval pri drugem in zadnjem studijskem albumu Traveling Wilburysov, ''[[Traveling Wilburys Vol. 3]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-traveling-wilburys-vol-3-mw0000787432|title=Traveling Wilburys: Traveling Wilburys Vol. 3|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> izdal pa je tudi svoj prvenec, ''[[Armchair Theatre]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/armchair-theatre-mw0000689825|title=Jeff Lynne: Armchair Theatre|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Pri snemanju albuma sta sodelovala tudi George Harrison in [[Richard Tandy]],<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/armchair-theatre-mw0000689825/credits|title=Jeff Lynne: Armchair Theatre - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> z albuma pa sta izšla singla »Every Little Thing«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=EveryLittleThing19909_popupplus|title=Jeff Lynne - Every Little Thing [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> in »Lift Me Up«.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LiftMeUp199012_popupplus|title=Jeff Lynne - Lift Me Up [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Album je dosegel nekaj pozitivnih kritik, vendar malo komercialnega uspeha. Leta 1991 je Lynne prispeval skladbo »Wild Times« soundtracku filma ''Robin Hood: Prince of Thieves''.<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0102798/soundtrack|title=Robin Hood - princ tatov (1991): Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Istega leta je kot producent in soavtor sodeloval pri albumu skupine [[Tom Petty and the Heartbreakers]], ''Into the Great Wide Open'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/into-the-great-wide-open-mw0000264101|title=Tom Petty & the Heartbreakers / Tom Petty: Into the Great Wide Open|work=[[AllMusic]]|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> s katerega sta izšla singla »Learning to Fly«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LearningToFly199121_popupplus|title=Tom Petty & the Heartbreakers - Learning To Fly [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> in »Into the Great Wide Open«.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=IntoTheGreatWideOpen199123_popupplus|title=Tom Petty & the Heartbreakers - Into The Great Wide Open [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Naslednje leto je Lynne produciral Orbisonov posmrtni album ''King of Hearts'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/king-of-hearts-mw0000090512|title=Roy Orbison: King of Hearts|work=[[AllMusic]]|author=Ruhlmann, William|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> s katerega je izšel singl »I Drove All Night«.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=IDroveAllNight199135_popupplus|title=Roy Orbison - I Drove All Night [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Februarja 1994 se je Lynnu izpolnila življenjska želja po sodelovanju s tremi preostalimi Beatlesi pri projektu ''[[The Beatles Anthology]]''.<ref name=AM/><ref name="beatlesprod">{{cite web|url=https://variety.com/2015/music/news/jeff-lynnes-productions-with-the-beatles-rank-with-his-best-work-1201477915/|title=Jeff Lynne’s Productions With the Beatles Rank With His Best Work|work=Variety|author=Barker, Andrew|accessdate=24. maj 2017|date=23. april 2015|language=en}}</ref> Lynne je pri obnovi [[John Lennon|Lennonovega]] originalnega studijskega materiala sodeloval na željo Harrisona. Skladbi »Free as a Bird«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=FreeAsABird19952_popupplus|title=The Beatles - Free As A Bird [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> in »Real Love«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=RealLove19962_popupplus|title=The Beatles - Real Love [Single/Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> sta bili ustvarjeni z digitalno obdelavo Lennonovih demo posnetkov ter z nasnemavanjem preostalih treh Beatlesov, s čimer je bila ustvarjena virtualna obuditev skupine, ki so se je člani za časa Lennonovega življenja izogibali.<ref>{{cite web|url=https://consequenceofsound.net/2015/11/twenty-years-ago-the-beatles-reunited-for-the-first-and-last-time/|title=Twenty Years Ago, The Beatles Reunited for the First and Last Time|work=Consequences of Sound|author=Kissel, Chris|accessdate=24. maj 2017|date=21. november 2015|language=en}}</ref> Lynne je produciral tudi posnetke [[Ringo Starr|Ringa Starrja]]<ref name="90s">{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/jlworks9.php|title=Song Database - 1990s Songs|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> ter sodeloval pri snemanju [[Paul McCartney|McCartneyjevega]] albuma ''[[Flaming Pie]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/flaming-pie-mw0000619231/credits|title=Paul McCartney: Flaming Pie - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=24. maj 2017|date=|language=en}}</ref> ki je bil nominiran z grammyjem.<ref>{{cite web|url=http://edition.cnn.com/SHOWBIZ/9801/06/grammys.list/|title=List of Grammy award nominations|work=[[CNN]]|author=|accessdate=24. maj 2017|date=6. januar 1998|language=en}}</ref> V 1990. letih je Lynne produciral še album Julianne Raye, ''Something Peculiar'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/something-peculiar-mw0000088056/credits|title=Julianna Raye: Something Peculiar - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> kot producent ali tekstopisec pa je še sodeloval: pri albumu Rogerja McGuinna, ''Back from Rio'';<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/back-from-rio-mw0000690102/credits|title=Roger McGuinn: Back from Rio - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> pri [[Joe Cocker|Cockerjevem]] albumu ''Night Calls'';<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/night-calls-mw0000675304/credits|title=Joe Cocker: Night Calls - credits|work=[[AllMusic]]|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> skladbi skupine [[Aerosmith]], »Lizard Love«;<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LizardLove19921_popupplus|title=Aerosmith - Lizard Love [Unreleased Studio Recording]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> [[Tom Jones|Jonesovi]] skladbi »Lift Me Up«;<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=LiftMeUp19941_popupplus|title=Tom Jones - Lift Me Up [Tom Jones Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> skladbi [[Bonnie Tyler]], »Time Mends a Broken Heart«;<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=TimeMendsABrokenHeart19951_popupplus|title=Bonnie Tyler - Time Mends A Broken Heart [Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> soundtracku filma ''Still Crazy'';<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0149151/soundtrack|title=Still Crazy (1998): Soundtracks|work=[[IMDb]]|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> skladbah [[Hank Marvin|Hanka Marvina]], »Wonderful Land«<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=WonderfulLand199321_popupplus|title=Hank Marvin featuring Mark Knopfler - Wonderful Land [Single Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> in »Nivram«;<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=Nivram199322_popupplus|title=Hank Marvin featuring Mark Knopfler - Nivram [Single Bonus Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> skladbi Et Moi »Drole De Vie«;<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=DroleDeVie199136_popupplus|title=Et Moi & Moi - Drole De Vie [Single Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> skladbi zasedbe Tandy Morgan Band »God's Good Time«.<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=GodsGoodTime19929_popupplus|title=Dave Morgan - God's Good Time [Album Version]|work=Jeff Lynne Song Database|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> Leta 1996 je drugič prejel nagrado Ivor Novello Award za »Izjemne prispevke Britanski glasbi«.<ref>{{cite web|url=http://theivors.com/archive/1990-1999/the-ivors-1996/|title=The 41st Ivor Novello Awards|work=theivors.com|author=|accessdate=25. maj 2017|date=|language=en}}</ref> === 2000. leta === Ko je Lynne sprožil pravni spor zoper Bevanovo spremljevalno zasedbo [[ELO Part II]], mu je Bevan prodal svoj 50 % delež imena skupine ELO.<ref>{{cite web|url=http://ultimateclassicrock.com/bev-bevan-elo-rock-and-roll-hall-of-fame/|title=ELO’S Bev Bevan Is Hoping to Reunite With Jeff Lynne at the Rock and Roll Hall of Fame|work=Ultimate Classic Rock|date=24. december 2016|accessdate=26. maj 2017|author=Lifton, Dave|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thelogbook.com/music/the-orchestra-no-rewind|title=SongBook &#124; The Electric Light Orchestra|publisher=Thelogbook.com|date=29. avgust 2005|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je tako lahko leta 2001 izdal novi album pod imenom ELO z naslovom ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]''.<ref name="zoom">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819|title=Electric Light Orchestra: Zoom|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=26. maj 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Pri albumu je sodeloval originalni klaviaturist ELO, [[Richard Tandy]], kot gosta pa sta se na albumu pojavila [[Ringo Starr]] in [[George Harrison]]. Večino instrumentov in vokalov je prispeval Lynne.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/zoom-mw0000110819/credits|title=Electric Light Orchestra: Zoom - credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=26. maj 2017|author=|language=en}}</ref> Album je prejel pozitivne kritike, vendar ni imel hit singlov.<ref name=AM/> Album je bil označen kot »vrnitev klasičnega zvoka ELO«<ref name="zoom"/> v poskusu povezave z lokalnimi ljubitelji skupine in z načrtovano koncertno turnejo, na kateri bi kot nekdanja člana ELO sodelovala le Lynne in Tandy.<ref name="zoomtour"/> Koncert je bil v dveh večerih posnet v studiu CBS Television City in predvajan na [[PBS]], načrtovana turneja pa je bila zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic odpovedana.<ref name="zoomtour">{{cite web|url=http://www.billboard.com/articles/news/78664/lights-dim-on-elo-fall-tour|title=Lights Dim On ELO Fall Tour|work=Billboard|date=17. avgust 2001|accessdate=23. maj 2017|author=Muret, Don|language=en}}</ref> V začetku 2011 je Lynne s Harrisonom pričel z ustvarjanjem njegovega zadnjega albuma, ''[[Brainwashed]]''.<ref name=AM/> Leto dni po Harrisonovi smrti 29. novembra 2001 se je Lynne vrnil v studio in pomagal dokončati album.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/brainwashed-mw0000230837|title=George Harrison: Brainwashed|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=26. maj 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Lynne je bil vključen tudi v spominski koncert ''[[Concert for George]]'', ki se je odvil novembra 2002 v [[Royal Albert Hall]] v [[London]]u.<ref>{{cite web|url=http://concertforgeorge.com/performers/|title=Concert for George: Performers|work=concertforgeorge.com|date=|accessdate=26. maj 2017|author=|language=en}}</ref> Lynne je prispeval glavni vokal pri skladbah »The Inner Light«, »I Want to Tell You« in »Give Me Love (Give Me Peace on Earth)«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/CFG.htm|title=Concert For George Comparison|work=Jeff Lynne Song Database|date=|accessdate=26. maj 2017|author=|language=en}}</ref> prav tako pa je produciral audio miks za koncertno DVD izdajo, ki je izšla novembra 2003 in je prejela grammyja.<ref>{{cite web|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0CE5D9153AF937A25751C0A9639C8B63|title=The 2005 Grammy Winners|work=[[The New York Times]]|date=14. februar 2005|accessdate=26. maj 2017|author=|language=en}}</ref> Leta 2006 je ponovno sodeloval s Pettyjem, ko je produciral njegov tretji solo album, ''Highway Companion''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/highway-companion-mw0000573384|title=Tom Petty: Highway Companion|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=26. maj 2017|author=Erlewine, Stephen Thomas|language=en}}</ref> Leta 2004 sta Lynne in Petty sprejela Harrisona v [[Hram slavnih rokenrola]],<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=B-MJKoZaS1k|title=Tom Petty and Jeff Lynne induct George Harrison Rock and Roll Hall of Fame 2004|first=|last=Rock & Roll Hall of Fame|accessdate=23. maj 2017|publisher=|via=YouTube|language=en}}</ref> nato pa sta z [[Dhani Harrison|Dhanijem Harrisonom]] izvedla »Handle with Care«,<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZmoYG0S8fcc|title=George Harrison-Rock&Roll Hall Of Fame induction - Handle With Care|first=|last=4FabBEATLES|accessdate=23. maj 2017|publisher=|via=YouTube|language=en}}</ref> ter s [[Prince (glasbenik)|Princem]], [[Steve Winwood|Stevom Winwoodom]] in ostalimi še »While My Guitar Gently Weeps«.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=6SFNW5F8K9Y|title=Prince, Tom Petty, Steve Winwood, Jeff Lynne and others -- "While My Guitar Gently Weeps"|first=|last=Rock & Roll Hall of Fame|accessdate=23. maj 2017|publisher=|via=YouTube|language=en}}</ref> V članku za [[Reuters]] 23. aprila 2009, je Lynne dejal, da pripravlja svoj naslednji solo studijski album, z možnostjo izida konec 2009.<ref>{{cite web|last=Goodman|first=Dean|url=http://uk.reuters.com/article/email/idUKTRE53M62R20090423?sp=true |title=ELO rocker Jeff Lynne working on solo album &#124; Reuters|publisher=Uk.reuters.com|date=23. april 2009|accessdate=23. maj 2017}}</ref> Produciral je tudi štiri skladbe na petem albumu Regine Spektor, ''Far'', ki je izšel 23. junija 2009.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/far-mw0000820150|title=Regina Spektor: Far|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=26. maj 2017|author=Phares, Heather|language=en}}</ref> === 2010 in naprej === V intervjuju za ''Daily Express'', marca 2010, je Lynne potrdil, da pripravlja nov album z [[Joe Walsh|Joejem Walshem]].<ref>{{cite web|last=Heathcote|first=Charlotte|url=https://www.express.co.uk/entertainment/books/164307/Every-day-was-like-wow-for-Jeff-Lynne|title=Every day was like wow for Jeff Lynne|work=Daily Express|date=21. marec 2010|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> Prispeval je priredbo [[Buddy Holly|Hollyjeve]] skladbe »Words of Love«,<ref>{{cite web|url=http://www.jefflynnesongs.com/popup.php?data=WordsOfLove20111_popupplus|title=Jeff Lynne - Words Of Love [Album Version]|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> za spominski album ''Listen to Me: Buddy Holly'', ki je izšel 6. septembra 2011.<ref>{{cite web|last=Leggett|first=Steve|url=http://www.allmusic.com/album/listen-to-me-buddy-holly-mw0002204256|title=Various Artists: Listen to Me: Buddy Holly|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> 31. decembra 2011 je [[Brian Williams]] v oddaji NBC New Year's Eve dejal, da »bo med izdajami leta 2012 tudi redko novo delo Jeffa Lynna«.<ref>{{cite web|author=|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEH9H9g1gQE|title=New Jeff Lynne solo album in 2012... |publisher=YouTube|language=en|accessdate=23. maj 2017}}</ref> Leta 2012 je Walsh izdal album ''Analog Man'', ki ga je produciral Lynne.<ref>{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|url=http://www.allmusic.com/album/analog-man-mw0002343771|title=Joe Walsh: Analog Man|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Lynnov drugi solo studijski album, album priredb, ''[[Long Wave]]'', je izšel 8. oktobra 2012.<ref>{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|url=http://www.allmusic.com/album/long-wave-mw0002412027|title=Jeff Lynne: Long Wave|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> Istega dne je izšel album največjih uspešnic skupine ELO, ki jih je ponovno posnel Lynne, ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]''.<ref>{{cite web|first=Ken|last=Greenwell|url=http://www.ftmusic.com/longwave_jeff/index.html|title=Face The Music - Jeff Lynne - Long Wave|publisher=Ftmusic.com|date=1. avgust 2012|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne je takrat razkril, da bo nov album z originalnim materialom mogoče izšel leta 2013.<ref name=BillQ&A>{{cite web|title=Jeff Lynne Q&A, Billboard.com|url=http://www.billboard.com/articles/news/474917/jeff-lynne-qa-elo-guru-reboots-old-songs-preps-new-ones|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> [[Slika:Jefflynne hydepark.jpg|thumb|right|270px|Lynne na koncertu ELO leta 2015 v [[Hyde Park]]u.]] Leta 2012 sta Lynne in Tandy v Lynnovem domačem studiu, Bungalow Palace, posnela živi set skladb ELO. Koncert je prenašala televizija kot del dokumentarnega filma ''Mr. Blue Sky''.<ref name="MBS"/> Lynne in Tandy sta se znova združila 12. novembra 2013, ko sta pod imenom Jeff Lynne and Friends na dobrodelnem koncertu Children in Need Rocks izvedla skladbi »Livin' Thing« in »Mr. Blue Sky«.<ref name="b-post">{{cite web|url=http://www.birminghampost.co.uk/whats-on/music-nightlife-news/elos-jeff-lynne-lad-birmingham-6805487|title=ELO's Jeff Lynne: The lad from Birmingham who reunited The Beatles|last=Cole|first=Paul|date=14. marec 2014|accessdate=23. maj 2017|publisher=Birmingham Post|language=en}}</ref> 9. februarja 2014 je Lynne na prireditvi ''The Night That Changed America: A Grammy Salute to The Beatles'', ki je obeleževala 50. obletnico nastopa [[Beatles]]ov v oddaji ''[[The Ed Sullivan Show]]'', z [[Joe Walsh|Joejem Walshem]] in [[Dhani Harrison|Dhanijem Harrisonom]] izvedel Harrisonovo skladbo »[[Something (pesem)|Something]]«<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=dKOoDBm4YR0|title=Jeff Lynne, Dhani Harrison and Joe Walsh - Something|first=|last=Dabbi Vals|accessdate=23. maj 2017|publisher=|via=YouTube|language=en}}</ref> ter z Davom Grohlom izvedel »Hey Bulldog« z albuma ''[[Yellow Submarine (album)|Yellow Submarine]]''.<ref>{{cite web|url=http://radio.com/2014/01/28/beatles-tribute-ed-sullivan-anniversary-cbs/|date=28. januar 2014|accessdate=23. maj 2017|publisher=Radio.com|title=Celebrating The Beatles on Ed Sullivan 50 Years Later, With a Little Help From Reunited Eurythmics, Perry, Grohl & Wonder|last=Ives|first=Brian|language=en}}</ref> 5. marca 2014 je Lynne prejel [[častni doktorat]] [[Univerza v Birminghamu|Univerze v Birminghamu]].<ref>{{cite web|url=http://www.birminghammail.co.uk/news/laura-mvula-jeff-lynne-receive-6775308|date=5. marec 2014|accessdate=23. maj 2017|publisher=Birmingham Mail|title=Laura Mvula and Jeff Lynne receive honorary awards from Birmingham City University|last=Hines|first=Hannah|language=en}}</ref> Potrdil je, da z [[Brian Adams|Brianom Adamsom]] pripravlja nov material.<ref name="b-post"/> 14. septembra 2014 so Lynne in njegova spremljevalna zasedba, pod imenom [[Jeff Lynne's ELO]], prvič po 25 letih odigrali javni koncert na Radio 2 festivalu v [[Hyde Park]]u v [[London]]u.<ref>{{cite web|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/jeff-lynne-electric-light-orchestra-711681|title=Jeff Lynne, Electric Light Orchestra to Play London's Hyde Park|publisher=Hollywoodreporter.com|date=13. junij 2014|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Čeprav ni bil Lynne nikoli pretirano navdušen nad živimi nastopi, je dogodek opisal kot »z lahkoto najboljši koncert, na katerem sem sodeloval«.<ref name="Price">{{cite web|url=http://thequietus.com/articles/19138-jeff-lynne-interview-elo-electric-light-orchestra|title=It's A Livin' Thing: Jeff Lynne Interviewed By Simon Price|author=Price, Simon|date=2. november 2015|publisher=The Quietus|work=Thequietus.com|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> 8. februarja 2015 je Lynne nastopil na podelitvi grammyjev, kjer je z [[Ed Sheeran|Edom Sheeranom]] zaigral skladbi »Evil Woman« in »Mr. Blue Sky«.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/electric-light-orchestra-delight-paul-mccartney-taylor-swift-at-grammys-20150208|title=Electric Light Orchestra Delight Paul McCartney, Taylor Swift at Grammys|last=Grow|first=Kory|accessdate=23. maj 2017|date=15. februar 2015|publisher=[[Rolling Stone]]|language=en}}</ref> 10. septembra 2015 je bilo na Lynnovi spletni strani objavljena novica, da je Lynne sklenil pogodbo z založbo [[Columbia Records]], pri kateri bo prvič po 14 letih izšel novi album skupine ELO.<ref>{{cite web|url=http://jefflynneselo.com/news/258463|title=JEFF LYNNE’S ELO SIGNS WITH COLUMBIA...|publisher=jefflynneselo.com|date=10. september 2015|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> 24. septembra je na spletu izšel prvi singl novega albuma, »When I Was a Boy«, kmalu pa mu je sledil še videospot. Album ''[[Alone in the Universe]]'' je izšel 13. novembra 2015,<ref>{{cite web|url=http://www.npr.org/sections/allsongs/2015/09/24/442856182/electric-light-orchestra-returns-in-fine-form|title=Electric Light Orchestra Returns In Fine Form|date=24. september 2015|accessdate=23. maj 2017|last=Hilton|first=Robin|publisher=NPR|language=en}}</ref><ref>{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|url=http://www.allmusic.com/album/alone-in-the-universe-mw0002883819|title=Jeff Lynne's ELO: Alone in the Universe|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> sledili pa so mu promocijski koncerti, vključno s prvimi koncerti ELO v [[ZDA]] po 30 letih. Leta 2016 je sledila evropska turneja, ki je med drugim potekala v [[Dublin]]u, [[Amsterdam]]u in [[Zürich]]u.<ref>{{cite web|last=Porter|first=Robert|url=http://www.jefflynnesongs.com/aitutour/|title=Jeff Lynne's ELO -- Alone In The Universe Tour|work=Jeff Lynne Song Database|date=|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> Koncert v Dublinu je bil, zaradi Lynnovih težav z zdravjem, za en teden prestavljen.<ref>{{cite news|url=http://www.independent.ie/entertainment/music/music-news/jeff-lynnes-elo-forced-to-cancel-tonights-dublin-gig-following-doctors-advice-34671603.html|title=Jeff Lynne’s ELO forced to cancel tonight's Dublin gig 'following doctors advice' - Independent.ie|newspaper=Independent.ie|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> == Zasebno življenje == Lynne je bil dvakrat poročen. Leta 1970 se je poročil z Rosemary, od katere se je čez sedem let ločil, leta 1979 pa se je poročil s Sandi Kapelson, s katero ima dve hčerki: Lauro (rojena decembra 1979) in Stephanie (rojena 1981).<ref>{{cite web|url=http://www.nndb.com/people/165/000032069/|title=Jeff Lynne|publisher=Nndb.com|date=|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Kasneje je bil v razmerju z Rosie Vela, trenutno pa je v razmerju s Camelio Kath, vdovo nekdanjega kitarista skupine [[Chicago (glasbena skupina)|Chicago]], Terryja Katha in nekdanjo ženo igralca Kieferja Sutherlanda.<ref>{{cite web|url=http://www.telegraph.co.uk/music/artists/jeff-lynne-interview/|title=Jeff Lynne: back by popular demand|work=The Telegraph|author=McCormick, Neil|date=8. november 2015|accessdate=27. maj 2017|language=en}}</ref> Od kar je leta 1995 prodal Walsh Hall, ki je bila postavljena v [[15. stoletje|15. stoletju]], Robinu Campbellu iz skupine [[UB40]],<ref>{{cite web|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2293227/UB40-star-Robin-Campbell-puts-1-65-million-West-Midlands-mansion-market.html|title=UB40 star Robin Campbell puts £1.65 million West Midlands mansion on the market|first=Louise|last=Sanders|publisher=Daily Mail|date=14. marec 2013|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne živi v mestu [[Beverly Hills]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref name="Price"/><ref>{{Cite web|url=http://www.latimes.com/entertainment/music/la-ca-ms-jeff-lynne-alone-in-the-universe-20151101-story.html|title=Call him Mr. New Sky: How Jeff Lynne revived ELO for 'Alone in the Universe'|website=latimes.com|accessdate=23. maj 2017|language=en}}</ref> Lynne ima sicer domovanje še v [[London]]ski četrti [[Hampstead]].<ref name="Price"/> == Nagrade in priznanja == * 2009: Nagrada Golden Note Award s strani ASCAP.<ref>{{cite web|last=Goodman|first=Dean|url=http://blogs.reuters.com/fanfare/2009/04/21/heart-jeff-lynne-to-be-honored-by-music-biz-in-hollywood/|title=Heart, Jeff Lynne to be honored by music biz in Hollywood &#124; Fan Fare|publisher=Blogs.reuters.com|date=|accessdate=27. maj 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.eskimo.com/~noanswer/showdown.html|title=Showdown: ELO Mailing List|publisher=Eskimo.com|date=24. april 2009|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2013: Nominacija za sprejem v [[Hram slavnih tekstopiscev]] leta 2014.<ref>{{cite web|url=http://www.songhall.org/news/entry/songwriters_hall_of_fame_2013_nominees_for_induction_announced|title=Songwriters Hall of Fame 2013 Nominees For Induction Announced|publisher=SongHall|date=11. oktober 2012|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2014: Zvezda na Birminghamskem pločniku zvezd.<ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-birmingham-26566485|title=ELO's Jeff Lynne returns to Birmingham for star honour|date=13. marec 2014|work=BBC News|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2015: Zvezda na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]].<ref>{{cite web|url=http://variety.com/2015/music/news/jeff-lynne-hollywood-walk-of-fame-1201477909/|title=Jeff Lynne Receives Star on Hollywood Walk of Fame|work=Variety|accessdate=27. maj 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://projects.latimes.com/hollywood/star-walk/jeff-lynne/|title=Jeff Lynne|website=latimes.com|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2015: Nominacija za sprejem v Hram slavnih tekstopiscev leta 2016.<ref>{{cite web|url=http://www.thestar.com/entertainment/2015/10/05/george-harrison-madonna-among-those-nominated-for-songwriters-hall-of-fame.html|title=George Harrison, Madonna among those nominated for Songwriters Hall of Fame &#124; Toronto Star|publisher=Thestar.com|date=15. oktober 2015|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2016: Nominacija za sprejem v Hram slavnih tekstopiscev leta 2017.<ref>{{cite web|url=http://www.billboard.com/articles/news/7549873/jay-z-madonna-nominated-songwriters-hall-of-fame|title=Jay Z, Madonna Nominated for Songwriters Hall of Fame|work=Billboard|date=21. oktober 2016|accessdate=27. maj 2017}}</ref> * 2017: Sprejem v [[Hram slavnih rokenrola]] kot član skupine [[Electric Light Orchestra]].<ref name="rrhofelo"/> == Solo albuma == *''[[Armchair Theatre]]'' (1990) *''[[Long Wave]]'' (2012) == Producentska diskografija == === Producirani albumi === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Album ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard 200|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| The Idle Race - ''Idle Race'' | style="text-align:left;"| 1969 [[Liberty Records|Liberty]] | — | | | |- | style="text-align:left;"| [[Electric Light Orchestra|The Electric Light Orchestra]] - ''[[ELO 2]]'' | style="text-align:left;"| 1973 [[Harvest Records|Harvest]], [[United Artists Records|United Artists]] | 35 | 62 | | |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[On the Third Day]]'' | style="text-align:left;"| 1973 [[Warner Bros. Records|Warner Bros.]], United Artists | — | 52 | Srebrn* | |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Eldorado]]'' | style="text-align:left;"| 1974 Warner Bros., United Artists | — | 16 | Srebrn* | Zlat |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Face the Music]]'' | style="text-align:left;"| 1975 [[Jet Records|Jet]], United Artists | — | 8 | Srebrn* | Zlat |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[A New World Record]]'' | style="text-align:left;"| 1976 Jet, United Artists | 6 | 5 | Platinast | Platinast |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Out of the Blue]]'' | style="text-align:left;"| 1977 Jet, United Artists | 4 | 4 | Platinast | Platinast |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Discovery (album, ELO)|Discovery]]'' | style="text-align:left;"| 1979 Jet | 1 | 5 | Platinast | 2x Platinast |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra (ELO) - ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' | style="text-align:left;"| 1981 Jet | 1 | 16 | Platinast | Zlat |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Secret Messages]]'' | style="text-align:left;"| 1983 Jet | 4 | 36 | Zlat | |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Balance of Power]]'' | style="text-align:left;"| 1986 [[Epic Records|Epic]], [[Columbia Records|CBS Associated]] | 9 | 49 | Srebrn | |- | style="text-align:left;"| Jeff Lynne - ''[[Armchair Theatre]]'' | style="text-align:left;"| 1990 [[Reprise Records|Reprise]] | 24 | 83 | | |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'' | style="text-align:left;"| 2001 [[Epic Records|Epic]] / [[Legacy Recordings|Legacy]] | 34 | 94 | | |- | style="text-align:left;"| Jeff Lynne - ''[[Long Wave]]'' | style="text-align:left;"| 2012 [[Frontiers Records|Frontiers]] | 7 | 133 | | |- | style="text-align:left;"| Electric Light Orchestra - ''[[Mr. Blue Sky: The Very Best of Electric Light Orchestra]]'' (novi posnetki) | style="text-align:left;"| 2012 [[Frontiers Records|Frontiers]] | 8 | 118 | | |- | style="text-align:left;"| [[Bryan Adams]] - ''Get Up!'' | style="text-align:left;"| 2015 | 2 | 99 | | |- | style="text-align:left;"| [[Electric Light Orchestra#2014-present: Jeff Lynne's ELO|Jeff Lynne's ELO]] - ''[[Alone in the Universe]]'' | style="text-align:left;"| 2015 [[Columbia Record|Columbia]], [[RCA Records|RCA]] | 4 | 23 | Platinast | |} === Koproducirani albumi === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Album ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard 200|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| [[The Move]] - ''Looking On'' | style="text-align:left;"| 1970 [[Fly Records|Fly]], [[Capitol Records|Capitol]] | — | — | | |- | style="text-align:left;"| The Move - ''Message from the Country'' | style="text-align:left;"| 1971 [[Harvest Records|Harvest]], Capitol | — | — | | |- | style="text-align:left;"| [[Electric Light Orchestra]] - ''[[The Electric Light Orchestra (album)|The Electric Light Orchestra]] AKA No Answer'' | style="text-align:left;"| 1971 Harvest, 1972 [[United Artists Records|United Artists]] | 32 | 196 | | |- | style="text-align:left;"| Dave Edmunds - ''Information'' | style="text-align:left;"| 1983 [[Arista Records|Arista]], [[Columbia Records|Columbia]] | 92 | 51 | | |- | style="text-align:left;"| Dave Edmunds - ''Riff Raff'' | style="text-align:left;"| 1984 Arista, Columbia | — | 140 | | |- | style="text-align:left;"| [[George Harrison]] - ''[[Cloud Nine]]'' | style="text-align:left;"| 1987 [[Dark Horse Records|Dark Horse]] | 10 | 8 | Zlat | Platinast |- | style="text-align:left;"| Duane Eddy - ''Duane Eddy'' | style="text-align:left;"| 1987 Capitol | — | — | | |- | style="text-align:left;"| Brian Wilson - ''Brian Wilson'' | style="text-align:left;"| 1988 [[Sire Records|Sire]] | | 54 | | |- | style="text-align:left;"| [[Traveling Wilburys]] - ''[[Traveling Wilburys Vol. 1]]'' | style="text-align:left;"| 1988 Wilbury | 16 | 3 | Platinast | 3x platinast |- | style="text-align:left;"| [[Roy Orbison]] - ''Mystery Girl'' | style="text-align:left;"| 1989 [[Virgin Records|Virgin]] | 2 | 5 | Platinast | Platinast |- | style="text-align:left;"| [[Tom Petty]] - ''Full Moon Fever'' | style="text-align:left;"| 1989 [[MCA Records|MCA]] | 8 | 3 | Zlat | 5x platinast |- | style="text-align:left;"| Miss B. Haven - ''Nobody's Angel'' | style="text-align:left;"| 1990 Eastwest | | | | |- | style="text-align:left;"| Traveling Wilburys - ''[[Traveling Wilburys Vol. 3]]'' | style="text-align:left;"| 1990 Wilbury, [[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] | 14 | 11 | Zlat | Platinast |- | style="text-align:left;"| [[Tom Petty and the Heartbreakers]] - ''Into the Great Wide Open'' | style="text-align:left;"| 1991 MCA | 3 | 13 | Zlat | 2x platinast |- | style="text-align:left;"| Del Shannon - ''Rock On!'' | style="text-align:left;"| 1991 Silvertone, MCA | — | — | — | — |- | style="text-align:left;"| [[Ringo Starr]] - ''Time Takes Time'' | style="text-align:left;"| 1992 [[Private Music Records|Private Music]] | — | — | | |- | style="text-align:left;"| George Harrison - ''Songs by George Harrison 2'' | style="text-align:left;"| 1992 Dark Horse | — | — | — | — |- | style="text-align:left;"| Roy Orbison - ''King of Hearts'' | style="text-align:left;"| 1992 [[Virgin Records|Virgin]] | — | — | | |- | style="text-align:left;"| Tom Petty and the Heartbreakers ("Christmas All Over Again") - ''A Very Special Christmas 2'' (različni izvajalci) | style="text-align:left;"| 1992 [[A&M Records|A&M]] | — | — | — | — |- | style="text-align:left;"| Julianna Raye - ''Something Peculiar'' | style="text-align:left;"| 1993 [[Reprise Records|Reprise]] | | — | | |- | style="text-align:left;"| [[Paul McCartney]] - ''[[Flaming Pie]]'' | style="text-align:left;"| 1997 [[Parlophone Records|Parlophone]], Capitol | 2 | 2 | Zlat | Zlat |- | style="text-align:left;"| Del Shannon - ''A Complete Career Anthology: 1961-1990'' | style="text-align:left;"| 1998 [[Raven Records|Raven]] | | | | |- | style="text-align:left;"| George Harrison - ''[[Brainwashed]]'' | style="text-align:left;"| 2002 Parlophone, Capitol | 29 | 18 | Zlat | Zlat |- | style="text-align:left;"| Tom Petty - ''Highway Companion'' | style="text-align:left;"| 2006 American Recordings | 56 | 4 | | Zlat |- | style="text-align:left;"| Regina Spektor - ''Far'' | style="text-align:left;"| 2009 [[Sire Records|Sire]] | 30 | 3 | | |- | style="text-align:left;"| [[Joe Walsh]] - ''Analog Man'' | style="text-align:left;"| 2012 [[Decca Records|Decca]], [[Fantasy Records|Fantasy]] | 53 | 12 | | |} === Produciran soundtrack === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Album ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard 200|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| Različni izvajalci - ''Concert For George'' | style="text-align:left;"| 2003 [[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] | — | 97 | | |} === Koproducirani soundtracki === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Album ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard 200|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| [[Electric Light Orchestra]], [[Olivia Newton-John]] - ''[[Xanadu (soundtrack)|Xanadu]]'' | style="text-align:left;"| 1980 [[Jet Records|Jet]], [[MCA Records|MCA]] | 2 | 4 | Platinast | 2x platinast |- | style="text-align:left;"| Jeff Lynne (»Video!«, »Let It Run«) - ''Electric Dreams'' (različni izvajalci) | style="text-align:left;"| 1984 [[Virgin Records|Virgin]], [[Epic Records|Epic]] | — | 94 | | |- | style="text-align:left;"| [[Paul McCartney]] (»Maybe Baby«) - ''Maybe Baby'' (različni izvajalci) | style="text-align:left;"| 2000 [[EMI]] | — | — | — | — |} === Koproduciran set === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Set ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard 200|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| [[Traveling Wilburys]] - ''[[The Traveling Wilburys Collection]]'' | style="text-align:left;"| 2007 Wilbury | |1 | |9 | |Platinast | |Zlat |} === Koproducirani singli === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Singl ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard Hot 100|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| [[Del Shannon]] - »Ghost« | style="text-align:left;"| 1974 Interfusion | |– | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| [[George Harrison]] - »Cheer Down« | style="text-align:left;"| 1989 [[Dark Horse Records|Dark Horse]] | |– | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| [[Traveling Wilburys]] - »Nobody's Child« (izšel tudi na ''[[Nobody's Child: Romanian Angel Appeal]]'') | style="text-align:left;"| 1990 [[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] | |44 | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| [[The Beatles]] - »Free as a Bird« | style="text-align:left;"| 1995 [[Apple Records|Apple]] | 4 | 11 | Srebrn | Zlat |- | style="text-align:left;"| The Beatles - »Real Love« | style="text-align:left;"| 1996 Apple | 2 | 6 | — | Zlat |} === Producirana b-stran === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Singl ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard Hot 100|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| Jeff Lynne - »Sooner or Later« | style="text-align:left;"| 1984 [[Virgin Records|Virgin]], [[Epic Records|Epic]] | |– | |– | |– | |– |- |} === Koproducirane b-strani === {|class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2" style="width:350px;"| Singl ! rowspan="2" style="width:160px;"| Izdaja ! colspan="2" | Lestvice ! colspan="2" | Certifikati |- ! style="width:40px;"| [[UK Albums Chart|VB]] ! style="width:40px;"| [[Billboard Hot 100|ZDA]] ! style="width:70px;"| [[British Phonographic Industry|VB]] ! style="width:70px;"| [[RIAA|ZDA]] |- | style="text-align:left;"| [[George Harrison]] - »Zig Zag« | style="text-align:left;"| 1988 [[Dark Horse Records|Dark Horse]] | |– | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| [[Tom Petty]] - »Don't Treat Me Like a Stranger« | style="text-align:left;"| 1989 [[MCA Records|MCA]] | |– | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| Tom Petty - »Down the Line« | style="text-align:left;"| 1989 MCA | |– | |– | |– | |– |- | style="text-align:left;"| [[Paul McCartney]] - »Looking for You« | style="text-align:left;"| 1997 [[Parlophone]] | |– | |– | |– | |– |} == Glej tudi== * [[Electric Light Orchestra]] * [[Traveling Wilburys]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Bibliografija == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=Jeff Lynne: The Electric Light Orchestra, before and after|last=Van der Kiste|first=John|publisher=Fonthill Media|location=Stroud|year=2015|isbn=978-1-7815-5492-0|language=en|ref=harv}} *{{navedi knjigo|title=Still the Greatest: The Essential Songs of the Beatles' Solo Careers|last=Jackson|first=Andrew Grant|publisher=Scarecrow Press|location=|year=2012|isbn=978-0-8108-8222-5|language=en|ref=harv}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *{{official|https://jefflynneselo.com/}} *{{discogs artist}} *{{Allmusic|class=artist|id=mn0000228266}} *{{IMDb name|0528855}} *[http://www.jefflynnesongs.com/ Jeff Lynne Song Database] {{Electric Light Orchestra}} {{Traveling Wilburys}} {{The Beatles}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lynne, Jeff}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški klaviaturisti]] [[Kategorija:Člani skupine Electric Light Orchestra]] [[Kategorija:Angleški rock glasbeniki]] [[Kategorija:Britanski rock kitaristi]] [[Kategorija:Britanski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Angleški pevci]] [[Kategorija:Angleški pianisti]] [[Kategorija:Angleški skladatelji]] [[Kategorija:Angleški kitaristi]] [[Kategorija:Člani skupine Traveling Wilburys]] [[Kategorija:Angleški producenti]] [[Kategorija:Jeff Lynne]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] e9ux9a70b7xvf23vugb577gy4g3bz57 0 436486 5737772 5736296 2022-08-20T15:44:42Z Nareto 77605 /* EASA Letalska šola */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje |name = [[Letalski center Maribor]] |logo = |type = Športno društvo |foundation = {{Start date|1927|12|20}} |location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] |location_country = [[Slovenija]] |industry = [[Letalstvo]] |services = Panoramski poleti, PPL(A)-Licenca pilota zasebnega letala, SPL-Licenca pilota jadralnega letala, Licenca padalca, ULN-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, NVFR-Pooblastilo za nočno letenje, FI(A)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, TOW(S)-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, TOW(B)-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, FI(S)-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, ACRO(S)-Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih, TW-Vpis za letala z repnim kolesom, VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, Tandemski skoki |owner = Člani kluba |homepage = www.lcm.si |subsid=}} '''Letalski center Maribor''' krajše '''LCM''' je najstarejši motorni slovenski aeroklub, ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice| url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021}}</ref> ==Organizacija== [[File:Organization chart wide01.svg|thumb|LCM ima več sekcij in poslovnih enot ter organizacij]] [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * '''Motorna sekcija''', temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po '''EASA CS-23''' do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij. * '''Ultralahka sekcija''', temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * '''Jadralna sekcija''', temelji na jadralnih letalih certificiranih po '''EASA CS-22'''. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * '''Padalska sekcija''', temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * ''' EASA ATO Letalski center Maribor''', EASA Approved Training Organisation '''SI.ATO.014''', Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.<ref name="Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje">{{navedi novice| url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje|work= caa.si|date=20.12.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> * '''EASA AMO Aero center Maribor d.o.o.''', EASA Approved Maintenance Organization '''Part 145''' '''SI.145.15''', Evropsko akreditiran letalski servis. * '''Nacionalna letalska in padalska šola''', deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * '''Obramba Proti Toči''', OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II. ==EASA Letalska šola== [[File:EASA Logo.png|thumb|EASA Approved Training Organisation, temelji na mednarodnih [[Evropska unija|evropskih]] predpisih|243x243px]] [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|204x204px|E6B Flight Computer - računalo]] [[File:Adf mdi.svg|thumb|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]] KR87|204x204px]] Letalska šola v svoji sodobni obliki neposredno nadaljuje tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Prva predavanja so se izvedla '''3. marca 1928''', kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole '''SI.ATO.014''' (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> '''Licence''' * '''PPL(A)''' - Licenca pilota zasebnega letala * '''SPL''' - Licenca pilota jadralnega letala '''Ratingi''' * '''NVFR''' - Pooblastilo za nočno letenje * '''TOW(S)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * '''TOW(B)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(A)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih * '''FI(S)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * '''ACRO(S)''' - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih '''Vpisi''' * '''TW''' - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * '''VP''' - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * '''T''' - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * '''RU''' - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |199x199px]] LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. '''AMO''' (Approved Maintenance Organization) '''SI.145.15''', je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: '''EASA''' (European Aviation Safety Agency) '''Part 145''' za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov. Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja: [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|thumb|Nacionalna letalska šola temelji na [[Slovenija|državnih]] predpisih|209x209_pik]] '''Dovoljenja''' * '''ULN(A)''' - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * '''PL(A,B,C,D)''' - Dovoljenje padalca '''Pooblastila''' * '''CVFR(ULN)''' - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * '''TOW(ULN)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * '''BAN(ULN)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(ULN)''' - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * '''TP(ULN)''' - Pooblastilo za testnega pilota naprave * '''PI(PL)''' - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * '''TP(PL)''' - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== [[Slika:Cessna_Logo.svg|sličica|280x280px|[[Cessna]] predstavlja bazično floto motornih letal]] [[Slika:Logo_Lycoming_Schriftzug.svg|sličica|280x280px|[[Lycoming Engines|Lycoming]] poganja več kot polovico flote]] [[File:Textron Aviation logo 2018.svg|thumb|Skupina Textron Aviation je glavni dobavitelj |280x280_pik]] [[File:Aero Commander Logo (1962).png|thumb|Aero Commander predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela 114B|280x280px]] [[Slika:Rockwell_Logo.svg|sličica|279x279px|[[Rockwell International|Rockwell]] predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]]] [[Slika:Garmin_logo_2006.svg|sličica|Garmin [[avionika]]|190x190px]] [[Slika:Honeywell.png|sličica|BendixKing [[Honeywell]] [[avionika]]|190x190_pik]] [[File:McCauley Propeller Systems Logo 2012.png|thumb|[[McCauley Propeller Systems|Propelerji McCauley]] Textron|190x190px]] [[Slika:Piper_Aircraft_logo.svg|sličica|190x190px|[[Piper Aircraft|Piper]] [[Piper PA-18 Super Cub|Super Cub]]]] === Motorna letala - Generalna Aviacija === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}}|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DMI || {{USA}}|| šolanje |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}}|| šolanje |- | [[Cessna 172]] || S5-DLM || {{USA}}|| obleti |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}}|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}}|| protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} || rute in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}}|| vleka |- | [[UTVA 75]] || S5-DCI|| {{YUG}} || starodobnik |} === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Pipistrel Virus|Pipistrel Virus 912]] || S5-PEW || {{SLO}}|| šolanje |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} || šolanje |} [[File:Mcdonnelldouglas.png|thumb|[[McDonnell Douglas]] nekoč priljubljena letala prometnih pilotov, danes je eksponat|240x240px]] === Razstavni eksponat === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor |- | [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] || S5-ACC|| {{USA}} |- | [[LIBIS 180]] || YU-CVR || {{YUG}} |}[[File:S5-ACC (2723463860).jpg|thumb|239x239px|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|brez]] === Jadralna letala === [[Slika:Schempp-Hirth_logo.svg|sličica|240x240px|Schempp-Hirth dvosed Duo Discus ]] [[Slika:Grob_Luft-_und_Raumfahrt_Logo.svg|sličica|241x241px|Grob šolski dvosedi G-103 ]] {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}}||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}}||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}}||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}}||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}}||preleti |} === Podporna tehnika === {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 [[Dizelski motor|diesel]] 8424cc 130 kW 11.5 ton, <br>nadgradnja Mercedes V8 avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== ===Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927=== Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju. [[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier]] '''Prvi polet balona 1889''' se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov. '''Prvi polet jadralnega letala 1910''' natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb. '''Prvi polet motornega letala 1911''' dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo. '''Prvi komercialni dvig z balonom 1912''' v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron. '''Prvi padalski skok in letalski miting 1913''' v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru. '''Prvi pristanek letala na Teznu 1913''' se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič. [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: Aviatik (Berg)]] [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: Ufag C I]] '''Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918''' Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo enote ob Soči. Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in šest lesenih hangarjev (25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice Flep 1 pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915. Žal informacije o floti letal niso znane. '''Mariborska letalska stotinja 1918-1919''' mariborčan [[Poročnik]] '''Emil Grizold''' si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne '''25. Novembra 1918''' je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«. *Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci === Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19=== {| class="wikitable" ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | Hansa-Brandenburg C.I || 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek|Dr.Josip Tominšek]], ustanovni predsednik]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb||Letalo tipa Hansa-Brandenburg B.I, je bilo namenjeno šolanju]] [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| Raab-Katzenstein KL.1 (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa Raab-Katzenstein RK.2, Mariborski je imel napis Zlatorog]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan|Dr.Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo Raab-Katzenstein RK.9, Mariborski je imel napis Persil]] '''Aeroklub »Naša krila«''' je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom '''20. decembra 1927''', z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 3. in 4. marca 1928 je aeroklub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski miting, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor. Leta 1929 sta Vojko Humek in [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929 se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Letalska šola je leta 1933 dobila v uporabo od kraljevih letalskih sil jugoslavije dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I.. Brandenburg je bilo glavno letalo za šolanje in tudi letenje. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju na območju Lajš. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. <ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice| url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929 ||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929 || šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929 || šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60, 1933 || šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: Utva Trojka, je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski Stscherbakow Stsche-2]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa Yakovlev UT-2]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev '''Aerokluba Maribor'''. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo Shcherbakov Shche-2 za padalce. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime '''Aeroklub Žarko Majcen''' (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju.<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Letalska šola je največ uporabljala letala Utva Trojka za šolanje. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah. [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958|thumb|220px]] {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šlep in šolanje |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||||šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}||||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}||||šolanje |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Beechcraft Logo.png|thumb|[[Beechcraft]] prvi klubski štirised]] [[File:Advertisement for Beechcraft Model 35 Bonanza, May, 1947.jpg|thumb|[[Beechcraft]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] model 35]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|Ju-52 št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]] Dokončno je bilo letališče v Skokah zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: Utva Aero 3, ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in Utva Trojka. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi formacijsko. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja, največ je bilo dijakov strokovnih šol. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v '''“Letalski center Maribor”''' - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, Yakovlev UT-2, [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala Junkers Ju-52 med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali Douglas C-47 Dakota. V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala (Beechcraft in Champion), ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z evropskimi (Libis, Utva, Ikarus) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali (Jakovljev, Polikarpov, Antonov). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo Bonanza 35 z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih letal. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V tem obdobju je aeroklub dobi prvi profesionalni ameriški simulator inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE). Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CWG (40121), YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe, <br> YU-CXY (40163), YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin, YU-CZK (40205) ||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS, YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB, YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali Aero 3 in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi Piper Tomahawki, zadnja leta je dobila tudi Utvo 75, kar je šolanje precej zakompliciralo in ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo za šolanje. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Arzenal ameriških letal se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria, U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six in IFR simulator. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121), YU-CXY (40163), YU-CZK (40205)||šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL,YU-DDK||šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku. Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v Slovenskih Konjicah se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma Cessna 152 dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben simulator za IFR letenje: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) nesreča 09.09.2011 ||starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI||šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-=== [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila odgovornih oseb. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje]] [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|ILS markerji]] Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Struktura vodenja je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko mladih inštruktorjev letenja in so naredili izjemen porast naleta. Cessne 152 so bazična šolska letala, ki so z retrofitiranimi novimi inštrumenti tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odletijo preko 1000 ur letno. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2019 se je od Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]] z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]], da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja in rutnega letenja izven meja Slovenije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, Standard Cirrus 75, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. [[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]] Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. Poenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so finančno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI||starodobnik |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}} ||S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019||šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB prodana 2019 ||obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} ==Glej tudi== *[[Cessna]] *[[Tecnam]] *[[Beechcraft]] *[[Piper Aircraft]] *[[Cirrus Aircraft]] *[[Lycoming Engines]] *[[Continental Motors]] *[[ULPower UL260i]] *[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]] *[[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]] *[[Letališče Tezno]] ==Sklici== {{reflist}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * [https://www.facebook.com/lcm.si/ Letalski center Maribor-Facebook] * [http://www.lcm.si/ LCM] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Promet]] [[Kategorija:Aeronavtika]] [[Kategorija:Letalci]] jocwbozfzjom2glimfz4wcmckbezecx 5737780 5737772 2022-08-20T16:21:28Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = | former_name = Aeroklub naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek|Dr. Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor <br> Skydive Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''FI(A)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''TOW(B)'''-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = www.lcm.si | divisions = | subsid = }} '''Letalski center Maribor''' krajše '''LCM''' je najstarejši motorni slovenski aeroklub, ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice| url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021}}</ref> ==Organizacija== [[File:Organization chart wide01.svg|thumb|LCM ima več sekcij in poslovnih enot ter organizacij]] [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * '''Motorna sekcija''', temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po '''EASA CS-23''' do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij. * '''Ultralahka sekcija''', temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * '''Jadralna sekcija''', temelji na jadralnih letalih certificiranih po '''EASA CS-22'''. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * '''Padalska sekcija''', temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * ''' EASA ATO Letalski center Maribor''', EASA Approved Training Organisation '''SI.ATO.014''', Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.<ref name="Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje">{{navedi novice| url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje|work= caa.si|date=20.12.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> * '''EASA AMO Aero center Maribor d.o.o.''', EASA Approved Maintenance Organization '''Part 145''' '''SI.145.15''', Evropsko akreditiran letalski servis. * '''Nacionalna letalska in padalska šola''', deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * '''Obramba Proti Toči''', OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II. ==EASA Letalska šola== [[File:EASA Logo.png|thumb|EASA Approved Training Organisation, temelji na mednarodnih [[Evropska unija|evropskih]] predpisih|243x243px]] [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|204x204px|E6B Flight Computer - računalo]] [[File:Adf mdi.svg|thumb|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]] KR87|204x204px]] Letalska šola v svoji sodobni obliki neposredno nadaljuje tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Prva predavanja so se izvedla '''3. marca 1928''', kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole '''SI.ATO.014''' (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> '''Licence''' * '''PPL(A)''' - Licenca pilota zasebnega letala * '''SPL''' - Licenca pilota jadralnega letala '''Ratingi''' * '''NVFR''' - Pooblastilo za nočno letenje * '''TOW(S)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * '''TOW(B)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(A)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih * '''FI(S)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * '''ACRO(S)''' - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih '''Vpisi''' * '''TW''' - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * '''VP''' - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * '''T''' - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * '''RU''' - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |199x199px]] LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. '''AMO''' (Approved Maintenance Organization) '''SI.145.15''', je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: '''EASA''' (European Aviation Safety Agency) '''Part 145''' za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov. Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja: [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|thumb|Nacionalna letalska šola temelji na [[Slovenija|državnih]] predpisih|209x209_pik]] '''Dovoljenja''' * '''ULN(A)''' - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * '''PL(A,B,C,D)''' - Dovoljenje padalca '''Pooblastila''' * '''CVFR(ULN)''' - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * '''TOW(ULN)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * '''BAN(ULN)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(ULN)''' - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * '''TP(ULN)''' - Pooblastilo za testnega pilota naprave * '''PI(PL)''' - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * '''TP(PL)''' - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== [[Slika:Cessna_Logo.svg|sličica|280x280px|[[Cessna]] predstavlja bazično floto motornih letal]] [[Slika:Logo_Lycoming_Schriftzug.svg|sličica|280x280px|[[Lycoming Engines|Lycoming]] poganja več kot polovico flote]] [[File:Textron Aviation logo 2018.svg|thumb|Skupina Textron Aviation je glavni dobavitelj |280x280_pik]] [[File:Aero Commander Logo (1962).png|thumb|Aero Commander predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela 114B|280x280px]] [[Slika:Rockwell_Logo.svg|sličica|279x279px|[[Rockwell International|Rockwell]] predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]]] [[Slika:Garmin_logo_2006.svg|sličica|Garmin [[avionika]]|190x190px]] [[Slika:Honeywell.png|sličica|BendixKing [[Honeywell]] [[avionika]]|190x190_pik]] [[File:McCauley Propeller Systems Logo 2012.png|thumb|[[McCauley Propeller Systems|Propelerji McCauley]] Textron|190x190px]] [[Slika:Piper_Aircraft_logo.svg|sličica|190x190px|[[Piper Aircraft|Piper]] [[Piper PA-18 Super Cub|Super Cub]]]] === Motorna letala - Generalna Aviacija === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}}|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DMI || {{USA}}|| šolanje |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}}|| šolanje |- | [[Cessna 172]] || S5-DLM || {{USA}}|| obleti |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}}|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}}|| protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} || rute in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}}|| vleka |- | [[UTVA 75]] || S5-DCI|| {{YUG}} || starodobnik |} === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Pipistrel Virus|Pipistrel Virus 912]] || S5-PEW || {{SLO}}|| šolanje |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} || šolanje |} [[File:Mcdonnelldouglas.png|thumb|[[McDonnell Douglas]] nekoč priljubljena letala prometnih pilotov, danes je eksponat|240x240px]] === Razstavni eksponat === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor |- | [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] || S5-ACC|| {{USA}} |- | [[LIBIS 180]] || YU-CVR || {{YUG}} |}[[File:S5-ACC (2723463860).jpg|thumb|239x239px|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|brez]] === Jadralna letala === [[Slika:Schempp-Hirth_logo.svg|sličica|240x240px|Schempp-Hirth dvosed Duo Discus ]] [[Slika:Grob_Luft-_und_Raumfahrt_Logo.svg|sličica|241x241px|Grob šolski dvosedi G-103 ]] {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}}||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}}||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}}||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}}||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}}||preleti |} === Podporna tehnika === {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 [[Dizelski motor|diesel]] 8424cc 130 kW 11.5 ton, <br>nadgradnja Mercedes V8 avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== ===Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927=== Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju. [[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier]] '''Prvi polet balona 1889''' se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov. '''Prvi polet jadralnega letala 1910''' natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb. '''Prvi polet motornega letala 1911''' dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo. '''Prvi komercialni dvig z balonom 1912''' v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron. '''Prvi padalski skok in letalski miting 1913''' v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru. '''Prvi pristanek letala na Teznu 1913''' se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič. [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: Aviatik (Berg)]] [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: Ufag C I]] '''Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918''' Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo enote ob Soči. Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in šest lesenih hangarjev (25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice Flep 1 pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915. Žal informacije o floti letal niso znane. '''Mariborska letalska stotinja 1918-1919''' mariborčan [[Poročnik]] '''Emil Grizold''' si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne '''25. Novembra 1918''' je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«. *Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci === Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19=== {| class="wikitable" ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | Hansa-Brandenburg C.I || 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek|Dr.Josip Tominšek]], ustanovni predsednik]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb||Letalo tipa Hansa-Brandenburg B.I, je bilo namenjeno šolanju]] [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| Raab-Katzenstein KL.1 (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa Raab-Katzenstein RK.2, Mariborski je imel napis Zlatorog]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan|Dr.Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo Raab-Katzenstein RK.9, Mariborski je imel napis Persil]] '''Aeroklub »Naša krila«''' je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom '''20. decembra 1927''', z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 3. in 4. marca 1928 je aeroklub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski miting, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor. Leta 1929 sta Vojko Humek in [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929 se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Letalska šola je leta 1933 dobila v uporabo od kraljevih letalskih sil jugoslavije dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I.. Brandenburg je bilo glavno letalo za šolanje in tudi letenje. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju na območju Lajš. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. <ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice| url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929 ||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929 || šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929 || šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60, 1933 || šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: Utva Trojka, je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski Stscherbakow Stsche-2]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa Yakovlev UT-2]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev '''Aerokluba Maribor'''. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo Shcherbakov Shche-2 za padalce. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime '''Aeroklub Žarko Majcen''' (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju.<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Letalska šola je največ uporabljala letala Utva Trojka za šolanje. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah. [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958|thumb|220px]] {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šlep in šolanje |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||||šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}||||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}||||šolanje |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Beechcraft Logo.png|thumb|[[Beechcraft]] prvi klubski štirised]] [[File:Advertisement for Beechcraft Model 35 Bonanza, May, 1947.jpg|thumb|[[Beechcraft]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] model 35]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|Ju-52 št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]] Dokončno je bilo letališče v Skokah zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: Utva Aero 3, ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in Utva Trojka. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi formacijsko. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja, največ je bilo dijakov strokovnih šol. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v '''“Letalski center Maribor”''' - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, Yakovlev UT-2, [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala Junkers Ju-52 med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali Douglas C-47 Dakota. V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala (Beechcraft in Champion), ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z evropskimi (Libis, Utva, Ikarus) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali (Jakovljev, Polikarpov, Antonov). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo Bonanza 35 z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih letal. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V tem obdobju je aeroklub dobi prvi profesionalni ameriški simulator inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE). Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CWG (40121), YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe, <br> YU-CXY (40163), YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin, YU-CZK (40205) ||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS, YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB, YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali Aero 3 in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi Piper Tomahawki, zadnja leta je dobila tudi Utvo 75, kar je šolanje precej zakompliciralo in ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo za šolanje. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Arzenal ameriških letal se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria, U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six in IFR simulator. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121), YU-CXY (40163), YU-CZK (40205)||šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL,YU-DDK||šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku. Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v Slovenskih Konjicah se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma Cessna 152 dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben simulator za IFR letenje: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) nesreča 09.09.2011 ||starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI||šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-=== [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila odgovornih oseb. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje]] [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|ILS markerji]] Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Struktura vodenja je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko mladih inštruktorjev letenja in so naredili izjemen porast naleta. Cessne 152 so bazična šolska letala, ki so z retrofitiranimi novimi inštrumenti tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odletijo preko 1000 ur letno. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2019 se je od Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]] z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]], da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja in rutnega letenja izven meja Slovenije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, Standard Cirrus 75, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. [[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]] Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. Poenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so finančno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI||starodobnik |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}} ||S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019||šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB prodana 2019 ||obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} ==Glej tudi== *[[Cessna]] *[[Tecnam]] *[[Beechcraft]] *[[Piper Aircraft]] *[[Cirrus Aircraft]] *[[Lycoming Engines]] *[[Continental Motors]] *[[ULPower UL260i]] *[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]] *[[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]] *[[Letališče Tezno]] ==Sklici== {{reflist}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * [https://www.facebook.com/lcm.si/ Letalski center Maribor-Facebook] * [http://www.lcm.si/ LCM] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Promet]] [[Kategorija:Aeronavtika]] [[Kategorija:Letalci]] dor9tlgto9iib5stxgqhyvsd6ovl85l 5737781 5737780 2022-08-20T16:22:43Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = | former_name = Aeroklub naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek|Dr. Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor <br> Skydive Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''FI(A)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''TOW(B)'''-Pooblastilo za vleko oglasnih trakov, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = lcm.si | divisions = | subsid = }} '''Letalski center Maribor''' krajše '''LCM''' je najstarejši motorni slovenski aeroklub, ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila«. Temeljna dejavnost LCM je letalska šola. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice| url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021}}</ref> ==Organizacija== [[File:Organization chart wide01.svg|thumb|LCM ima več sekcij in poslovnih enot ter organizacij]] [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * '''Motorna sekcija''', temelji na letalih generalne aviacije certificiranih po '''EASA CS-23''' do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj evropske letalske šole in letalskih operacij. * '''Ultralahka sekcija''', temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * '''Jadralna sekcija''', temelji na jadralnih letalih certificiranih po '''EASA CS-22'''. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * '''Padalska sekcija''', temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * ''' EASA ATO Letalski center Maribor''', EASA Approved Training Organisation '''SI.ATO.014''', Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.<ref name="Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje">{{navedi novice| url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje|work= caa.si|date=20.12.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> * '''EASA AMO Aero center Maribor d.o.o.''', EASA Approved Maintenance Organization '''Part 145''' '''SI.145.15''', Evropsko akreditiran letalski servis. * '''Nacionalna letalska in padalska šola''', deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * '''Obramba Proti Toči''', OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II. ==EASA Letalska šola== [[File:EASA Logo.png|thumb|EASA Approved Training Organisation, temelji na mednarodnih [[Evropska unija|evropskih]] predpisih|243x243px]] [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|204x204px|E6B Flight Computer - računalo]] [[File:Adf mdi.svg|thumb|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]] KR87|204x204px]] Letalska šola v svoji sodobni obliki neposredno nadaljuje tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Prva predavanja so se izvedla '''3. marca 1928''', kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. LCM ima programe usposabljanja z evropsko akridetacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole '''SI.ATO.014''' (Approved Training Organisation) po EASA (European Aviation Safety Agency) - Evropskih predpisih:<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref> '''Licence''' * '''PPL(A)''' - Licenca pilota zasebnega letala * '''SPL''' - Licenca pilota jadralnega letala '''Ratingi''' * '''NVFR''' - Pooblastilo za nočno letenje * '''TOW(S)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * '''TOW(B)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(A)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih * '''FI(S)''' - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * '''ACRO(S)''' - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih '''Vpisi''' * '''TW''' - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * '''VP''' - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * '''T''' - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * '''RU''' - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |199x199px]] LCM ima v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. '''AMO''' (Approved Maintenance Organization) '''SI.145.15''', je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: '''EASA''' (European Aviation Safety Agency) '''Part 145''' za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov. Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja: [[File:Coat of arms of Slovenia.svg|thumb|Nacionalna letalska šola temelji na [[Slovenija|državnih]] predpisih|209x209_pik]] '''Dovoljenja''' * '''ULN(A)''' - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * '''PL(A,B,C,D)''' - Dovoljenje padalca '''Pooblastila''' * '''CVFR(ULN)''' - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * '''TOW(ULN)''' - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * '''BAN(ULN)''' - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * '''FI(ULN)''' - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * '''TP(ULN)''' - Pooblastilo za testnega pilota naprave * '''PI(PL)''' - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * '''TP(PL)''' - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== [[Slika:Cessna_Logo.svg|sličica|280x280px|[[Cessna]] predstavlja bazično floto motornih letal]] [[Slika:Logo_Lycoming_Schriftzug.svg|sličica|280x280px|[[Lycoming Engines|Lycoming]] poganja več kot polovico flote]] [[File:Textron Aviation logo 2018.svg|thumb|Skupina Textron Aviation je glavni dobavitelj |280x280_pik]] [[File:Aero Commander Logo (1962).png|thumb|Aero Commander predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela 114B|280x280px]] [[Slika:Rockwell_Logo.svg|sličica|279x279px|[[Rockwell International|Rockwell]] predhodnik družbe Commander Aircraft Co. in modela [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]]] [[Slika:Garmin_logo_2006.svg|sličica|Garmin [[avionika]]|190x190px]] [[Slika:Honeywell.png|sličica|BendixKing [[Honeywell]] [[avionika]]|190x190_pik]] [[File:McCauley Propeller Systems Logo 2012.png|thumb|[[McCauley Propeller Systems|Propelerji McCauley]] Textron|190x190px]] [[Slika:Piper_Aircraft_logo.svg|sličica|190x190px|[[Piper Aircraft|Piper]] [[Piper PA-18 Super Cub|Super Cub]]]] === Motorna letala - Generalna Aviacija === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}}|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DMI || {{USA}}|| šolanje |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}}|| šolanje |- | [[Cessna 172]] || S5-DLM || {{USA}}|| obleti |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}}|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}}|| protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} || rute in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}}|| vleka |- | [[UTVA 75]] || S5-DCI|| {{YUG}} || starodobnik |} === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor ! Vloga |- | [[Pipistrel Virus|Pipistrel Virus 912]] || S5-PEW || {{SLO}}|| šolanje |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} || šolanje |} [[File:Mcdonnelldouglas.png|thumb|[[McDonnell Douglas]] nekoč priljubljena letala prometnih pilotov, danes je eksponat|240x240px]] === Razstavni eksponat === {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor |- | [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] || S5-ACC|| {{USA}} |- | [[LIBIS 180]] || YU-CVR || {{YUG}} |}[[File:S5-ACC (2723463860).jpg|thumb|239x239px|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|brez]] === Jadralna letala === [[Slika:Schempp-Hirth_logo.svg|sličica|240x240px|Schempp-Hirth dvosed Duo Discus ]] [[Slika:Grob_Luft-_und_Raumfahrt_Logo.svg|sličica|241x241px|Grob šolski dvosedi G-103 ]] {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}}||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}}||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}}||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}}||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}}||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}}||preleti |} === Podporna tehnika === {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 [[Dizelski motor|diesel]] 8424cc 130 kW 11.5 ton, <br>nadgradnja Mercedes V8 avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== ===Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927=== Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju. [[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier]] '''Prvi polet balona 1889''' se je v Mariboru ustavil potujoč češki artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. Ljudski vrt je bil takrat še park. V njem je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov. '''Prvi polet jadralnega letala 1910''' natančneje 22. marca je športnik češkega rodu - Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb. '''Prvi polet motornega letala 1911''' dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Teznem z motornim letalom. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo. '''Prvi komercialni dvig z balonom 1912''' v tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron. '''Prvi padalski skok in letalski miting 1913''' v Mariboru se je vršil 27. oktobra letalski miting, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru. '''Prvi pristanek letala na Teznu 1913''' se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot poročnik Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Stojsavijevič. [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: Aviatik (Berg)]] [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: Ufag C I]] '''Avstro-Ogrska letalska stotinja 1915-1918''' Avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo enote ob Soči. Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in šest lesenih hangarjev (25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice Flep 1 pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915. Žal informacije o floti letal niso znane. '''Mariborska letalska stotinja 1918-1919''' mariborčan [[Poročnik]] '''Emil Grizold''' si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne '''25. Novembra 1918''' je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek. Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«. *Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci === Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19=== {| class="wikitable" ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | Hansa-Brandenburg C.I || 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek|Dr.Josip Tominšek]], ustanovni predsednik]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb||Letalo tipa Hansa-Brandenburg B.I, je bilo namenjeno šolanju]] [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| Raab-Katzenstein KL.1 (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa Raab-Katzenstein RK.2, Mariborski je imel napis Zlatorog]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan|Dr.Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo Raab-Katzenstein RK.9, Mariborski je imel napis Persil]] '''Aeroklub »Naša krila«''' je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom '''20. decembra 1927''', z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale. Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli željo, da bi imeli letalsko linijo Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Posebno zanimanje za letalstvo se je razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 3. in 4. marca 1928 je aeroklub pripravil za civiliste in vojaštvo tri predavanja o letalstvu, ki so bila dobro obiskana. Oblastni odbor aerokluba je 27. maja 1928 priredil na Tezenskem letališču letalski miting, na katerem je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalskega dne se je udeležilo 30 000 gledalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor. Leta 1929 sta Vojko Humek in [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Miting 3. novembra 1929, si je ogledalo 15.000 gledalcev. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929 se je zrušilo letalo Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Leta 1929, je trgovec Josip Moravec kupil motorno letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke. Drugo letalo proizvajalca Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan UN-PAF je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Letalska šola je leta 1933 dobila v uporabo od kraljevih letalskih sil jugoslavije dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I.. Brandenburg je bilo glavno letalo za šolanje in tudi letenje. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer Hansa-Brandenburg B.I YU-PCF. Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega letališča Tezno ter ga registriral kot sekundarno mednarodno civilno letališče. Leta 1938 je bilo v Mariboru prav tako organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal testni pilot za prevzem lovcev. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je Žarko Majcen pomagal neizkušenemu Maksu Medvedu in Valterju Muhovecu iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v Šoštanju na območju Lajš. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča in Cijan je izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo. <ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice| url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča 17.11.1929 ||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929 || šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929 || šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60, 1933 || šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: Utva Trojka, je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski Stscherbakow Stsche-2]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa Yakovlev UT-2]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev '''Aerokluba Maribor'''. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni Fizir FN, proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še rusko motorno letalo Polikarpov PO-2, ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo Shcherbakov Shche-2 za padalce. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime '''Aeroklub Žarko Majcen''' (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja po rodu Primorcu, ki se je naselil v Mariboru in se je na prvem jadralnem tekmovanju osvoboditvi smrtno ponesrečil v Cerkljah pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v Šoštanju.<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Letalska šola je največ uporabljala letala Utva Trojka za šolanje. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega letališča Tezno in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor Aerokluba Maribor je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu Maribor, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo letališče v Skokah. [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958|thumb|220px]] {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šlep in šolanje |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||||šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}||||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}||||šolanje |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Beechcraft Logo.png|thumb|[[Beechcraft]] prvi klubski štirised]] [[File:Advertisement for Beechcraft Model 35 Bonanza, May, 1947.jpg|thumb|[[Beechcraft]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] model 35]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|Ju-52 št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]] Dokončno je bilo letališče v Skokah zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: Utva Aero 3, ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in Utva Trojka. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi formacijsko. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja, največ je bilo dijakov strokovnih šol. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v '''“Letalski center Maribor”''' - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, Yakovlev UT-2, [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat padalstvo. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala Junkers Ju-52 med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali Douglas C-47 Dakota. V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala (Beechcraft in Champion), ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z evropskimi (Libis, Utva, Ikarus) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali (Jakovljev, Polikarpov, Antonov). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo Bonanza 35 z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih letal. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V tem obdobju je aeroklub dobi prvi profesionalni ameriški simulator inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE). Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste. Aktivnih je bilo okoli 120 članov. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CWG (40121), YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe, <br> YU-CXY (40163), YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin, YU-CZK (40205) ||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS, YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB, YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER, 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju Aerodroma in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali Aero 3 in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi Piper Tomahawki, zadnja leta je dobila tudi Utvo 75, kar je šolanje precej zakompliciralo in ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo za šolanje. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir, Utva-60. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji. Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT. Namensko se je kupilo letalo Cessna C-206 Turbo Stationar s 310 konjskimi močmi, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Arzenal ameriških letal se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. V tem obdobju je LCM imel motorna letala: PA-18, PA-38, Citabiria, U-60, U-66, U-75, Aero 3, Ikarus Kurir, DR400-180R, C-206, PA-32 Cherokee Six in IFR simulator. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121), YU-CXY (40163), YU-CZK (40205)||šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL,YU-DDK||šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== Vojna za osamosvojitev Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri problemi odražali v ekonomsko neprimerni sestavi članstva, ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM za plačevanje motornega naleta. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku. Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom stare generacije na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v Slovenskih Konjicah se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma Cessna 152 dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben simulator za IFR letenje: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) nesreča 09.09.2011 ||starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI||šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU 2013-=== [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila odgovornih oseb. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje]] [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|ILS markerji]] Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri pridobil programe šolanja po predpisih EASA in vzpostavil svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Struktura vodenja je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko mladih inštruktorjev letenja in so naredili izjemen porast naleta. Cessne 152 so bazična šolska letala, ki so z retrofitiranimi novimi inštrumenti tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odletijo preko 1000 ur letno. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2019 se je od Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]] z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]], da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja in rutnega letenja izven meja Slovenije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, Standard Cirrus 75, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. [[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]] Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. Poenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so finančno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice in Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je v zadnjem času pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Letno se v LCM odleti okoli 3 500 ur in opravi 10 000 poletov. Aktivnih je okoli 200 članov in število se povečuje. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI||starodobnik |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}} ||S5-DMG, S5-DMI, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019||šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT), S5-DEB prodana 2019 ||obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} ==Glej tudi== *[[Cessna]] *[[Tecnam]] *[[Beechcraft]] *[[Piper Aircraft]] *[[Cirrus Aircraft]] *[[Lycoming Engines]] *[[Continental Motors]] *[[ULPower UL260i]] *[[Letališče Edvarda Rusjana Maribor]] *[[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]] *[[Letališče Tezno]] ==Sklici== {{reflist}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * [https://www.facebook.com/lcm.si/ Letalski center Maribor-Facebook] * [http://www.lcm.si/ LCM] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Promet]] [[Kategorija:Aeronavtika]] [[Kategorija:Letalci]] s6clqv5am3pw7j0xfm8v2ewsajbug9h 0 444811 5737808 5733645 2022-08-20T18:38:48Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (5) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Zgodovina Japonske|image=Horyu-ji09s3200.jpg|caption=Petnadstropna pagoda Horju-dži}} '''Obdobje Asuka''' (飛鳥時代 "''Asuka džidaj''") je obdobje v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] med leti 538 in 710 (tudi med 592 in 645), čeprav se začetek obdobja lahko prekriva s predhodnim [[Obdobje Kofun|Obdobjem Kofun]]. Vladavina Jamato se je v obdobju zelo razvila. Imenuje se po območju Asuka, 25 kilometrov južno od sodobnega mesta Nara. Za obdobje je značilna pomembna umetniška, družbena in politična preobrazba z izvorom v koncu Obdobja Kofun, na katero vpliva predvsem prihod [[Budizem|budizma]] s [[Kitajska|Kitajske]], ki pomeni veliko spremembo v japonski družbi. Ime države se spremeni iz ''Va'' (倭) v ''Nihon ''(日本). == Poimenovanje == Izraz Obdobje Asuka je najprej pomenil obdobje v zgodovini japonske fine umetnosti in arhitekture. Predlagal ga je umetnostni zgodovinar [[Tadacu Sekino]] (関野貞) in Okakura Kakuzo okoli leta 1900. Sekino je določil, da se konča z reformami Tajka leta 646, Okukara pa s premikom prestolnice v Naro. Slednji način je bolj priljubljen, umetnostni zgodovinarji pa imajo raje Sekinov način, po katerem sledi obdboju Asuka z letom 646 [[Obdobje Hakuho]] (白鳳時代). == Vladavina Jamato == Vladavino Jamato okarakterizirajo mogočni klani ali razširjene družine, vključno z odvisnimi družinami. Na čelu vsakega klana je bil patriarh, ki je izvajal svete obrede za priprošnjo h klanovem ''[[kami]]ju''. Pripadniki klanov so bili visoka aristokracija, cesarska linija, ki je vladala, pa je bila na vrh te delitve. Gre za prvo obdobje v japonski zgodovini, ko je cesar vladal brez večjih tekmecev, ki bi ga lahko spodkopali. Vladal je iz [[Provinca Jamato|province Jamato]], današnja [[prefektura Nara]]. Vladavina Jamato je bila zgoščena okoli regije Asuka in izvajala oblast nad klani na [[Kjušu]]ju in [[Honšu]]ju. Podarjala jim je nazive, nekatere dedne. Jamato je postal sinonim za celotno državno tvorbo, saj so cesarji zatrli preostale klane in si prisvojili zemljo za kmetovanje. Po kitajskem modelu so razvili centralno oblast in cesarski dvor, na katerem so sodelovali poglavarji klanov, ni pa imel stalne prestolnice. Prevzeli so kitajsko pisavo. Do sredine 7. stoletja so kmetijske površine zrasle v zajetno javno domeno pod centralno oblastjo. Osnovna uradniška enota sistema ''Gokišičido'' (五畿七道, "pet mest, sedem cest) je bilo okrožje, družba pa je bila razdeljena na poklicne skupine. Večina ljudi je bila kmetov, poleg njih pa še ribiči, tkalci, lončarji, obrtniki, kovci oklepov in specialisti za obrede.<ref name="FRD">{{Cite journal|last=L. Worden|first=Robert|authorlink=|title=Kofun and Asuka Periods, ca. A.D. 250-710|journal=A Country Study: Japan|work=|publisher=[[Federal Research Division]], [[Library of Congress]]|year=1994|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html|doi=|accessdate=2007-04-06|postscript=<!--None-->|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070406121546/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html|archivedate=6 April 2007 <!--DASHBot-->|url-status=live}}</ref> == Klan Soga in Tajši Šotoku == [[Slika:Asuka_dera_daibutsu.jpg|sličica|Dajbucu v Asuka-deri v Asuki, najstarejši kip Buda na Japonskem z znanim datumom izdelave, 609; naredil ga je Kuracukuri-no-Tori, sin korejskega migranta.|levo]] [[Klan Soga]] se je s porokami vpletel v cesarsko družino; do leta 587 je bil Soga no Umako dovolj vpliven, da je nastavil nečaka za cesarja, ga kasneje umoril in zamenjal s [[Cesarica Suiko|cesarico Suiko]]. Suiko je bila zgolj lutka za Umaka in princa regenta [[Tajši Šotoku|Tajša Šotokuja]]. Šotoku, velik intelektualec iz tega časa reform, je bil zaprisežen budist in dobro načitan v kitajski literaturi. Nanj so vplivali konfucianski principi, tudi t.i. nebeški mandat, po katerem naj bi cesarji vladali po volji vrhovne sile. Pod Šotokujem so sprejeli konfucianske modele bontona in slojev/rangov, [[Sedemnajstčlenska ustava]] pa naj bi prinesla harmonijo v kaotično družbo. Šotoku je sprejel [[kitajski koledar]], razvil sistem trgovskih cest ''Gokišičido'', zgradil mnoge budistične templje, dal spisati dvorne kronike, pošiljal učence na Kitajsko za učenje budizma in [[Konfucionizem|konfucianizma]], Ono no Imoka je poslal kot odposlanca (遣隋使 "''kenzuj'iši'') na Kitajsko. Šest uradnih misij spremljevalcev, svečenikov in študentov se je odpravilo na Kitajsko v 7. stoletju. Nekatere so se zadržale tudi 20 let in prinesle nazaj ogromno snovi za reforme. Zelo se razlikujejo od konvojev iz Obdobja Kofun, ko je bil njihov namen samo potrditev domen in nazivov.{{Navedi vir}} Šotoku je poslal kitajskemu cesarju uradno korespondenco, ki se je začela s stavkom: "Od sina nebes iz dežele vzhajajočega Sonca k sinu nebes v deželi, kjer Sonce zahaja...". Kitajci so zavračali to potezo, v kateri je želel enačiti oba cesarja. Šotokujeva poteza je odprla novo predpostavko, da Japonska nikoli več ne bo imela podrejenega statusa v zadevah s Kitajsko, razen ko je to storil [[Jošimicu Ašikaga]] v 15. stoletju.<ref>{{Cite journal|last=L. Worden|first=Robert|authorlink=|title=Kamakura and Muromachi Periods, 1185–1573, Economic and Cultural Developments|journal=A Country Study: Japan|work=|publisher=[[Federal Research Division]], [[Library of Congress]]|year=1994|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html|doi=|accessdate=2007-04-06|postscript=<!--None-->|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070406121546/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html|archivedate=6 April 2007 <!--DASHBot-->|url-status=live}} Yoshimitsu, in 1404, accepted the "King of Japan" title in his willingness to improve relations with China and to rid Japan of the wako threat, thus establishing trade with China. This was considered as tribute by the Chinese but the Japanese saw it as profitable trade. This relationship lasted for about 50 years. (see also ''[//en.wikipedia.org/wiki/Sinocentrism Sinocentrism]'').</ref> Posledično Japonska ni več prejemala nazivov od Kitajske, čeprav so jim pošiljali plačilo (有貢無封 ''Džuko mufu''). S stališča Kitajske se je položaj v primerjavi s prejšnjimi stoletji znižal. Po drugi strani pa je Japonska zrahljala politične odnose s Kitajsko in razvila nenavadna kulturna in intelektualna razmerja.<ref>{{cite book|author=general editors, John W. Hall... [|title=The Cambridge history of Japan|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|year=1988|pages=182–183|isbn=0-521-22352-0|oclc=|doi=|display-authors=etal}}</ref><ref>[http://www.japanology.cn/paper/ch/14gao_mingshi.html 隋唐使の赴倭とその儀礼問題 台湾大学歴史学系　高明士] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060919070814/http://www.japanology.cn/paper/ch/14gao_mingshi.html|date=September 19, 2006}}, japanology.cn</ref> == Reforme Tajka in sistem ''ricurjo'' == === Reforme Tajka === Približno 20 let po smrti Šotokuja, Soga no Umakoja in cesarice Suiko je prišlo leta 645 do udara v palači zaradi nasledstva na prestolu proti monopolizirani moči klana Soga. Izpeljala sta ga princ Naka no Oe in Nakatomi no Kamatari, si prisvojila dvor in predstavila [[reforme Tajka]]. Čas v japonski zgodovini med leti 645-649 pravimo Obdobje Tajka ("Velika sprememba"), udar, ki ga je sprožil, pa [[incident išši]] po letu v kitajskem koledarju, ko se je zgodil. Čeprav reforme Tajka niso bile sestavljene kot zakonik, so predvidevale serijo reform za ustanovitev sistem ''ricurjo'' družbenih, fiskalnih in upravnih mehanizmov, ki obveljajo do 10. stoletja. ''Ricu'' (律) pomeni kazenski zakonik, ''rjo'' (令) pa upravni kodeks. Skupaj opišeta izraza sistem pravil, ki se pojavijo iz reform Tajka. Reforme Tajka pod vplivom kitajskih praks so se začele s prerazporeditvijo zemlje za končanje dotedanjega sistema, ko so zemljo držali veliki klani za nadzor nad domenami in poklicnimi skupinami. Nekdanja zasebna zemlja in zasebni ljudje (私地私民 ''šiči šimin'') je postala javna zemlja in javni ljudje (公地公民 ''koči komin''), s čimer je želel dvor vsiliti kontrolo nad Japonsko in narediti ljudi direktne podložnike prestolu. Zemlja se je po smrti lastnika vrnila državi, davke na svilo, bombaž, platno, nit in druge proizvode so odstranili, uvedli pa nov davek v obliki neplačane vojaške službe in javnih del. Dedni nazivi klanskih poglavarjev so bili odstranjeni. Ustanovili so tri nova ministrstva za svetovanje prestolu: * ministrstvo na levi - ''[[sadajdžin]]'' * ministrstvo na desni - [[udajdžin]] * kancler za deželo - ''[[dajdžo-dajdžin]]'' Državo so razdelili na province, ki jih je vodil guverner (imenoval ga je dvor). Province so bile dalje razdeljene na okrožja in vasi. Naka no Oe je prevzel naziv kronskega princa, Kamatari pa novo družinsko ime [[Klan Fudživara|Fudživara]] kot priznanje za službo cesarski družini. Fudživara no Kamatari je postal prvi v dolgi liniji aristokratov. Uvedel je ime 大日本  (''Daj-nippon'', "Velika Japonska") v diplomatske dokumente. Leta 662 je po vladavini svojega strica in matere prevzel prestol kot [[cesar Tendži]] s titulo cesar Japonske. Z novim nazivom je želel izboljšati klanovo sliko in poudarjal božanski izvor linije, da bi jo obdržal nad političnimi spori, ki so jih netili klani, kot je Soga. Tudi znotraj cesarske družine so se pojavljali boji za moč. Cesarjev brat je zanetil [[Džinšinska vojna|Džinšinsko vojno]] za prestol. Ko je kasneje tudi zares zavladal, je le še utrdil reforme Tajka in moč cesarskega dvora. === Sistem ''ricurjo'' === Sistem ''[[ricurjo]]'' je bil kodificiran v več fazah. Leta 668 je bil dokončan [[kodeks Omi]], imenovan po lokaciji dvora cesarja Tendžija. Nadaljnje kodificiranje se je zgodilo pod [[Cesarica Džito|cesarico Džito]] leto 689 v [[Kodeks Asuka Kijomihara|kodeksu Asuka Kijomihara]], imenovan po lokaciji dvora umrlega [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]]. [[Kodeks Tajho]] je zadnji dodatek k sistemu iz leta 701. Razen manjših modifikacij je veljal skoraj nespremenjen do leta 1868. ''Ricu ''del kodeksa je bil sprejet po kitajskem sistemu, ''rjo'' pa je bil sestavljen v lokalnem stilu. Nekateri trdijo, da temelji do določene mere na kitajskem modelu.<ref>William Wayne Farris, ''Sacred Texts and Buried Treasures: Issues on the Historical Archaeology of Ancient Japan'', [//en.wikipedia.org/wiki/University_of_Hawaii_Press University of Hawaii Press], 1998. [https://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=ISBN0824820304&id=dCNioYQ1HfsC&vq=yamato+paekche&dq=kofun+tumuli+korea&lpg=PA104&pg=PA105&sig=3Me7_8p9Tdh1KAYJFUpG7L-Q8ho Books.Google.com].</ref> Kodeks Tajho je predvideval konfucianske kazenske provizije (blažje so boljše kot hude) in centralno upravo v kitajskem stilu preko ''Džingi-kana'' (神祇官), posvečenega šintoističnim in dvornim obredom, in ''dajdžo-kana'' (太政官) in njegovih osem ministrstev (centralna uprava, obredi, civilne zadeve, cesarska hiša, pravica, ljudske zadeve, zakladnica, vojaške zadeve). Čeprav niso prisvojili kitajskega sistema ocenjevanja civilnih služabnikov, je bil ustanovljen kolegijski urad (大学寮 ''Dajgaku Rjo'') za usposabljanje bodočih uradnikov, ki temelji na [[Konfucij]]evih klasikah. Tradicija je kasneje vseeno prevladala, aristokratsko poreklo je spet igralo vlogo pri zasedanju položajev, nazivi so postali spet dedni. Kodeks Tajho se ni dotaknil izbiranja vladarja. Od 5. do 8. stoletja je vladalo več cesaric, po letu 770 pa je ostalo samo dedovanje po moški strani (večinoma od sina na očeta, lahko pa tudi na brata ali strica). Fudživara no Fuhito, sin Nakatoni no Kamatarija je bil med sestavljalci kodeksa. Po zgodovinski knjigi ''[[Šoku Nihongi]] ''sta bila dva zasnovalca kitajska svečenika (Šoku Šugen in Sacu Koukaku).<ref>[http://applepig.idv.tw/kuon/furu/text/syokki/syokki01.htm#skk01_06 續日本紀　卷第一　文武紀一] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070111084211/http://applepig.idv.tw/kuon/furu/text/syokki/syokki01.htm#skk01_06|date=January 11, 2007}}, applepig.idv.tw</ref><ref>[http://www.j-texts.com/jodai/shoku1.html 『続日本紀』国史大系版], j-texts.com</ref> Kitajska svečenika sta delovala tudi kot strokovnjaka za jezikoslovje, kar jima je prislužilo dve nagradi od cesarice Džito. == Mednarodni odnosi == [[Slika:Oonojou.jpg|sličica|Kamnita osnova odseka iz ruševin grada Onodžo na gori Šiodži z začetkom gradnje v letu 665.]] [[Slika:Takamat1.jpg|sličica|Stenski mozaih ptirih dam z zahodnega zidu grobnice Takamacuzuka, pozno 7. stoletje v Obdobju Asuka]] Kitajska kultura je bila uvedena preko [[Tri korejska kraljestva|Treh korejskih kraljestev]] preden so ustanovili ambasade na Kitajskem. Kljub nadaljevanju misij in zelo dobrih odnosov iz Obdobja Kofun se je kitajski vpliv skozi obdobje manjšal. V tem času so se korejska kraljestva pogosto spopadala. Za zagotovitev japonske nevtralnosti ali pomoč so pogosto pošiljala darila.<ref>''Early Samurai: 200–1500 AD'' by Anthony J. Bryant, [//en.wikipedia.org/wiki/Angus_McBride Angus McBride] "At about this time Paekche began feeling renewed pressure from Silla and Koguryo and pleaded with the Yamato court to send help&nbsp;... During the Mimana struggles against Silla, Paekche sent many presents to Japan."(Page8)</ref> Taktika naj bi se najbolj splačala [[Kraljestvo Baekje|kraljestvu Baekje]], saj se je japonska vojaška podpora povečala.<ref name="Sansom">Sansom, George (1958). ''A History of Japan to 1334''. Stanford, California: [//en.wikipedia.org/wiki/Stanford_University_Press Stanford University Press]. 47–49.</ref> Mnogi obrtniki in vešči delavci so prihajali na Japonsko s [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], med njimi visoka svečenika Eji iz Gogurjeoja in Eso iz Baekjeja leta 595.<ref>[http://www.bookrags.com/biography/shotoku-taishi/ ''Encyclopedia of World Biography'' on Shotoku Taishi] "Two Korean high priests arrived in Japan in 595—Eji from the kingdom of Koryo (Koma) and Eso from the kingdom of Paekche (Kudara)."</ref> Tudi Kanroku je prispel iz Baekjeja. Postal je tutor princu Šotokuju v političnih zadevah. Ko sta se državi povezali, so svečeniki Gogurjeo zapustili Japonsko. Dvor Jamato je vladal nad plemeni na Kjušuju in Honšuju, izdajal nazive, nekateri so bili dedni.  Med leti 600 in 659 je Japonska poslala odposlancev na Kitajsko [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], v naslednjih 32 letih, ko so pisali zakonike, pa nobenega. 11 odposlancev so napotili v [[Kraljestvo Silla|Sillo]], te pa po ''[[Nihon Šoki]]ju ''17 nazaj v času vladavine cesarja Tenmuja in cesarice Džito. Vladajoči sloji Jamato in Baekje so bili v prijateljskih odnosih, saj je Jamato poslal svojo mornarico v pomoč kraljestvu Baekje v letih 660-663 proti invaziji kraljestva Silla in Tang Kitajske ([[bitka pri Baekgangu]]). == Prihod budizma == Budizem naj bi na Japonsko predstavil [[kralj Seong]] iz Baekjeja v letu 538, kar pomeni novo versko doktrino na japonskem otočju. Klan Soga, ki se je povzpel do moči pod [[Cesar Kinmej|cesarjem Kinmejev]] okoli leta 531, si je želel prisvojiti budizem, pa tudi vladni in kulturni model po kitajskem konfucianizmu. [[Družina Nakatomi]], odgovorna za dvorne šintoistične rituale, in vojaški [[klan Mononobe]] pa sta tem novim vplivom nasprotovala. Soge so uvedle fiskalne politike po kitajskem vzoru, ustanovile prvo državno zakladnico, trgovale s Korejo. Odnosi med stranema so bili zagrenjeni več kot stoletje, v katerem so se Soge povzpele na oblast. Reforme Tajka so z ediktom za poenostavitev pogrebov prepovedale velike ''kofune'' in jih tudi regulirale po velikosti in obliki glede na razred pokopanega. Kasnejši tumulusi so manjši in polni fresk, kar nakazuje širjenje budizma in taoizma v tem obdobju; ''kofuna ''Takamacuzuka in Kitora sta znani po stenskih poslikavah.{{Navedi vir}} Uporaba zapletenih ''kofunov'' je zato zamrla v luči budizma, ki je videl življenje kot prehodno stanje. Neplemiči in elite obrobnih regij so uporabljale ''kofune'' do poznega sedmega stoletja, poenostavljene grobnice pa še dlje. Leta 675 je cesar Tenmu prepovedal uporabo živine in uživanje mesa divjih živali (konj, goveda, psov, opic in ptic) zaradi vplivov budizma. Obnavljala se je skozi celotno obdobje, v [[Obdobje Heian|Obdobju Heian]] pa izničila. Glodavcev, srnjadi in divjih prašičev prepoved ni zadevala.<ref>Kiichi Koyanagi. 「日本人の食生活 : 飢餓と豊饒の変遷史」 Tōkyō : Shibata shoten, 1971.</ref> == Vplivi taoizma == [[Slika:Dragon_head_Pitcher_former_Horyuji.JPG|sličica|Vrč s povrovom kot zmajeva glava z vzorci Pegazov, pozlačeni bron s srebrom, obdobje Asuka, 7. sotletje, bivši tempelj Horju-dži, Narodni muzej Tokio]] [[Slika:Hokke_Sesso_Bronze_Plaque_Hasedera.JPG|sličica|Bronasta plošča s podobo Buda med pridigo, leto 698, tempelj Hase-dera, Sakuraj, Nara]] [[Taoizem]] je uveden v Obdobju Asuka. V sredini 7. stoletja je [[cesarica Sajmej]] zgradila svetišče Danzan (談山神社), taoističen tempelj na gori Tonomine (多武峰). Osemkotna oblika cesarskih grobnic te dobe in zvezdni zemljevidi, narisani v ''kofunih'' Kitora in Takamacuzuka odsevajo taoistično kozmologijo. ''Tenno'' (天皇 "Nebeški cesar"), nov naziv za japonskega monarha, verjetno izvira iz naziva vrhovnega boga teoizma, boga Polaris, zvezde [[Severnica|Severnice]] (天皇大帝 ''Tenko Tajtej''). Taoistična prepričanja so se povezala z budizmom in šintoizmom v nove obrede. ''Onmjodo'' (陰陽道), vrsta japonske kozmologije in geomancije, je sad tega mešanja. Če se je začelo obdobje s spori glede religije, se je končalo mirno s sinkretizmom domorodnega verovanja z novimi nazori. == Umetnost in arhitektura == === Asuka culture === Nekatere strukture iz obdobja stojijo še danes. Lesene stavbe pri Horju-džiju iz 7. stoletja kažejo na vplive s Kitajske in zahoda Azije. Stebri spominjajo na atrhitekturo [[Partenon]]a. Petnadstropna pagoda (五重の塔 go-džu no to) je preobrazba indijske struture ''[[Stupa (zgradba)|stupa]]. Kofunski ''mozaiki iz 5. stoletja kažejo na vpliv dinastije Tang in stenskih poslikav Goguryeo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/?id=dCNioYQ1HfsC&dq=kofun+tumuli+korea&lpg=PA95&pg=PA95|title=Sacred Texts and Buried Treasures: Issues on the Historical Archaeology of Ancient Japan|pages=95|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-2030-5|author1=Farris, William Wayne|year=1998}}</ref><ref>{{cite web|url=http://whc.unesco.org/en/list/1091|title=Complex of Koguryo Tombs|publisher=[[UNESCO World Heritage Centre]]}}</ref> Japonsko budistično kiparstvo se je zgledovalo po stilu Šestih dinastij na Kitajskem - Tori po kiparju [[Kuracukuri Tori|Kuracukuriju Toriju]], vnuku kitajskega migranta Šiba Tattoja.<ref>{{cite web|url=http://concise.britannica.com/ebc/article-9380953/Tori-style|title=Tori style|work=Britannica Concise|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref> Značilnosti sloga so označene, mandljaste oči, simetrično zloženi uvihki oblačil in t.i. "arhaičen smeh". Kudara Kannon v Horju-džiju je najvplivnejši budistični kipar iz obdobja. === Kultura Hakuho === Druga stopnja budistične umetnosti po kulturi Asuka je kultura Hakuho (白鳳文化 ''Hakuho Bunka''), po datumu sledi reformam Tajka iz leta 646 do premika prestolnice v Naro leta 710. V drugi polovici 8. stoletja je ustvarjala množica ljudi od bojevnikov do cesarjev. Najstarejša pesniška zbirka je ''[[Man'jošu]]'' (万葉集 "Zbirka desettisočih listov"). Vsebuje dela izjemnih pesnikov, kot sta princesa Nukata in Kakinomoto no Hitomaro. Pojavi se [[Vaka poezija|v''aka'']] (和歌 "japonska pesem") kot nov slog poezije. Izraz je bil skovan za ločitev od kitajske poezije. Znotraj slog je popularna oblika ''[[tanka]]'' (短歌 "kratka pesem"), sestavljena iz 31 zlogov (japonskih moraičnih enot), razdeljenih v vzorcu 5-7-5-7-7.<ref>{{cite web|url=http://www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/japan/asuka/asuka-period.html|first=Taku|last=Kurashige|author2=Rie Yamada|title=Asuka Period|year=2003|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060206230116/http://www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/japan/asuka/asuka-period.html|archivedate=2006-02-06}}</ref> == Dogodki == * 538: Korejsko kraljestvo Baekje pošlje delegacijo za predstavitev budizma japonskemu cesarju * 593: princ Šotoku je imenovan za regenta cesarici Suiko in promovira budizem s klanom Soga * 600: država Jamato pošlje prve odposlance na Kitajsko po letu 478 * 604: princ Šotoku naroči Sedemnajstčlensko ustavo po konfucionističnih načelih, s čimer uradno nastane japonsko cesarstvi * 607: princ Šotoku zgradi budistični tempelj Horju-dži v Ikarugi * 645: Soga no Iruka in njegov oče Emiši sta ubita v incidentu išši; cesar Kotoku sede na prestol in utrdi cesarsko moč nad aristokratskimi klani z reformo Tajko, ki spremeni države v province * 663: japonska mornarica je poražena s strani zavezništva dinastije Tang in kraljestva Silla v bitki pri Baekgangu, s čimer ne povrne kraljestva Baekje na oblast * 670: sestavljen je prvi družinski register (庚午年籍 ''Kogo Nendžaku'') * 672: princ Oama, kasnejši cesar Tenmu, si pribori prestol z zmago v civilni vojni Džišin no Ran (壬申の乱) proti cesarju Kobunu * 689: razglašen je kodeks Asuka Kijomihara * 701: razglašen je kodeks Tajho * 705: ustanovitev Nišijama Onsen Kej'unkan, najstarejšega hotela, ki še vedno deluje * 708: skovan je prvi japonski kovanev (和同開珎 ''Vadokajčin'') == Viri == {{reflist}} == Sklici == * {{loc|article=Japan|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html}}public domain material{{loc|article=Japan|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html}}Library of Congress Country Studies{{loc|article=Japan|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] q6y4hv15778rq5pqjfk354hzhyt22mi 0 445745 5737811 4970020 2022-08-20T18:38:54Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (3) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Kinmej|image=<!-- WD -->|succession=Japonski cesar|reign=5. december 539 – 15. april 571|predecessor=[[Cesar Senka|Senka]]|successor=[[Cesar Bidacu|Bidacu]]|spouse=Iši-Hime<br> Kura Vajaka-Hime<br> Hikage<div>Soga no Kitašihime<br> Soga no Oane Hime<br> Nukako no Iracume</div>|issue=Cesar Bidacu<div>[[Cesar Jomej]]</div><div>[[Cesar Sušun]]</div><div>[[Cesarica Suiko]]</div>|father=[[Cesar Kejtaj]]|mother=Princesa Taširaka no Himemiko|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->}}'''Cesar Kinmej''' (欽明天皇 ''Kinmej-tenno, ''509-571) je 29. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/029/index.html 欽明天皇 (29)]; retrieved 2013-8-22.</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref name="Titsingh pp. 34-36">[//en.wikipedia.org/wiki/Isaac_Titsingh Titsingh, Isaac]. (1834). [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon%20o%20dai%20itsi%20ran&pg=PA34#v=onepage&q&f=false pp. 34–36]; [//en.wikipedia.org/wiki/Delmer_Brown Brown, Delmer]. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA261&dq= ''Gukanshō,'' pp. 261–262;] [//en.wikipedia.org/wiki/H._Paul_Varley Varley, H. Paul]<span>. (1980). pp. 123–124</span>; [//en.wikipedia.org/wiki/Richard_Ponsonby-Fane Ponsonby-Fane, Richard]. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 45.</ref> Vladal naj bi med leti 539 in 571. Štejemo ga za prvega cesarja, ki mu sodobno zgodovinopisje lahko določi preverljive datume vladanja.<ref>Hoye, Timothy. (1999). ''Japanese Politics: Fixed and Floating Worlds,'' p. 78; excerpt, "According to legend, the first Japanese emperor was Jimmu. Along with the next 13 emperors, Jimmu is not considered an actual, historical figure. Historically verifiable Emperors of Japan date from the early sixth century with Kimmei.</ref> == Tradicionalna zgodba == Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). === Dogodki v času Kinmejevega življenja === Zaradi mnogih kronoloških zmešnjav v ''[[Nihon Šoki]]ju'' nekateri verjamejo, da je dejansko vladal kot rival [[Cesar Ankan|cesarjev Ankana]] in Senka na drugem dvoru. Glede na tradicijo je zavladal šele po smrti starejšega brata, cesarja Senka. Po tem viru naj bi cesar Senka umrl leta 539 v starosti 73 let,<ref>Varley, p. 121.</ref> ko se je nasledstvo preneslo na 3. sina [[Cesar Kejtaj|cesarja Kejtaja]]. Svoj dvor je ustanovil v palači Šikišima no Kanazaši v [[Provinca Jamato|provinci Jamato]].<ref name="brown262">Brown, [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA261&dq= p. 262].</ref> Cesarjevi glavni svetovalci so bili: * ''Oomi'' (veliki cesarski poglavar)ː Soga no Iname no Sukune, tudi Soga no Iname. * ''Omuradži'' (velik božanski poglavar)ː Monotobe Okoši no Muradži, tudi Monotobe no Okoši. * ''Omuradži'' (velik božanski poglavar)ː Otomo Kanamura Maro, tudi Otomo no Kanamura. Čeprav so cesarski dvor premaknili v regijo pri Asuki šele leta 592, smatrajo njegovo vladavino za začetek [[Obdobje Asuka|obdobja Asuka]] v Jamato Japonski, predvsem tisti, ki obdobje povezujejo z začetki [[Budizem|budizma]] na Japonskem, ki je prihajal iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]]. Po ''Nihon Šokiju'' naj bi cesar Kinmej prejel bronast kip Buda kot darilo kralja Paekcheja, Song Myonga (聖明王 ''Sejmej O''), pa tudi konvoje obrtnikov, menihov in drugih artefaktov v letu 552. (Po biografiji ''[[Džogu Šotoku Hoo Tejsecu]]'' je budizem prispel že leta 538.) Ta čas smatrajo za začetek budizma na Japonskem. S prihodom nove vere na dvor se začne spor med [[Klan Mononobe|klanoma Mononobe]], ki podpira čaščenje japonskih božanstev, in [[klan Soga]], ki podpira sprejetje budizma. Po ''Nihon Šokiju'' naj bi cesar vladal do smrti leta 571, pokopali pa so ga v pokopni gomili Hinokuma no Sakaj (桧隈坂合陵). Po alternativni teoriji je dejansko pokopan v ''kofunu'' Misemarujama (見瀬丸山古墳) v mestu Kašihara (橿原市). Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Nara, Nara|Nari]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Hinokuma no saki Aj no misasagi''<ref>Ponsonby-Fane, p. 419.</ref>, a ostaja dejansko nahajališče grobov zgodnjih cesarjev uganka. == Rodoslovje == Oče cesarja Kinmeja je bil cesar Kejtaj, mati pa hčerka [[Cesar Ninken|cesarja Ninkena]], princesa Taširaka (手白香皇女 ''Taširaka Odžo''). V času svojega življenja je bil znan kot ''Amekuni Ošiharaki Kironiva (''天国排開広庭). Kinmej je imel šest cesaric in 25 cesarskih otrok (16 sinov in 9 hčera). ''[[Nihongi]]'' tudi poroča o šetsih ženah, medtem ko ''[[Kodžiki]]'' enači tretjo in šesto. Prve tri žene so bile nečakinje po polbratu Senku, dve drugi sta bili sestri, hčerki ''omija'' Soga no Inameja. * Princesa Iši-Hime (ali Iva-hime), hčerka cesarja Senka z njegovo cesarico Tačibana no Nakacu; cesarica postane leta 540; Velika cesarica leta 572; 3 cesarski otroci: ** Cesarski princ Jata no Tamakacu no Oe (najstarejši sin) ** Cesarski princ Nunakura Futotama-Šiki (cesar Bidacu); rojen 538 (drugi sin) ** Cesarska princesa Kasanuj (tudi princesa Satake) * Princesa Kura Vajaka-Hime, hčerka cesarja Senka z njegovo cesarico Tačibana no Nakacu; drugi družica; en cesarski princ: ** Cesarski princ Iso no Kami, rojen 539/540 * Princesa Hikage, hčerka cesarja Senka, verjetno po priležnici; tretji družica; en cesarski princ: ** Cesarski princ Kura (princ Soga no Kura) * Soga no Kitašihime, hčerka Soga no Inameja; četrta družica; umrla pred 612; 13 cesarskih otrok: ** Cesarski princ Oe ali Ikebe (cesar Jomej); rojen 540 (četrti sin) ** Cesarska princesa Ihane-hime ali Ihakumo, devica Ise; morala je odstopiti zaradi obsodb spletkarjenja s polbratom, cesarskim princem Mubaragijem ** Cesarski princ Atori ** Cesarska princesa Nukatabe (cesarica Suiko), rojena leta 553, umrla 626 ** Cesarski princ Maroko ** Cesarska princesa Ohojake ** Cesarski princ Iso no Kami (Imigako) ** Cesarski princ Jamaširo ** Cesarska princesa Ohotomo ali Ohomata; rojena okoli 560; poročena z nečakom, princem Ošisako no Hikohito no Oejem, sinom cesarja Bidacuja ** Cesarski princ Sakuravi ** Cesarska princesa Katano ** Cesarski princ Tačibana Moto no Vakugo ** Cesarska princesa Toneri, rojena okoli 565; umrla 603; poročena s svojim nečakom princem Tame Tojorom, sinom cesarja Jomeja * Soga no Oane hime, hčerka Soga no Inameja; peta družica; 5 cesarskih otrok: ** Cesarski princ Mubaragi ** Cesarski princ Kacuraki ** Cesarska princesa Hasecukabe no Anahobe no Hašihito, rojena okoli 560; umrla 621; poročena (A) s polbratom cesarjem Jomejem; poročena (B) z nečakom in pastorjem princem Tame Tojorijem, sinom cesarja Jomeja ** Cesarski princ Amacukabe Anahobe (princ Sume-Irodo), ubit leta 587 ** Cesarski princ Hacusebe (cesar Sušun) * Nukako no Iracume, hčerka Kasuga no Hifuri no Omi; šesta družica; dva cesarska otroka: ** Cesarska princesa Kasuga no Jamada no Iracume ** Cesarski princ Tačibana no Maro == Opombe == {{Reflist}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. ''] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. ''] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska. ''] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon. ''] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. ''] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{DEFAULTSORT:Kinmej}} [[Kategorija:Japonski cesarji]] 73zzwycpnbfjbm83pv4gr9x8qk7qdno 0 445768 5737806 5734130 2022-08-20T18:38:42Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (4) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džomej|succession=Japonski cesar|reign=629–641|predecessor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|successor=[[Cesarica Kogjoku|Kogjoku]]|spouse=* Princesa Takara (Kogjoku) * Princesa Tame * Soga no Hote-no-iracume * Avata no Kaguši-hime * Soga no Tecuki-no-iracume|issue=* Cesar Tendži * Cesar Tenmu * Princesa Hašihito * Princ Furuhito-no-Oe * Princesa Nunošiki * Princesa Ošisaka-no-vatamuki * Princesa Jata * Princ Kaja|father=Princ Ošisaka-no-hikohito-no-Oe ([[Cesar Bidacu]])|mother=Princesa Nukate-hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=''Kudara no Mija''}}'''Cesar Džomej''' (舒明天皇 ''Džomej-tenno, ''593 – 17. november 641) je 34. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/034/index.html 斉明天皇 (34)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 48.</ref> Džomej je vladal med leti 629 in 641.<ref>Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' pp. 42–43|page=42}}; Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp.263; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. p. 129–130.</ref> == Tradicionalna zgodba == Pred Džomejevim nastopom na [[krizantemin prestol]] se je njegovo osebno ime (''imina'') glasilo princ Tamura (田村皇子 ''Tamura-no-Odži'').<ref>Brown, p. 264; prior to Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their ''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Kot cesar se je verjetno imenoval ''Okinagatarašihi Hironuka Sumeramikoto'' (息長足日広額天皇).<ref>{{Navedi splet|url=http://nihonsinwa.com/page/1941.html}}Manjkajoč ali prazen <code style="color:inherit; border:inherit; padding:inherit;">&#x7C;title=</code> ([[Pomoč:CS1 napake#citation missing title|pomoč]]) </ref> Bil je vnuk cesarja Bidacuja, po očetu in po materi. Njegov oče je bil princ Ošisakanohikohito-no-Oe, mama pa princesa Nukate-hime, očetova mlajša sestra.<ref>Varley, p. 129.</ref> == Dogodki v času Džomejeve vladavine == Nasledil je svojo staro teto, cesarico Suiko, ki ni razjasnila, koga želi na prestolu. Pred smrtjo je poklicala po princa Tamura in princa Jamaširo-no-Oe, sina princa Šotokuja, ter jima dala nekaj nasvetov. Po njeni smrti se je dvor razdelil na podpornike obeh princev. Vodja klana Soga, Soga no Emiši, je podpiral Tamura. Trdil je, da je v zadnjih beseda sama izrazila takšno željo. Princa Jamaširo-no-Oeja je kasneje napadel klan Soga. Skupaj z družino je storil samomor. * '''629''': V 36. letu vladavine Suiko (推古天皇三十六年) je le-ta umrla in začel se je spor glede nasledstva. Učenjaki tistega časa so določili, da gre nasledstvo (''senso'')<ref>Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> v roke vnuka cesarja Bidacuja in pravnuka [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]].<ref name="v130">Varley, p. 130.</ref> Kmalu zatem je Džomej zasedel prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 42; Brown, p. 264; Varley, p. 130.</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' (enak zapis kot ''tenno'') ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Med vladavino cesarja Džomeja je Soga no Emiši zgrabil več političnih iniciativ. Po smrti ga je nasledila žena in nečakinja princesa Takara in potem njen mlajši brat, [[cesar Kotoku]], preden sta ga končno zasedla njegova sinova, [[cesar Tendži]] in Tenmu. Cesar Džomej je umrl pri 49 letih v 13. letu svoje vladavine (舒明天皇十三年). Dejansko mesto Džomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Osaka no uči no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vključuje pesnitve mnogih cesarjev in cesaric, med njimi pesem "Vzpon na Kagu-jamo in razgled na deželo", ki naj bi jo napisal cesar Džomejː ::: Nešteto je gora v Jamatu, ::: a nebeški hrib Kagu jim je vsem za vzor. ::: Ko se nanj povzpem in opazujem svoje kraljestvo, ::: čez širno poljano se dvigajo venci dima, ::: čez širno jezero letajo sivi galebi. ::: Res lepa je dežela, dežela Jamato! :::::: – Cesar Džomej<ref>Nippon Gakujutsu Shinkokai. (1969). ''The Manyōshū'', p. 3.</ref> == Družice in otroci == Cesarica: Princesa Takara (宝皇女) (cesarica Kogjoku) (594?-661) * Princ Kazuraki (Princ Naka-ne-Oe) (葛城皇子, 中大兄皇子) (cesar Tendži) (626-672) * Princ Oama (大海人皇子) (cesar Tenmu) (ok. 631-686) * Princesa Hašihito (間人皇女) (umrla 665), cesarica družica cesarju Kotokuju ''Hi'': Princesa Tame (田眼皇女), hčerka cesarja Bidacuja ''Bunin'': Soga no Hote-no-iracume (蘇我法提郎女), hčerka Soga no Umaka * Princ Furuhito-ne-Oe (古人大兄皇子) (ok. 612-645) * Princesa Nunošiki (布敷皇女) ''Bunin'': Avata no Kaguši-hime (粟田香櫛媛) * Princesa Ošisaka-no-vatamuki (押坂錦向皇女) ''Bunin'': Soga no Tecuki-no-iracume (蘇我手杯娘), hčerka Soga no Emišija * Princesa Jata (箭田皇女) Dvorna gospa (''Uneme''): dama iz nižjega dvora iz Kaja (蚊屋采女姉子) (''Kaja no Uneme'') * Princ Kaja (蚊屋皇子) == Opombe == {{Reflist|2}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697''.] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. [http://www.worldcat.org/title/nihongi-chronicles-of-japan-from-the-earliest-times-to-ad-697/oclc/448337491&referer=brief_results OCLC 448337491] * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; [http://www.worldcat.org/title/future-and-the-past-a-transl-and-study-of-the-gukansho-an-interpretative-history-of-japan-written-in-1219/oclc/251325323 OCLC 251325323] * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/194887 OCLC 194887] * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. [http://www.worldcat.org/title/nipon-o-dai-itsi-ran-ou-annales-des-empereurs-du-japon/oclc/5850691 OCLC 5850691] * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; [http://www.worldcat.org/title/chronicle-of-gods-and-sovereigns-jinno-shotoki-of-kitabatake-chikafusa/oclc/59145842 OCLC 59145842] * (v japonščini) Yamada, Munemutsu. (1992). [https://books.google.com/books?id=PHceMwAACAAJ&dq=isbn:4-315-51248-6&lr=&as_brr=0&as_pt=ALLTYPES&client=firefox-a ''Nihon Shoki''.] Tokio: Newton Pritisnite (''Nyūton-puresu''). {{ISBN|978-4-315-51248-9}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/166448992 OCLC 166448992] {{DEFAULTSORT:Džomej}} [[Kategorija:Strani s sklici, ki jim manjkajo naslovi]] [[Kategorija:Strani s sklici z golimi URLji]] [[Kategorija:Japonski cesarji]] m60wzmrsfxf3sun9ve6kwivardtayot 5737983 5737806 2022-08-20T20:55:40Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džomej|succession=Japonski cesar|reign=629–641|predecessor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|successor=[[Cesarica Kogjoku|Kogjoku]]|spouse=* Princesa Takara (Kogjoku) * Princesa Tame * Soga no Hote-no-iracume * Avata no Kaguši-hime * Soga no Tecuki-no-iracume|issue=* Cesar Tendži * Cesar Tenmu * Princesa Hašihito * Princ Furuhito-no-Oe * Princesa Nunošiki * Princesa Ošisaka-no-vatamuki * Princesa Jata * Princ Kaja|father=Princ Ošisaka-no-hikohito-no-Oe ([[Cesar Bidacu]])|mother=Princesa Nukate-hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=''Kudara no Mija''}}'''Cesar Džomej''' (舒明天皇 ''Džomej-tenno, ''593 – 17. november 641) je 34. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/034/index.html 斉明天皇 (34)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 48.</ref> Džomej je vladal med leti 629 in 641.<ref>Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' pp. 42–43|page=42}}; Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp.263; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. p. 129–130.</ref> == Tradicionalna zgodba == Pred Džomejevim nastopom na [[krizantemin prestol]] se je njegovo osebno ime (''imina'') glasilo princ Tamura (田村皇子 ''Tamura-no-Odži'').<ref>Brown, p. 264; prior to Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their ''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Kot cesar se je verjetno imenoval ''Okinagatarašihi Hironuka Sumeramikoto'' (息長足日広額天皇).<ref>{{Navedi splet|url=http://nihonsinwa.com/page/1941.html}}Manjkajoč ali prazen <code style="color:inherit; border:inherit; padding:inherit;">&#x7C;title=</code> ([[Pomoč:CS1 napake#citation missing title|pomoč]]) </ref> Bil je vnuk cesarja Bidacuja, po očetu in po materi. Njegov oče je bil princ Ošisakanohikohito-no-Oe, mama pa princesa Nukate-hime, očetova mlajša sestra.<ref>Varley, p. 129.</ref> == Dogodki v času Džomejeve vladavine == Nasledil je svojo staro teto, cesarico Suiko, ki ni razjasnila, koga želi na prestolu. Pred smrtjo je poklicala po princa Tamura in princa Jamaširo-no-Oe, sina princa Šotokuja, ter jima dala nekaj nasvetov. Po njeni smrti se je dvor razdelil na podpornike obeh princev. Vodja klana Soga, Soga no Emiši, je podpiral Tamura. Trdil je, da je v zadnjih beseda sama izrazila takšno željo. Princa Jamaširo-no-Oeja je kasneje napadel klan Soga. Skupaj z družino je storil samomor. * '''629''': V 36. letu vladavine Suiko (推古天皇三十六年) je le-ta umrla in začel se je spor glede nasledstva. Učenjaki tistega časa so določili, da gre nasledstvo (''senso'')<ref>Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> v roke vnuka cesarja Bidacuja in pravnuka [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]].<ref name="v130">Varley, p. 130.</ref> Kmalu zatem je Džomej zasedel prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 42; Brown, p. 264; Varley, p. 130.</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' (enak zapis kot ''tenno'') ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Med vladavino cesarja Džomeja je Soga no Emiši zgrabil več političnih iniciativ. Po smrti ga je nasledila žena in nečakinja princesa Takara in potem njen mlajši brat, [[cesar Kotoku]], preden sta ga končno zasedla njegova sinova, [[cesar Tendži]] in Tenmu. Cesar Džomej je umrl pri 49 letih v 13. letu svoje vladavine (舒明天皇十三年). Dejansko mesto Džomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Osaka no uči no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vključuje pesnitve mnogih cesarjev in cesaric, med njimi pesem "Vzpon na Kagu-jamo in razgled na deželo", ki naj bi jo napisal cesar Džomejː ::: Nešteto je gora v Jamatu, ::: a nebeški hrib Kagu jim je vsem za vzor. ::: Ko se nanj povzpem in opazujem svoje kraljestvo, ::: čez širno poljano se dvigajo venci dima, ::: čez širno jezero letajo sivi galebi. ::: Res lepa je dežela, dežela Jamato! :::::: – Cesar Džomej<ref>Nippon Gakujutsu Shinkokai. (1969). ''The Manyōshū'', p. 3.</ref> == Družice in otroci == Cesarica: Princesa Takara (宝皇女) (cesarica Kogjoku) (594?-661) * Princ Kazuraki (Princ Naka-ne-Oe) (葛城皇子, 中大兄皇子) (cesar Tendži) (626-672) * Princ Oama (大海人皇子) (cesar Tenmu) (ok. 631-686) * Princesa Hašihito (間人皇女) (umrla 665), cesarica družica cesarju Kotokuju ''Hi'': Princesa Tame (田眼皇女), hčerka cesarja Bidacuja ''Bunin'': Soga no Hote-no-iracume (蘇我法提郎女), hčerka Soga no Umaka * Princ Furuhito-ne-Oe (古人大兄皇子) (ok. 612-645) * Princesa Nunošiki (布敷皇女) ''Bunin'': Avata no Kaguši-hime (粟田香櫛媛) * Princesa Ošisaka-no-vatamuki (押坂錦向皇女) ''Bunin'': Soga no Tecuki-no-iracume (蘇我手杯娘), hčerka Soga no Emišija * Princesa Jata (箭田皇女) Dvorna gospa (''Uneme''): dama iz nižjega dvora iz Kaja (蚊屋采女姉子) (''Kaja no Uneme'') * Princ Kaja (蚊屋皇子) == Sklici == {{Reflist|2}} == Viri == * Yamada, Munemutsu. (1992). [https://books.google.com/books?id=PHceMwAACAAJ&dq=isbn:4-315-51248-6&lr=&as_brr=0&as_pt=ALLTYPES&client=firefox-a ''Nihon Shoki''.] Tokio: Newton Pritisnite (''Nyūton-puresu''). {{ISBN|978-4-315-51248-9}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/166448992 OCLC 166448992] {{Ikona ja}} * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} * <ref>{{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=420}}</ref> {{DEFAULTSORT:Džomej}} [[Kategorija:Strani s sklici, ki jim manjkajo naslovi]] [[Kategorija:Strani s sklici z golimi URLji]] [[Kategorija:Japonski cesarji]] m8i42xsyzaosodwy5t93e78d3o80q3j 5737984 5737983 2022-08-20T20:56:22Z A09 188929 /* Viri */ tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džomej|succession=Japonski cesar|reign=629–641|predecessor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|successor=[[Cesarica Kogjoku|Kogjoku]]|spouse=* Princesa Takara (Kogjoku) * Princesa Tame * Soga no Hote-no-iracume * Avata no Kaguši-hime * Soga no Tecuki-no-iracume|issue=* Cesar Tendži * Cesar Tenmu * Princesa Hašihito * Princ Furuhito-no-Oe * Princesa Nunošiki * Princesa Ošisaka-no-vatamuki * Princesa Jata * Princ Kaja|father=Princ Ošisaka-no-hikohito-no-Oe ([[Cesar Bidacu]])|mother=Princesa Nukate-hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=''Kudara no Mija''}}'''Cesar Džomej''' (舒明天皇 ''Džomej-tenno, ''593 – 17. november 641) je 34. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/034/index.html 斉明天皇 (34)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 48.</ref> Džomej je vladal med leti 629 in 641.<ref>Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' pp. 42–43|page=42}}; Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp.263; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. p. 129–130.</ref> == Tradicionalna zgodba == Pred Džomejevim nastopom na [[krizantemin prestol]] se je njegovo osebno ime (''imina'') glasilo princ Tamura (田村皇子 ''Tamura-no-Odži'').<ref>Brown, p. 264; prior to Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their ''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Kot cesar se je verjetno imenoval ''Okinagatarašihi Hironuka Sumeramikoto'' (息長足日広額天皇).<ref>{{Navedi splet|url=http://nihonsinwa.com/page/1941.html}}Manjkajoč ali prazen <code style="color:inherit; border:inherit; padding:inherit;">&#x7C;title=</code> ([[Pomoč:CS1 napake#citation missing title|pomoč]]) </ref> Bil je vnuk cesarja Bidacuja, po očetu in po materi. Njegov oče je bil princ Ošisakanohikohito-no-Oe, mama pa princesa Nukate-hime, očetova mlajša sestra.<ref>Varley, p. 129.</ref> == Dogodki v času Džomejeve vladavine == Nasledil je svojo staro teto, cesarico Suiko, ki ni razjasnila, koga želi na prestolu. Pred smrtjo je poklicala po princa Tamura in princa Jamaširo-no-Oe, sina princa Šotokuja, ter jima dala nekaj nasvetov. Po njeni smrti se je dvor razdelil na podpornike obeh princev. Vodja klana Soga, Soga no Emiši, je podpiral Tamura. Trdil je, da je v zadnjih beseda sama izrazila takšno željo. Princa Jamaširo-no-Oeja je kasneje napadel klan Soga. Skupaj z družino je storil samomor. * '''629''': V 36. letu vladavine Suiko (推古天皇三十六年) je le-ta umrla in začel se je spor glede nasledstva. Učenjaki tistega časa so določili, da gre nasledstvo (''senso'')<ref>Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> v roke vnuka cesarja Bidacuja in pravnuka [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]].<ref name="v130">Varley, p. 130.</ref> Kmalu zatem je Džomej zasedel prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 42; Brown, p. 264; Varley, p. 130.</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' (enak zapis kot ''tenno'') ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Med vladavino cesarja Džomeja je Soga no Emiši zgrabil več političnih iniciativ. Po smrti ga je nasledila žena in nečakinja princesa Takara in potem njen mlajši brat, [[cesar Kotoku]], preden sta ga končno zasedla njegova sinova, [[cesar Tendži]] in Tenmu. Cesar Džomej je umrl pri 49 letih v 13. letu svoje vladavine (舒明天皇十三年). Dejansko mesto Džomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Osaka no uči no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vključuje pesnitve mnogih cesarjev in cesaric, med njimi pesem "Vzpon na Kagu-jamo in razgled na deželo", ki naj bi jo napisal cesar Džomejː ::: Nešteto je gora v Jamatu, ::: a nebeški hrib Kagu jim je vsem za vzor. ::: Ko se nanj povzpem in opazujem svoje kraljestvo, ::: čez širno poljano se dvigajo venci dima, ::: čez širno jezero letajo sivi galebi. ::: Res lepa je dežela, dežela Jamato! :::::: – Cesar Džomej<ref>Nippon Gakujutsu Shinkokai. (1969). ''The Manyōshū'', p. 3.</ref> == Družice in otroci == Cesarica: Princesa Takara (宝皇女) (cesarica Kogjoku) (594?-661) * Princ Kazuraki (Princ Naka-ne-Oe) (葛城皇子, 中大兄皇子) (cesar Tendži) (626-672) * Princ Oama (大海人皇子) (cesar Tenmu) (ok. 631-686) * Princesa Hašihito (間人皇女) (umrla 665), cesarica družica cesarju Kotokuju ''Hi'': Princesa Tame (田眼皇女), hčerka cesarja Bidacuja ''Bunin'': Soga no Hote-no-iracume (蘇我法提郎女), hčerka Soga no Umaka * Princ Furuhito-ne-Oe (古人大兄皇子) (ok. 612-645) * Princesa Nunošiki (布敷皇女) ''Bunin'': Avata no Kaguši-hime (粟田香櫛媛) * Princesa Ošisaka-no-vatamuki (押坂錦向皇女) ''Bunin'': Soga no Tecuki-no-iracume (蘇我手杯娘), hčerka Soga no Emišija * Princesa Jata (箭田皇女) Dvorna gospa (''Uneme''): dama iz nižjega dvora iz Kaja (蚊屋采女姉子) (''Kaja no Uneme'') * Princ Kaja (蚊屋皇子) == Sklici == {{Reflist|2}} == Viri == * Yamada, Munemutsu. (1992). [https://books.google.com/books?id=PHceMwAACAAJ&dq=isbn:4-315-51248-6&lr=&as_brr=0&as_pt=ALLTYPES&client=firefox-a ''Nihon Shoki''.] Tokio: Newton Pritisnite (''Nyūton-puresu''). {{ISBN|978-4-315-51248-9}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/166448992 OCLC 166448992] {{Ikona ja}} * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=420}} {{DEFAULTSORT:Džomej}} [[Kategorija:Strani s sklici, ki jim manjkajo naslovi]] [[Kategorija:Strani s sklici z golimi URLji]] [[Kategorija:Japonski cesarji]] i0yj1veo259xz6pyk741prdl6dhrj1p 5737992 5737984 2022-08-20T21:10:14Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džomej|succession=Japonski cesar|reign=629–641|predecessor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|successor=[[Cesarica Kogjoku|Kogjoku]]|spouse=* Princesa Takara (Kogjoku) * Princesa Tame * Soga no Hote-no-iracume * Avata no Kaguši-hime * Soga no Tecuki-no-iracume|issue=* Cesar Tendži * Cesar Tenmu * Princesa Hašihito * Princ Furuhito-no-Oe * Princesa Nunošiki * Princesa Ošisaka-no-vatamuki * Princesa Jata * Princ Kaja|father=Princ Ošisaka-no-hikohito-no-Oe ([[Cesar Bidacu]])|mother=Princesa Nukate-hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=''Kudara no Mija''}}'''Cesar Džomej''' (舒明天皇 ''Džomej-tenno, ''593 – 17. november 641) je 34. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/034/index.html 斉明天皇 (34)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.{{Sfn|Ponsonby-Fane|1959|p=48}} Džomej je vladal med leti 629 in 641.{{Sfn|Titsingh|2009|p=42}}{{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=263}}{{Sfn|Varley|1980|pp=129-130}} == Tradicionalna zgodba == Pred Džomejevim nastopom na [[krizantemin prestol]] se je njegovo osebno ime (''imina'') glasilo princ Tamura (田村皇子 ''Tamura-no-Odži'').{{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Kot cesar se je verjetno imenoval ''Okinagatarašihi Hironuka Sumeramikoto'' (息長足日広額天皇).<ref>{{Navedi splet|url=http://nihonsinwa.com/page/1941.html|title=舒明天皇（一）出自について}} </ref> Bil je vnuk cesarja Bidacuja, po očetu in po materi. Njegov oče je bil princ Ošisakanohikohito-no-Oe, mama pa princesa Nukate-hime, očetova mlajša sestra.{{Sfn|Varley|1980|p=129}} == Dogodki v času Džomejeve vladavine == Nasledil je svojo staro teto, cesarico Suiko, ki ni razjasnila, koga želi na prestolu. Pred smrtjo je poklicala po princa Tamura in princa Jamaširo-no-Oe, sina princa Šotokuja, ter jima dala nekaj nasvetov. Po njeni smrti se je dvor razdelil na podpornike obeh princev. Vodja klana Soga, Soga no Emiši, je podpiral Tamura. Trdil je, da je v zadnjih beseda sama izrazila takšno željo. Princa Jamaširo-no-Oeja je kasneje napadel klan Soga. Skupaj z družino je storil samomor. * '''629''': V 36. letu vladavine Suiko (推古天皇三十六年) je le-ta umrla in začel se je spor glede nasledstva. Učenjaki tistega časa so določili, da gre nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} v roke vnuka cesarja Bidacuja in pravnuka [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]].{{Sfn|Varley|1980|p=126}} Kmalu zatem je Džomej zasedel prestol (''sokuj'').{{Sfn|Titsingh|2009|p=42}}{{Sfn|Brown|Ishiro|1979|p=264}}{{Sfn|Varley|1980|p=130}} Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' (enak zapis kot ''tenno'') ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Med vladavino cesarja Džomeja je Soga no Emiši zgrabil več političnih iniciativ. Po smrti ga je nasledila žena in nečakinja princesa Takara in potem njen mlajši brat, [[cesar Kotoku]], preden sta ga končno zasedla njegova sinova, [[cesar Tendži]] in Tenmu. Cesar Džomej je umrl pri 49 letih v 13. letu svoje vladavine (舒明天皇十三年). Dejansko mesto Džomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Osaka no uči no misasagi''.{{Sfn|Ponsonby-Fane|1959|p=420}} === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vključuje pesnitve mnogih cesarjev in cesaric, med njimi pesem "Vzpon na Kagu-jamo in razgled na deželo", ki naj bi jo napisal cesar Džomejː ::: Nešteto je gora v Jamatu, ::: a nebeški hrib Kagu jim je vsem za vzor. ::: Ko se nanj povzpem in opazujem svoje kraljestvo, ::: čez širno poljano se dvigajo venci dima, ::: čez širno jezero letajo sivi galebi. ::: Res lepa je dežela, dežela Jamato! :::::: – Cesar Džomej<ref>Nippon Gakujutsu Shinkokai. (1969). ''The Manyōshū'', p. 3.</ref> :::::: == Družice in otroci == Cesarica: Princesa Takara (宝皇女) (cesarica Kogjoku) (594?-661) * Princ Kazuraki (Princ Naka-ne-Oe) (葛城皇子, 中大兄皇子) (cesar Tendži) (626-672) * Princ Oama (大海人皇子) (cesar Tenmu) (ok. 631-686) * Princesa Hašihito (間人皇女) (umrla 665), cesarica družica cesarju Kotokuju ''Hi'': Princesa Tame (田眼皇女), hčerka cesarja Bidacuja ''Bunin'': Soga no Hote-no-iracume (蘇我法提郎女), hčerka Soga no Umaka * Princ Furuhito-ne-Oe (古人大兄皇子) (ok. 612-645) * Princesa Nunošiki (布敷皇女) ''Bunin'': Avata no Kaguši-hime (粟田香櫛媛) * Princesa Ošisaka-no-vatamuki (押坂錦向皇女) ''Bunin'': Soga no Tecuki-no-iracume (蘇我手杯娘), hčerka Soga no Emišija * Princesa Jata (箭田皇女) Dvorna gospa (''Uneme''): dama iz nižjega dvora iz Kaja (蚊屋采女姉子) (''Kaja no Uneme'') * Princ Kaja (蚊屋皇子) == Sklici == {{Reflist|2}} == Viri == * Yamada, Munemutsu. (1992). [https://books.google.com/books?id=PHceMwAACAAJ&dq=isbn:4-315-51248-6&lr=&as_brr=0&as_pt=ALLTYPES&client=firefox-a ''Nihon Shoki''.] Tokio: Newton Pritisnite (''Nyūton-puresu''). {{ISBN|978-4-315-51248-9}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/166448992 OCLC 166448992] {{Ikona ja}} * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|year=1959}} {{DEFAULTSORT:Džomej}} [[Kategorija:Strani s sklici, ki jim manjkajo naslovi]] [[Kategorija:Strani s sklici z golimi URLji]] [[Kategorija:Japonski cesarji]] 6xpahl3mk279n1k5fmyym31i4xj6fc2 5737993 5737992 2022-08-20T21:11:19Z A09 188929 /* Viri */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džomej|succession=Japonski cesar|reign=629–641|predecessor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|successor=[[Cesarica Kogjoku|Kogjoku]]|spouse=* Princesa Takara (Kogjoku) * Princesa Tame * Soga no Hote-no-iracume * Avata no Kaguši-hime * Soga no Tecuki-no-iracume|issue=* Cesar Tendži * Cesar Tenmu * Princesa Hašihito * Princ Furuhito-no-Oe * Princesa Nunošiki * Princesa Ošisaka-no-vatamuki * Princesa Jata * Princ Kaja|father=Princ Ošisaka-no-hikohito-no-Oe ([[Cesar Bidacu]])|mother=Princesa Nukate-hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=''Kudara no Mija''}}'''Cesar Džomej''' (舒明天皇 ''Džomej-tenno, ''593 – 17. november 641) je 34. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/034/index.html 斉明天皇 (34)]</ref> v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.{{Sfn|Ponsonby-Fane|1959|p=48}} Džomej je vladal med leti 629 in 641.{{Sfn|Titsingh|2009|p=42}}{{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=263}}{{Sfn|Varley|1980|pp=129-130}} == Tradicionalna zgodba == Pred Džomejevim nastopom na [[krizantemin prestol]] se je njegovo osebno ime (''imina'') glasilo princ Tamura (田村皇子 ''Tamura-no-Odži'').{{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Kot cesar se je verjetno imenoval ''Okinagatarašihi Hironuka Sumeramikoto'' (息長足日広額天皇).<ref>{{Navedi splet|url=http://nihonsinwa.com/page/1941.html|title=舒明天皇（一）出自について}} </ref> Bil je vnuk cesarja Bidacuja, po očetu in po materi. Njegov oče je bil princ Ošisakanohikohito-no-Oe, mama pa princesa Nukate-hime, očetova mlajša sestra.{{Sfn|Varley|1980|p=129}} == Dogodki v času Džomejeve vladavine == Nasledil je svojo staro teto, cesarico Suiko, ki ni razjasnila, koga želi na prestolu. Pred smrtjo je poklicala po princa Tamura in princa Jamaširo-no-Oe, sina princa Šotokuja, ter jima dala nekaj nasvetov. Po njeni smrti se je dvor razdelil na podpornike obeh princev. Vodja klana Soga, Soga no Emiši, je podpiral Tamura. Trdil je, da je v zadnjih beseda sama izrazila takšno željo. Princa Jamaširo-no-Oeja je kasneje napadel klan Soga. Skupaj z družino je storil samomor. * '''629''': V 36. letu vladavine Suiko (推古天皇三十六年) je le-ta umrla in začel se je spor glede nasledstva. Učenjaki tistega časa so določili, da gre nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} v roke vnuka cesarja Bidacuja in pravnuka [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]].{{Sfn|Varley|1980|p=126}} Kmalu zatem je Džomej zasedel prestol (''sokuj'').{{Sfn|Titsingh|2009|p=42}}{{Sfn|Brown|Ishiro|1979|p=264}}{{Sfn|Varley|1980|p=130}} Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' (enak zapis kot ''tenno'') ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Med vladavino cesarja Džomeja je Soga no Emiši zgrabil več političnih iniciativ. Po smrti ga je nasledila žena in nečakinja princesa Takara in potem njen mlajši brat, [[cesar Kotoku]], preden sta ga končno zasedla njegova sinova, [[cesar Tendži]] in Tenmu. Cesar Džomej je umrl pri 49 letih v 13. letu svoje vladavine (舒明天皇十三年). Dejansko mesto Džomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Osaka no uči no misasagi''.{{Sfn|Ponsonby-Fane|1959|p=420}} === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vključuje pesnitve mnogih cesarjev in cesaric, med njimi pesem "Vzpon na Kagu-jamo in razgled na deželo", ki naj bi jo napisal cesar Džomejː ::: Nešteto je gora v Jamatu, ::: a nebeški hrib Kagu jim je vsem za vzor. ::: Ko se nanj povzpem in opazujem svoje kraljestvo, ::: čez širno poljano se dvigajo venci dima, ::: čez širno jezero letajo sivi galebi. ::: Res lepa je dežela, dežela Jamato! :::::: – Cesar Džomej<ref>Nippon Gakujutsu Shinkokai. (1969). ''The Manyōshū'', p. 3.</ref> :::::: == Družice in otroci == Cesarica: Princesa Takara (宝皇女) (cesarica Kogjoku) (594?-661) * Princ Kazuraki (Princ Naka-ne-Oe) (葛城皇子, 中大兄皇子) (cesar Tendži) (626-672) * Princ Oama (大海人皇子) (cesar Tenmu) (ok. 631-686) * Princesa Hašihito (間人皇女) (umrla 665), cesarica družica cesarju Kotokuju ''Hi'': Princesa Tame (田眼皇女), hčerka cesarja Bidacuja ''Bunin'': Soga no Hote-no-iracume (蘇我法提郎女), hčerka Soga no Umaka * Princ Furuhito-ne-Oe (古人大兄皇子) (ok. 612-645) * Princesa Nunošiki (布敷皇女) ''Bunin'': Avata no Kaguši-hime (粟田香櫛媛) * Princesa Ošisaka-no-vatamuki (押坂錦向皇女) ''Bunin'': Soga no Tecuki-no-iracume (蘇我手杯娘), hčerka Soga no Emišija * Princesa Jata (箭田皇女) Dvorna gospa (''Uneme''): dama iz nižjega dvora iz Kaja (蚊屋采女姉子) (''Kaja no Uneme'') * Princ Kaja (蚊屋皇子) == Sklici == {{Reflist|2}} == Viri == * Yamada, Munemutsu. (1992). [https://books.google.com/books?id=PHceMwAACAAJ&dq=isbn:4-315-51248-6&lr=&as_brr=0&as_pt=ALLTYPES&client=firefox-a ''Nihon Shoki''.] Tokio: Newton Pritisnite (''Nyūton-puresu''). {{ISBN|978-4-315-51248-9}}; [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/166448992 OCLC 166448992] {{Ikona ja}} * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|year=1959|ref=harv}} {{DEFAULTSORT:Džomej}} [[Kategorija:Strani s sklici, ki jim manjkajo naslovi]] [[Kategorija:Strani s sklici z golimi URLji]] [[Kategorija:Japonski cesarji]] npxa6ils0m69p7gbgpzfuim2ealtw89 0 445769 5737814 5732936 2022-08-20T18:39:00Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (2) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name=Bidacu |succession=Japonski cesar |reign=30. april 572 – 14. september 585 |predecessor=[[Cesar Kinmej|Kinmej]] |successor=[[Cesar Jomej|Jomej]] |spouse= * Hiro Hime * Nukatabe (cesarica Suiko) * Ominako no Iracume * Unako no Otoši |issue=glej spodaj |father=cesar Kinmej |mother=Princesa Iši-Hime |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> | burial_place = ''Kavači no Šinaga no naka no o no misasagi'' (河内磯長中尾陵) (Osaka) | posthumous name = kitajsko ''šigō'':Emperor Bidatsu ({{lang|ja|敏達天皇}})<br/>japonsko ''šigō'':Nunakuranofutotamašiki no Sumeramikoto ({{lang|ja|渟中倉太珠敷天皇}}) }} '''Cesar Bidacu''' (敏達天皇 ''Bidacu-tenno'', 538 – 14. september 585) je 30. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''), [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/030/index.html 敏達天皇 (30)]; retrieved 2013-1-31.</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Delmer_M._Brown Brown, Delmer]. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA262&dq= ''Gukanshō,'' pp. 262–263]; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki. pp. 124–125; [//en.wikipedia.org/wiki/Isaac_Titsingh Titsingh, Isaac]. (1834). [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon%20o%20dai%20itsi%20ran&pg=PA36#v=onepage&q&f=false ''Annales des empereurs du Japon'', pp. 36–37]; [//en.wikipedia.org/wiki/Louis-Fr%C3%A9d%C3%A9ric Nussbaum, Louis-Frédéric]. (2002). "Traditional order of Tennō" in ''Japan encyclopedia,'' pp. 962–963.</ref> Bidacu je vladal med letoma 572 in 585, a datumi niso nujno točni.<ref>Nussbaum, [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA962&dq= "Traditional order of Tennō" at pp. 962–963]; excerpt, "dates&nbsp;... should be treated with caution up to Emperor Bidatsu Tennō, the thirtieth on the list."</ref> Šele za čas vladavine 50. cesarja [[Dinastija Jamato|dinastije Jamato]], [[Cesar Kanmu|Kanmuja]], so letnice in vrstni red vladavin potrdili kot »tradicionalen«.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/William_George_Aston Aston, William George]. (1896). [https://books.google.com/books?id=1IJrNAKBpycC&pg=PA109&dq= ''Nihongi,'' p. 109 n1].</ref> == Tradicionalna zgodba == Zgodovinarji menijo, da so podrobnosti o njegovem življenju legendarne, a vseeno možne.<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm ''Japanese Archaeology''.] April 27, 2009; retrieved 2013-1-31.</ref> Kasnejše generacije so mu dale posmrtno ime Bidacu–''tenno''. V ''[[Nihon Šoki]]ju'' se imenuje Nunakura no Futotamašiki (渟中倉太珠敷). Palačo je imel v [[Provinca Jamato|provinci Jamato]]. Imenovala se je Osada no Mija no Ivare. == Dogodki v času Bidacujevega življenja == V 15. letu vladavine cesarja Kinmeja je bil imenovan za kronskega princa. Stari cesar je umrl v 32. letu svoje vladavine (欽明天皇32年, 572). Nasledstvo (''senso'') je prejel kot njegov drugi sin. Kmalu je zasedel prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon%20o%20dai%20itsi%20ran&pg=PA36#v=onepage&q&f=false p. 36]; Varley, p. 44; n.b., the distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami]; compare [//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''), [http://www.kunaicho.go.jp/e-about/seido/seido06-ph.html Ceremony of Accession (''Sokui-no-Rei'')]; retrieved 2013-1-31.</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, »veliki kralj Jamata«). V času Bidacujeve vladavine so se dogajale igre moči okoli [[Budizem|budizma]]. Najbolj vplivna dvorjana sta bila Soga no Umako in Mononobe no Morija.<ref>Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon%20o%20dai%20itsi%20ran&pg=PA36#v=onepage&q&f=false p. 36].</ref> [[Klan Soga]] je podpiral budizem, [[klan Mononobe]] pa [[šintoizem]].<ref>Brown, [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA262&dq= pp. 262–263].</ref> Bidacu je zahteval, da se ponovno vzpostavi odnose s korejskimi kraljestvi. Glede na ''Nihon Šoki'' jim je uspelo pri dveh kraljestvih, [[Kraljestvo Baekje|Baekje]] in [[Kraljestvo Silla|Silla]]. Cesar je bil prva žrtev [[črne koze|črnih koz]] med japonskimi aristokrati.<ref>Hopkins, Donald R. (2002). [https://www.google.com/books?id=z2zMKsc1Sn0C&pg=PA106&dq=#v=onepage&q&f=false ''The Greatest Killer'', p. 106], citing Aston (1896). [https://books.google.com/books?id=66aTvdFOqs0C&pg=RA1-PA104&dq=Emperor%27s+disease+having+become+more+and+more+inveterate,+he+died+in+the+Great&hl=en&sa=X&ei=gqEKUeGlOoHT0wH_i4GoDQ&ved=0CDYQ6AEwAQ#v=onepage&q=Emperor%27s%20disease%20having%20become%20more%20and%20more%20inveterate%2C%20he%20died%20in%20the%20Great&f=false ''Nihongi'', Vol. II. p. 104].</ref> Dejansko mesto Bidacujevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov [[mavzolej]]. Uradno se imenuje ''Kavači no Šinaga no naka no o no misasagi''.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Richard_Ponsonby-Fane Ponsonby-Fane, Richard]. (1959) ''The Imperial House of Japan'', p. 419.</ref> == Rodoslovje == Bil je drugi sin cesarja Kinmeja. Njegova mama je bila hčerka [[Cesar Senka|cesarja Senka]].<ref name="brown262">Brown, [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&pg=PA262&dq= p. 262].</ref> Čeprav je imel veliko otrok, nihče od njih ni postal cesar.<ref>Ponsonby-Fane, p. 46.</ref> Po ''[[Gukanšo]]ju'' je imel štiri cesarice in 16 cesarskih otrok, šest sinov in deset hčera. Bidacujeva prva cesarica Hirohime je umrla v petem letu vladavine, zato je povzdignil družico princeso Nukatabe na položaj cesarice. Nukatabe je bila njegova polsestra po očetu. Kasneje je sama zasedla prestol kot [[cesarica Suiko]]. Najprej sta mu sledila brata, [[cesar Jomej]] in [[Cesar Sušun|Sušun]], potem pa cesarica Suiko. Kasneje je postal cesar tudi njegov vnuk, [[cesar Džomej]]. * Princesa Hiro Hime, hčerka princa Mate no Okinaga; cesarica postane 572; umre 575; trije cesarski otroci: ** Princesa Sakanobori ** Princesa Udži no Šicukahi ** Princ Ošisako no Hikohito no Oe, rojen ok. 556, poročen (A) s princeso Ohomato (Ohotomo), svojo teto, hčerko cesarja Kinmeja in Soga no Kitaši-Hime, s katero je imel sina in hčerko; (B) s princeso Nukate-Hime (svojo polsestro), s katero je imel tri sinove; (C) s princesa Voharido (svojo polsestro), s katero je imel sina in hčerko: *** Najstarejši sin: princ Činu, rojen ok. 575, poročen s princeso Kibicu-Hime, s katero je imel sina in hčerko: princesa Takara ([[cesarica Kogjoku]]), rojena 594, in princ Karu ([[cesar Kotoku]]) *** Princesa Kuhada *** Princ Tamura (cesar Džomej), rojen 593 *** Princ Nakacu *** Princ Tara *** Princ Jamaširo *** Princesa Kasanuhi * Ominako no Iracume (Kusu Kimi no Iracuko), hčerka Kasuga no Nakacu Kimi no Omi; druga družica; štirje cesarski otroci: ** Princ Naniha ** Princ Kasuga ** Princesa Kuvada ** Princ Ohomata * Unako ne Otoši (Vo-Umako no Iracume), hčerka Ohoka no Obito no Okuma; tretja družica; dva cesarska otroka: ** Princesa Futohime (Princesa Sakuravi) ** Princesa Nukate Hime (Princesa Takara ali Tamura), rojena ok. 570, poročena s princem Ošisako no Hikohito no Oejem, svojim polbratom * Princesa Nukatabe, rojena 553, umrla 628; hčerka cesarja Kinmeja in Soga no Kitaši hime; cesarska družica; cesarica postane 576, (cesarica Suiko); sedem cesarskih otrok: ** Princesa Udži no Šicukahi (Udži no Kahitako), rojena ok. 570, poročena s [[Princ Šotoku|princem Šotokujem]], sinom cesarja Jomeja in cesarice Anahobe ** Princ Takeda ** Princesa Voharida, rojen ok. 572, poročena s svojim bratom Ošisako no Hikohito no Oejem ** Princesa Umori (Karu no Mori) ** Princ Vohari ** Princesa Tame, poročena z nečakom, cesarjem Džomejem ** Princesa Sakuravi no Jumihari == Sklici == {{Sklici}} == Reference == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697''.] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Hopkins, Donald R. (2002). [https://books.google.com/books?id=z2zMKsc1Sn0C&dq=The+greatest+killer&source=gbs_navlinks_s ''Največji Morilec''.] Chicago: University of Chicago Press. {{ISBN|9780226351667}}; {{ISBN|9780226351681}}; {{OCLC|49305765}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''] (''Nihon Ōdai Ichiran''). Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{DEFAULTSORT:Bidacu}} [[Kategorija:Japonski cesarji]] 7h6sev8o5ht2t7g7cgzdg42ktts8nyp 0 445771 5737813 4965212 2022-08-20T18:38:58Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (2) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Jomej|image=<!-- WD -->|succession=Japonski cesar|reign=3. oktober 585 – 21. maj 587|predecessor=[[Cesar Bidacu|Bidacu]]|successor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|spouse=* Anahobe no Hašihito * Išikina * Hiroko|issue=* <nowiki>[[Princ Šotoku|Princ Šotoku]]</nowiki> * Prince Kume * Prince Jeguri * Prince Mamuta * Prince Tame * Prince Maroko * Princesa Nukade hime|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->}}'''Cesar Jomej''' (用明天皇 ''Jomej-tenno'', 518 bil 31. – 21. maj 587) je 31. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/031/index.html 用明天皇 (31)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 46.</ref> Jomej je vladal med leti 585 in 587.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō,'' p. 263; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon,'' pp. 37–38.|page=37}}</ref> == Tradicionalna zgodba == V ''[[Nihon Šoki]]ju'' se je imenoval Tačibana no Tojohi no Mikoto (橘豊日尊). Drugi imeni pa sta tudi princ Oe (大兄皇子 ''Oe no Miko'', dobesedno "kronski princ") in princ Ikebe (池辺皇子) po palači, kjer je živel. Na prestol je sedel po smrti polbrata, cesarja Bidacuja. Vplivna dvorjana iz vladavine cesarja Bidacuja, Mononobe no Morija in Soga no Umako no Sukune, sta še vedno zasedala svoja položaja. Umako je bil po očetu cesarjev bratranec. * '''585''': V 14. letu vladavine (敏達天皇14年) je umrl cesar Bidacu. Nasledstvo (''senso'') je prejel njegov mlajši brat. Kmalu zatem naj bi kot cesar Jomej zasedel prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 37; Brown, pp. 263; Varley, p. 44; n.b., A distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Cesar je vladal dve leti in umrl v starosti 69 let.<ref>Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki'', p. 126.</ref> * '''587''', aprila: Jomej umre. Njegovo truplo položijo v krsto, a ga ne pokopljejo. * '''587''', maja: izbruh naslinih spopadov za nasledstvo. Protibudistične sile Juge no Morija no Muradžija so neuspešne proti probudističnim silam [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] in Soga Umako no Sukuneja. Opozicija proti [[Budizem|budizmu]] je povsem uničena.<ref>Brown, pp. 262–263.</ref> * '''587''', julija: telo cesarja Jomeja pokopljejo. Zaradi kratkotrajne vladavine ni uspelo cesarju sprožiti večjih političnih sprememb, a je povzročil trenja s [[Šintoizem|šintoisti]], ko je podprl budizem. Po ''[[Nihon Šoki]]ju'' je bil budist in šintoist. Morija, najvplivnejši podpornik šintoizma, je po cesarjevi smrti spletkaril z njegovim bratom, princem Anahobejem, da bi si prisvojila prestol. Nekateri špekulirajo, da sta celo izvedla atentat na kratkotrajnim cesarjem. [[Slika:Yomei_tenno-ryo3200.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarja Jomeja.]] Dejansko mesto Jomejevega groba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Kavači no Šinaga no hara no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 419.</ref> == Rodoslovje == Cesar Jomej je bil četrti sin [[Cesar Kinmej|cesarja Kinmeja]], njegova mama pa je Soga no Kitašihime, hčerka Soga no Inameja.<ref>Varley, p. 125.</ref> * V letu 586 je cesar vzel svojo polsestro, princeso Anahobe no Hašihito (穴穂部間人皇女), katere mati je bila tudi Inamejeva hčerka, za družico. Rodila mu je štiri sinove, med njimi princa Šotokuja, ki je postal kronski princ in regent [[Cesarica Suiko|cesarici Suiko]]. Sledili so cesarski princi Kume, Jeguri in Mamuta * Išikina, hčerka Soga ne Inameja, je postala družica. Rodila je cesarskega princa Tameja (imenovan tudi Tojora) * Hiroko, hčerka Ihamura, je rodila cesarskega princa Maroka in cesarsko princeso Nukade hime Jomej je imel tri cesarice in sedem cesarskih otrok.<ref name="b263">Brown, p. 263.</ref> Jomejev sin, princ Umajado, je znan tudi kot princ Šotoku.<ref>Varley, pp. 125–129.</ref> == Opombe == {{Reflist}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697''.] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jomej}} [[Kategorija:Japonski cesarji]] r06gfgcesdquiqka5ou4ybsg36xteh6 0 445772 5737810 4972752 2022-08-20T18:38:52Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (3) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Sušun|succession=Japonski cesar|reign=9. september 587 – 12. december 592|predecessor=[[Cesar Jomej|Jomej]]|successor=[[Cesarica Suiko|Suiko]]|spouse=* Otomo no Koteko * Kahakami no Iracume * Fucuhime|issue=* Princ Hačiko * Princesa Nišikite * Sadajo no Šinno|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Oane hime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->}}'''Cesar Sušun''' (崇峻天皇 ''Sušun-tenno'', umrl 592) je 32. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/032/index.html 崇峻天皇 (32)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 47.</ref> Vladal je med leti 587 in 592.<ref>Titsingh, Isaac. (1834). ''Annales des empereurs du Japon'', pp. 38–39; Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', p. 263; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki'', p. 126.</ref> == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskga prestola je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; n.b., Up until the time of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors (their ''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref>  Hacusebe''-šinno'', znan pa je bil tudi kot Hacusebe no Vaka-sazaki.<ref>Aston, William. (2005). ''Nihongi'', p. 112.</ref> Njegovo ime ob rojstvu je bilo Hacusebe no Miko (長谷部皇子). Bil je 12. sin cesarja Kinmeja. Njegova mama je bila Oane-no-kimi (小姉君), hčerka Soga no Inameja,<ref name="v126">Varley, p. 126.</ref> ki je bil poglavar (''O-omi'') [[Klan Soga|klana Soga]]. Leta 587 je nasledil polbrata, cesarja Jomeja, in živel v palači Kurahaši v [[Provinca Jamato|provinci Jamato]].<ref>Brown, p. 263; Varley, p. 126.</ref> * '''587''': V 2. letu vladavine (用明天皇2年) umre cesar Jomej. Kljub bitki za nasledstvo (''senso'') prejme le-tega drug Kinmejev sin, Jomejev mlajši brat. Kmalu zatem je sedel na prestol kot cesar Sušun.<ref>Titsingh, p. 38; Brown, 263; Varley, p. 44; n.b., A distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata").{{Navedi vir}} Na prestol je prišel s podporo klana Soga in cesarice Suiko, svoje polsestre in vdove po [[Cesar Bidacu|cesarju Bidacuju]]. Sprva se je [[klan Mononobe]] spajdašil s princem Anahobejem (tudi Kinmejev sin), rivalom za prestol. Soga no Umako je v [[Bitka pri Šigisanu|bitki pri Šigisanu]] ubil Mononobe no Morija, vodjo klana Mononobe, kar je vodilo v njihov zaton. Umako je nato nastavil cesarja Sušuna na prestol. Sčasoma je začel cesar zavračati Umakujevo moč in si ga je želel znebiti. Nekega dne naj bi videl divjega prašiča in izjavil, da ga želi ubiti, kot bo ubil Soga no Umaka. Ta naj bi iz strahu leta 592 najel morilca Jamato no Aja no Atajkoma (東漢直駒). Cesar je vladal pet let do smrti leta 592. Dejansko mesto Sušunovega gorba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Nara, Nara|Nari]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje ''Kurahaši no oka no e no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> == Rodoslovje == Cesar Sušun je imel eno cesarico in dva cesarska otroka.<ref>Brown, p. 263.</ref> * Cesarica: Otomo no Koteko,<ref>Jochi Daigaku. (1989). [https://books.google.com/books?ei=4uX7S8Fmw_jwBurewPEF&ct=result&id=sgtDAAAAYAAJ&dq=koteko+Sushun&q=koteko+#search_anchor ''Monumenta Nipponica,'' Vol. 44, p. 455] – Snippet view.</ref> tudi Otehime<ref>Kawamata municipal website: [http://www.town.kawamata.fukushima.jp/gaiyou/tokusan/kinu.html 絹製品]</ref> ** Cesarski princ Hačiko ** Cesarska princesa Nišikite * Družica: Kahakami no Iracume, hčerka Soga no Umaka * Žena: Fucuhime, mlajša sestra Mononobe no Morija * Mati neznana ** Sadajo no Šinno == Opombe == {{Reflist}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697''.] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Jochi Daigaku. (1989). [https://books.google.com/books?ei=4uX7S8Fmw_jwBurewPEF&ct=result&id=sgtDAAAAYAAJ&dq=koteko+Sushun&q=koteko+#search_anchor ''Monumenta Nipponica''], Vol. 44. Tokio: Sophia University Press. {{OCLC|1640509}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{DEFAULTSORT:Cesar Sušun}} [[Kategorija:Japonski cesarji]] h0whute66p0s5t5u29beimkr2k1irzl 0 445773 5737805 4992931 2022-08-20T18:38:36Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (8) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 48.</ref> Vladala je med leti 593 in 628.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō,'' pp. 263–264; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki,'' pp. 126–129; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon,'' pp. 39–42.|page=39}}</ref> V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors (their ''iminia'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Mikekašija-hime-no-mikoto <ref>Varley, p. 126.</ref>, tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.<ref>Ashton, William. (2005). ''Nihongi,'' p. 95 n.2.</ref> Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso'')<ref>Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba] and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 39; Brown, pp. 263–264; Varley, pp. 126–127.</ref> Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.<ref>Hammer, Joshua. (2006). ''Yokohama Burning: The Deadly 1923 Earthquake and Fire that Helped Forge the Path to World War II'', pp. 62–63.</ref> Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> == Opombe == {{Reflist|1}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. ''] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. ''] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Kladivo, Joshua. (2006). [https://books.google.com/books?id=6O8VyhDbUPgC ''Yokohama Gorenja: Smrtonosno 1923 Potres in Požar, ki je Pomagala ustvariti Pot do druge Svetovne Vojne. ''] New York: Simon & Schuster. {{ISBN|978-0-7432-6465-5}} * Nussbaum, Louis-Frédéric in Käthe Roth. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC ''Japonska enciklopedija. ''] Cambridge: Harvard University Press. {{ISBN|978-0-674-01753-5}}; {{OCLC|58053128}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ ''Cesarski Hiši, je Japonska. ''] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ ''Annales des empereurs du Japon. ''] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). ''A Kronika Bogov in Državami: Jinnō Shōtōki od Kitabatake Chikafusa. '' New York: Columbia University Press. {{ISBN|9780231049405}}; {{OCLC|6042764}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] a97lnszu8n5ciillojnx3er2yc43txm 5737861 5737805 2022-08-20T18:52:57Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Cesarica Sujko]] na [[Cesarica Suiko]]: glej pogovor wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 48.</ref> Vladala je med leti 593 in 628.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō,'' pp. 263–264; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki,'' pp. 126–129; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon,'' pp. 39–42.|page=39}}</ref> V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors (their ''iminia'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Mikekašija-hime-no-mikoto <ref>Varley, p. 126.</ref>, tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.<ref>Ashton, William. (2005). ''Nihongi,'' p. 95 n.2.</ref> Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso'')<ref>Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba] and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').<ref>Titsingh, p. 39; Brown, pp. 263–264; Varley, pp. 126–127.</ref> Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.<ref>Hammer, Joshua. (2006). ''Yokohama Burning: The Deadly 1923 Earthquake and Fire that Helped Forge the Path to World War II'', pp. 62–63.</ref> Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> == Opombe == {{Reflist|1}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. ''] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. ''] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Kladivo, Joshua. (2006). [https://books.google.com/books?id=6O8VyhDbUPgC ''Yokohama Gorenja: Smrtonosno 1923 Potres in Požar, ki je Pomagala ustvariti Pot do druge Svetovne Vojne. ''] New York: Simon & Schuster. {{ISBN|978-0-7432-6465-5}} * Nussbaum, Louis-Frédéric in Käthe Roth. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC ''Japonska enciklopedija. ''] Cambridge: Harvard University Press. {{ISBN|978-0-674-01753-5}}; {{OCLC|58053128}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ ''Cesarski Hiši, je Japonska. ''] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ ''Annales des empereurs du Japon. ''] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). ''A Kronika Bogov in Državami: Jinnō Shōtōki od Kitabatake Chikafusa. '' New York: Columbia University Press. {{ISBN|9780231049405}}; {{OCLC|6042764}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] a97lnszu8n5ciillojnx3er2yc43txm 5737975 5737861 2022-08-20T20:47:03Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 48.</ref> Vladala je med leti 593 in 628.{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-129}} V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina''){{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Mikekašija-hime-no-mikoto,{{Sfn|Varley|1980|p=126}} tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.{{Sfn|Aston|2013|p=95}} Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-127}} Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.{{Sfn|Hammer|2006|pp=62-63}} Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> == Sklici == {{Reflist|1}} == Viri == * <ref>{{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}}</ref> * <ref>{{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}}</ref> * <ref>{{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}}</ref> * <ref>{{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}}</ref> * <ref>{{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}}</ref> * Nusbsaum, Louis-Frédéric in Käthe Roth. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC ''Japonska enciklopedija. ''] Cambridge: Harvard University Press. {{ISBN|978-0-674-01753-5}}; {{OCLC|58053128}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ ''Cesarski Hiši, je Japonska. ''] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ ''Annales des empereurs du Japon. ''] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). ''A Kronika Bogov in Državami: Jinnō Shōtōki od Kitabatake Chikafusa. '' New York: Columbia University Press. {{ISBN|9780231049405}}; {{OCLC|6042764}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] gchyxl8nz4rev1zve3uvfvb62pwwszi 5737976 5737975 2022-08-20T20:47:32Z A09 188929 /* Viri */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 48.</ref> Vladala je med leti 593 in 628.{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-129}} V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina''){{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Mikekašija-hime-no-mikoto,{{Sfn|Varley|1980|p=126}} tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.{{Sfn|Aston|2013|p=95}} Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-127}} Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.{{Sfn|Hammer|2006|pp=62-63}} Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> == Sklici == {{Reflist|1}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} * Nusbsaum, Louis-Frédéric in Käthe Roth. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC ''Japonska enciklopedija. ''] Cambridge: Harvard University Press. {{ISBN|978-0-674-01753-5}}; {{OCLC|58053128}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ ''Cesarski Hiši, je Japonska. ''] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ ''Annales des empereurs du Japon. ''] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). ''A Kronika Bogov in Državami: Jinnō Shōtōki od Kitabatake Chikafusa. '' New York: Columbia University Press. {{ISBN|9780231049405}}; {{OCLC|6042764}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] tu94r6aoh1er3kfuk4dyv77wrt40c4e 5737982 5737976 2022-08-20T20:51:49Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=48}}</ref> Vladala je med leti 593 in 628.{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-129}} V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina''){{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Mikekašija-hime-no-mikoto,{{Sfn|Varley|1980|p=126}} tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.{{Sfn|Aston|2013|p=95}} Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-127}} Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.{{Sfn|Hammer|2006|pp=62-63}} Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=420}}</ref> == Sklici == {{Reflist|1}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] 6kw7v2uxj4buckbvx9w08e47fswrmx5 5738126 5737982 2022-08-21T09:33:45Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Suiko|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=8. december 592 – 7. marec 628|predecessor=[[Cesar Sušun|Sušun]]|regent=<nowiki>Princ Šotoku</nowiki> (593–621)<br> Soga no Umako<br> Soga no Emiši|successor=[[Cesar Džomej|Džomej]]|spouse=[[Cesar Bidacu]]|issue=* Princesa Udži no Šitsukahi <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 570)</span> * Princ Takeda * Princesa Voharida <span style="font-size:85%;">(rojena ok. 572)</span> * Princesa Umori (Karu no Mori) * Princ Vohari * Princesa Tame * Princesa Sakuravi no Jumihari|house=Dinastija Jamato|father=[[Cesar Kinmej]]|mother=Soga no Kitašihime|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Šinaga no Jamada no misasagi''}}'''Cesarica Suiko''' (推古天皇 ''Suiko-tenno, ''554 – 15. aprila 628) je 33. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/033/index.html 推古天皇 (33)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=48}}</ref> Vladala je med leti 593 in 628.{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-129}} V japonski zgodovini je bila prva med osmimi ženskami, ki je prevzela vlogo cesarice regentke. Po njej so sledile [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Meišo|Meišo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred zasedbo krizantemskega prestola je bilo njeno osebno ime (''imina''){{Sfn|Brown|Ichiro|1979|p=264}} Mikekašija-hime-no-mikoto,{{Sfn|Varley|1980|p=126}} tudi Tojomike Kašikija hime no Mikoto.{{Sfn|Aston|2013|p=95}} Imela je mnoga imena, med njimi princesa Nukatabe, (verjetno posmrtno) pa tudi Tojomike Kašikija. Bila je hčerka cesarja Kinmeja. Njena mama je bila hčerka Soga no Inameja, Soga no Kitašihime. Po mami je bila mlajša polsestra [[Cesar Jomej|cesarja Jomeja]]. === Življenje === Cesarica je bila polbratova družica, po smrti njegove prve žene pa je tudi uradno postala cesarska družica. Rodila je sedem otrok. Po [[Cesar Bidacu|Bidacujevi]] smrti je njen brat, cesar Jomej, vladal dve leti do bolezenske smrti. Po njegovi smrti je prišlo do ponovnega spora med [[Klan Soga|klanoma Soga]] in [[Klan Mononobe|Mononobe]]. Slednji je podprl princa Anahobeja, prvi pa cesarja Sušuna, ki je leta 587 zasedel prestol. Po nekaj letih je začel cesar zavračati moč Soga no Umaka, vodjo klana Soga, zato ga je dal ta leta 592 iz strahu in previdnosti ubiti. Nastop cesarice Suiko na prestol je prvi od mnogih primerov zamašitve vakuuma moči na japonskem cesarskem prestolu z žensko vladarico, saj bi lahko vakuum privedel do boja za prevlado nad prestolom. * '''593 ''': V drugem letu vladavine (崇峻天皇二年) je cesar umrl. Učenjaki so določili, da pripada nasledstvo (''senso''){{Sfn|Varley|1980|p=44}} cesarici in družici cesarju Bidacu, ki je kot cesarica Sejko zasedla prestol (''sokuj'').{{Sfn|Brown|Ishida|1979|pp=263-264}}{{Sfn|Titsingh|2009|p=39}}{{Sfn|Varley|1980|pp=126-127}} Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "velika kraljica, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "velika kraljica Jamata"). Naslednje leto je bil [[princ Šotoku]] imenovan za regenta. Čeprav se zdi, da sta s Soga no Umakom vihtela vso moč, cesarica ni bila povsem nemočna. Že samo njena dolga vladavina nakazuje na pomembne politične veščine. Leta 599 je potres v provinci Jamato (današnja prefektura Jamato) uničil veliko zgradb.{{Sfn|Hammer|2006|pp=62-63}} Leta 624 se je uprla zahtevi Soga no Umaka, ki je želel cesarsko ozemlje, znano kot Kazuraki no Agata, kar kaže na njeno neodvisnost. Eden dosežkov njene vladavine je sprejetje [[Budizem|budizma]] leta 594 z ediktom treh cvetočih zakladov. Bila je ena prvih budističnih monarhov; pred nastopom na prestol je sprejela zaprisego nune. Leta 600 so je odprl odnos s kitajsko [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]], leta 603 so sprejeli konfucionistični sistem rangiranja uradnikov, leta 604 pa [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]]. Istega leta je sprejela tudi koledar ''Džikkan Džuniši'' (heksagenarni cikel).<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "''Jikkan Jūnishi''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 420|page=420}}; n.b., Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, ''see'' [https://archive.is/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File]</ref> V času, ko so nasledstvo določale vodje klanov, je cesarica na smrtni postelji samo bežno nakazala nasledstvo. Prvi predlog je bil princ Tamura ([[cesar Džomej]]), vnuk cesarja Bidacuja, ki ga je podpirala glavna linija klana Soga (tudi Soga no Emiši), drugi pa princ Jamaširo, sin princa Šotokuja, ki so ga podpirali manj vidni člani klana. Po kratkem boju, v katerem je bil ubit eden glavnih podpornikov princa Jamašira, je bil leta 629 princ Tamura izbran za prestol. Cesarica Suiko je vladala 35 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. 27 March 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema tem argumentu. [[Slika:Suiko_tenno-Shinagano_Yamadano_misasagi.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Suiko]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Š''inaga no Jamada no misasagi''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Imperial House of Japan|oclc=250267268|first=Richard Arthur Brabazon|last=Ponsonby-Fane|page=420}}</ref> == Sklici == {{Reflist|1}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=The Nihongi : chronicles of Japan from the earliest times to A.D. 697|url=https://books.google.si/books?id=_oEfAAAAYAAJ&redir_esc=y|publisher=|date=2013|isbn=978-1-4820-7118-4|oclc=905195767|first=William George|last=Aston|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=The future and the past : a translation and study of the Gukanshō, an interpretative history of Japan written in 1219|url=https://books.google.si/books?id=w4f5FrmIJKIC&redir_esc=y|publisher=University of California Press|date=1979|isbn=0-520-03460-0|oclc=5145872|first=Delmer M.|last=Brown|last2=Ishida|first2=Ichiro|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Yokohama burning : the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II|url=https://www.worldcat.org/oclc/67774380|publisher=Free Press|date=2006|location=New York|isbn=0-7432-6465-7|oclc=67774380|first=Joshua|last=Hammer|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=Nipon o daï itsi ran : ou, annales des empereurs du Japon|url=https://books.google.si/books?id=18oNAAAAIAAJ&hl=sl&source=gbs_navlinks_s|publisher=Filmé par la Genealogical Society of Utah|date=2009|oclc=866015321|first=Isaaac|last=Titsingh|ref=harv}} * {{Navedi knjigo|title=A chronicle of gods and sovereigns : Jinnō shōtōki of Kitabatake Chikafusa|publisher=Columbia University Press|date=1980|location=New York|isbn=0-231-04940-4|oclc=6042764|first=Paul H.|last=Varley|ref=harv}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suiko}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Suiko]] rj5bmnw4zes0xj73k3v8nvfur31zjx5 0 446637 5737815 5734131 2022-08-20T18:39:02Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name=Kogjoku / Sajmei |image=<!-- WD --> |succession=Japonska cesarica<br/> (Kogjoku, prva vladavina) (Sajmej, druga vladavina) |reign=25. januar 642 – 14. junij 645 (1. vladavina) 3. januar 655 – 24. julij 661 (2. vladavina) |predecessor=[[Cesar Džomej|Džomej]] |successor=[[Cesar Kotoku|Kotoku]] (po 1. vladavini)<br/> [[Cesar Tendži|Tendži]] (po 2. vladavini) |spouse=Cesar Džomej |issue= * Cesar Tendži * [[Cesar Tenmu]] * Princesa Hašihito |father=Princ Činu |mother=Princesa Kibicu-hime |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |death_place=Asakura no Mija }} '''Cesarica Kogjoku''' (皇極天皇 ''Kogjoku-tenno'', 594–661), znana tudi kot '''Cesarica Sajmei''' (斉明天皇 ''Sajmei-tenno''), je 35.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/ 皇極(こうぎょく)天皇 (35)] and [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/ 齊明(さいめい)天皇 (37)]</ref> in 37. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">Kunaichō: [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/037/index.html 斉明天皇 (37)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', pp. 49, 51.</ref> Kogjoku je vladala med leti 642 in 645. Kot cesarica Sajmei je nato ponovno vladala med leti 655 in 661ː * 642: Zasedba prestola kot Kogjoku-''tenno'' * 645: Kot odziv na atentat na Soga no Iruka v incidentu Iši in v korist svojega brata, ki postane cesar Kotoku, abdicira prestol * 654: Smrt cesarja Kotokuja, prazen prestol * 655: Ponovna vlada kot cesarica Sajmei''-tenno'' * 661: Sajmei vlada do svoje smrti, prestol je ponovno prazen Dve vladavini ene ženske trajata od 642 do 661.<ref>Brown, Delmer et al. (1979). ''Gokanshō'', p. 265–267; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. p. 130–134; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 43–54.|page=43}}</ref> V japonski zgodovini je bila Kogjoku/Sajmei druga od osmih žensk, ki zasedle položaj cesarice regentke. Edina dokazana ženska monarhinja pred Kogjoku/Sajmei je bila cesarica Suiko. Po njej so sledile Džito, Genmei, Genšo, Koken/Šotoku, Mejšo in Go-Sakuramači. == Tradicionalna zgodba == Pred nastopom na [[krizantemin prestol]] je bilo njeno osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors (''imina'') were very long and people did not generally use them; however, the number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Takara (宝).<ref>Ponsonby-Fane, p. 8.</ref> Kot cesarica je bilo njeno ime verjetno ''Ametojo Takara Ikaši Hitaraši hime.<ref>Ashton, William. (2005). ''Nihongi'', p. 171; Ponsonby-Fane, p. 8.</ref>'' Princesa Takara (''Takara no mika'') je bila pravnukinja [[Cesar Bidacu|cesarja Bidacuja]].<ref>Brown, p. 265.</ref> Postala je cesarica družica svojega strica, cesarja Džomeja. V cesarski zvezi so se rodili trije otrociː * Princ Naka no Oe ([[cesar Tendži]]) * Princ Oama ([[cesar Tenmu]]) * Princesa Hašihito (cesarica družica [[Cesar Kotoku|cesarju Kotokuju]]) === Dogodki tekom vladavine cesarice Kogjoku === V času svoje prve vladavine je [[klan Soga]] prevzel nadzor. Njen sin Naka no Oe je načrtoval udar in pred njenim prestolom ubil Soga no Iruka. Cesarica, šokirana zaradi dogodka, je abdicirala. Njen dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, »velika kraljica, ki vlada pod nebesi«), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času cesarja Tenmuja in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so jo nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, »velika kraljica Jamata«). Cesarica Kogjoku je vladala štiri leta. Leta njenega vladanja niso učenjaki povezovali z nobeno ero (''nengo'').<ref>Titsingh, pp. 43–47.</ref> Inovacija obdobja Tajka - imenovanje časovnih obdobij ''nengo'' - je začela veljati šele med prekratko vladavino njenega brata. V tem kontekstu nudi prevod ''[[Gukanšo]]ja'' razlago o letih vladavine cesarice Džito, kar zmede občutek jasnosti v časovnem okviru pred obdobjem Tajho: : »Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let Šučoja [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Tajka, ki je trajalo štiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo ''kinoto-hicudži'' [695].) &#x20;... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica Džito prepustila prestol kronskemu princu.«<ref>Brown, p. 270.</ref> Leta vladanja cesarice Kogjoku niso bolj specifično opredeljena z več kot enim imenom obdobja, kar je inovacija Kotokujeve kratke vladavine.<ref name="t43-54">Titsingh, pp. 43–54.</ref> === Dogodki tekom vladavine cesarice Sajmei === Po Kotokujevi smrti je bil kronski princ Naka no Oe. Ko je njegova mati ponovno sedla na prestol, je zopet deloval na položaju naslednika in kronskega princa. V tej vlogi je lahko ostal aktiven v japonskem političnem življenju. V petem letu cesaričine vladavine (leta 660) je bilo korejsko [[Baekje|kraljestvo Baekje]], ki mu je Japonska pomagala pri ponovni oživitvi dinastije, uničeno. Zgodaj leta 661 je Sajmei zapustila prestolnico [[Provinca Jamato|province Jamato]]. Želela je voditi ekspedicijo na [[Korejski polotok]]. Bivala je v začasni palači Išiju v [[Provinca Ijo|provinci Ijo]], današnji Dogo ''onsen''. Maja je prispela v palačo Asakura na severu province [[Provinca Cukuši|Cukuši]] na [[Kjušu]]ju, danes del prefekture [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]. Zavezniški vojski kraljestva Baekje in Japonske sta se pripravljali na vojno proti korejskem kraljestvu Silla, a je cesaričina smrt pokvarila načrte. Leta 661 je umrla v palači Asakura pred odhodom vojske v Korejo. Oktobra so njeno telo pripeljali po morju s Kjušuja v pristanišče Naniva-zu (današnja [[Osaka]]); državni pogreb je potekal zgodaj novembra. Cesarica Sajmei je vladala sedem let, strokovnjaki pa jih ne povezujejo z nobeno ero (''nengo''). Era Tajho je dodala inovacijo imenovanja ''nengo'', ki pa je do vladavine [[Cesar Monmu|cesarja Monmuja]] hirala. Vrnil jo je leta 701 s razglasitvijo obdobja Tajho. Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Prepoznali so ga v grobnici Kengošizuka v vasi Asuka, [[prefektura Nara]].<ref>http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20100910a5.html Japan Times: Nara tomb said that of seventh century empress</ref><ref>http://www.japantoday.com/category/national/view/tomb-identified-as-that-of-7th-century-empress-saimei Japan Today: Tomb identified as that of 7th-century Empress Saimei</ref> Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej. Uradno se imenuje ''Oči-no-Okanoe no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === ''Kugjo'' === ''Kugjo'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Kogjoku so organ ''Dajdžo-kan'' sestavljaliː * ''Sadajdžin ''(»Minister na levi«) * ''Udajdžin'' (»Minister na desni«) Del skupine ''kugjo'' v času vladavine cesarice Sajmei so bili: * ''Sadajdžin'' Kose no Tokoda (巨勢徳太) (593-658), 649-658 <ref name="b267">Brown, p. 267.</ref> * ''Udajdžin ''(ni imenovan) * ''Najdajdžin ''(内臣 »Minister na sredini«), Nakatomi no Kamako (中臣鎌子) (Fudživara no Kamatari, 藤原鎌足) (614-669), 645-669 == V popularni kulturi == Upodobil jo je Kim Min-kjung v televizijski seriji KBS1 2012–2013 ''Dream of the Emperor'' (Sanje o cesarju). == Sklici == {{Sklici}} == Reference == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan from the Earliest Times to A.D. 697''.] London: Kegan Paul, Trench, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. and Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: The Future and the Past''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''The Imperial House of Japan''.] Kyoto: Ponsonby Memorial Society. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Isaac. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: A Chronicle of Gods and Sovereigns''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kogjoku}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Kogjoku]] 3dk1vbyr6i2xv3iulzfidq2tcipnt1f 0 448680 5737807 4992923 2022-08-20T18:38:45Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (2) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Džito|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=686–697|cor-type=Japonska|predecessor=[[Cesar Tenmu|Tenmu]]|successor=[[Cesar Monmu|Monmu]]|spouse=Cesar Tenmu|issue=Princ Kusakabe|house=Jamato|father=[[Cesar Tendži]]|mother=Soga no Oči-no-iracume|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|burial_place=''Hinokuma-no-Ouči no misasagi'' (Nara)}}'''Cesarica Džito''' (持統天皇 ''Džito-tenno'', 645 – 13. januar 703) je bila 41. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/041/index.html 持統天皇 (41)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 54.</ref> Džito je vladala med leti 686 in 697.<ref name="t59">Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon,'' p. 59.|page=59}}</ref> V [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] je bila Džito tretja od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edini dokazani ženski monarhinji pred Džito sta bili [[Cesarica Suiko|cesarici Suiko]] in [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]]. Po njej so sledile [[Cesarica Genmej|Genmej]], [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Cesarica Džito je bila hčerka cesarja Tendžija. Njena mati je bila Oči-no-Iracume, hčerka ministra O-omi Soga no Jamada-no Išikava Mara. Bila je žena cesarja Tenmuja, ki je bil Tendžijev polbrat po drugi materi, in tudi njegova naslednica na prestolu.<ref name="v137">Varley, H. Paul. ''Jinnō Shōtōki,'' p. 137.</ref> Cesaričino rojstno ime je bilo Unonosarara ali Unonosasara (鸕野讚良) ali Uno.<ref name="b270">Brown, D. (1979). ''Gukanshō'', p. 270.</ref> === Dogodki tekom vladavine cesarice Džito === Po soprogovi smrti je Džito prevzela vodenje dvorne uprave. Prestol je zasedla leta 687, da bi sinu Kusakabe-šinnoju zagotovila nasledstvo. V tem času je vladala iz palače Fudživara v [[Provinca Jamato|Jamatu]]. Leta 689 je prepovedala namizno igro [[Sugoroku]].<ref>''[//en.wikipedia.org/wiki/Nihon_Shoki Nihon Shoki]'', Volume 30</ref> Leta 690 je na svojem ustoličenju izvedla poseben ritual in leta 692 proti priporočilom ministra Miva-no-Asono-Takečimara odpotovala v Ise.<ref>''[//en.wikipedia.org/wiki/Nihon_Shoki Nihon Shoki]'', Volume, 30</ref> Princ Kusakabe je bil imenovan za prestolonaslednika, a je zelo mlad umrl. Kusakabejev sin, Karu-no-o, je zato postal naslednik, znan kot cesar Monmu. Cesarica Džito je vladala 11 let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref name="jt2007">[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. March 27, 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je nasledila hčerka, cesarica Genšo, ostaja edina izjema proti tem argumentu. Leta 697 je abdicirala v korist Monmuju in kot upokojena vladarica pridobila naziv ''[[dajdžo-tenno]]''. Kasneje so vsi upokojeni cesarji prejeli ta naziv. Džito je obdrzala moč preko "samostanske vladavine - [[insej]]", kar se je ohranilo kot trend v japonski politiki. [[Slika:TenmuJitoTomb.jpg|desno|sličica|Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarice Džito<br />]] Dejanski kraj cesaričinega groba je znan. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v [[Osaka|Osaki]]. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej. Uradno se imenuje ''Oči-no-Okanoe no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> === ''Kugjo'' === ''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Džito so organ ''[[Dajdžo-kan]]'' sestavljaliː * ''Dajdžo-dajdžin'', Takeči-šinno (3. sin cesarja Tenmuja) * ''Sadajdžin'' ("Minister na levi")  * ''Udajdžin'' ("Minister na desni") * ''Najdajdžin'' ("Minister na sredini") == Obdobje brez beleženja ''nengo '' == Leta vladavine cesarice Džito strokovnjaki ne povezujejo z nobeno ero - ''[[nengo]]''. Novosti, ki so jih prinesle [[reforme Tajka]], med njimi tudi imenovanje obdobjih, so do vladavine cesarja Monmuja izginjale. Šele z letom 701 je razglasil novo obdobje - Tajho. * Glejte [[obdobje Džito]] (687-697). V tem kontekstu nudi prevod Gukanšoja razlago o letih vladavine cesarice Džito, kar zmede občutek jasnosti v časovnem okviru pred obdobjem Tajho: : "Obdobji, ki padeta v to vladavin, sta: (1) preostalih sedem let Šučoja [(686+7=692?)]; in (2) obdobje Tajka, ki je trajalo štiri leta [695-698]. (Prvo leto v tem obdobju je bilo kinoto-hicudži [695].) ... V tretjem letu obdobja Tajko [697] je cesarica Džito prepustila prestol kronskemu princu." == Poezija == === ''Man'jošu'' poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vsebuje pesem, ki naj bi jo sestavila Džito: : '''Po smrti cesarja Tenmuja'''<ref>Nippon Gakujutsu Shinkōkai, p.18. This waka is here numbered 42; in the ''Kokka Taikan'' (1901), Book II, numbered 159.</ref> : O, jesensko listje na hribu Kamioka!<ref>Nippon Gakujutsu Shinkōkai, p. 18 n1; n.b., This would be the so-called Thunder Hill in the village of Asuka near Nara.</ref> : Moj dobri Gospod in vladar : bi ga videl v večernih urah : in zjutraj spraševal po njem. : Na tistem istem hribu od daleč : zrem in se sprašujem, : če ga vidi na ta dan, : ali jutri vpraša zanj. : Zvečer čutim žalost, : zjutraj pa bridkost, ki para srce – : grobi rokavi moje halje : niso niti za trenutek suhi. : '''Sestavljena, ko se je cesarica povzpela na Nevihtni hrib'''<ref>Nippon Gakujutsu Shinkōkai, p. 47; n.b., This waka is here numbered 118; in the ''Kokka Taikan'' (1901), Book III, numbered 235.</ref> : Lo, naša velika vladarica, boginja, : se mudi pri grmenju : v oblakih nebes.<ref>Nippon Gakujutsu Shinkōkai, p. 47 n4; n.b., This poem is based on the idea that the Sovereigns are the offspring of Amaterasu-omikami, and that their proper sphere is heaven. There the Thunder Hill is regarded as the actual embodiment of Thunder.</ref> === ''Hjakunin Iššu'' poezija === Eno od pesmi, pripisano cesarici Džito je Fudživara no Tejka vključil v popularno antologijo ''[[Hjakunin Iššu]].'' {| class="wikitable" |+'''Pesem številka 2<ref>{{Navedi splet|url=http://etext.lib.virginia.edu/japanese/hyakunin/hyakua.html|title=University of Virginia, '&#39;Hyakunin Isshu'&#39; on-line|accessdate=2012-06-10|publisher=Etext.lib.virginia.edu}}</ref>''' |Pomlad je minila in poletje spet je tu, saj so svileno bele halje raztegnjene in se suše na gori Kagujama. | : 春過ぎて(''Haru sugite'') : 夏来にけらし&nbsp;(''Nacu ki ni keraši'') : 白妙の(''Širotae no'') : 衣干すてふ(''Koromo hosu čo'') : 天の香具山(''Ama no Kagujama'') |} : == Opombe == {{Reflist}} == Sklici == * Aston, William George. (1896). [https://books.google.com/books?id=_oEfAAAAYAAJ&client=firefox-a ''Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697''.] London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. {{OCLC|448337491}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * MacCauley, Gline. (1900). "''Hyakunin-Isshu'': v eni Pesmi Sto Pesniki" v ''Transakcije v Aziji Družbe Japonske''. Tokio: Asia Society of Japan. [https://books.google.com/books?id=l7_-nSoIwfIC&pg=RA6-PA3&vq=koromode&dq=Hyakunin+Isshu ...Kliknite povezavo za digitalizirano, polno besedilo kopiraj (v angleščini)] * __________. (1901). ''Kokka taikan''. Tokio: Teikoku Toshokan, Meiji 30-34 [1897-1901]. [ponatis ''Shinten kokka taikan'' (新編国歌大観), 10 zvezka. + 10 indeks zvezka., Kadokawa Shoten, Tokyo, 1983-1992. {{ISBN|978-4-04-020142-9}} * Nippon Gakujutsu Shinkōkai. (1940). ''Človek'yōshū''. Tokio: Iwanami shoten. [ponatis z Columbia University Press, New York, 1965. {{ISBN|0-231-08620-2}}. Rprinted za Dover Publications, New York, 2005. {{ISBN|978-0-486-43959-4}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} == Zunanje povezave == * Zgodovinski narodni vladni park Asuka: [http://www.asuka-park.go.jp/asuka_en/tumulus/tenmu.html slika Mavzolej Cesarja Tenmu in Cesarica Jitō], ogled zunanjosti {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Džito}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Džito]] bi5o1tgjxpli7mgpqq1iyai89vvg7na 0 448775 5737809 5734196 2022-08-20T18:38:50Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (3) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Genmej|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=707–715|predecessor=[[Cesar Monmu|Monmu]]|successor=[[Cesarica Genšo|Genšo]]|spouse=Princ Kusakabe|issue=* Cesar Monmu * Cesarica Genšo * Princesa Kibi|house=Jamato|father=[[Cesar Tendži]]|mother=Soga no Mej-no-iracume|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->}}'''Cesarica Genmej''' (元明天皇 ''Genmej-tenno'', 660 – 29. december 721), znana tudi kot cesarica Genmjo, je 43. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/043/index.html 元明天皇 (43)]; retrieved 2013-8-22.</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Richard_Ponsonby-Fane Ponsonby-Fane, Richard]. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 56.</ref> Genmej je vladala med leti 707 in 715.<ref>[[Isaac Titsingh|Titsingh, Isaac]]. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 63–65|page=63}}; [[Delmer Brown|Brown, Delmer M.]] (1979). ''Gukanshō'', p. 271; [[H. Paul Varley|Varley, H. Paul]]. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. p. 140.</ref> V [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] je bila Genmej četrta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genmej so bile cesarice [[Cesarica Suiko|Suiko]], [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]] in [[Cesarica Džito|Džito]]. Po njih so sledile še [[Cesarica Genšo|Genšo]], [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred vzponom na [[krizantemin prestol]] je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [[Emperor Jomei]], the personal names of the emperors (''imina'') were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Abe''-hime''.<ref name="b271">Brown, p. 271.</ref> Cesarica Genmej je bila četrta hčerka cesarja Tendžija<ref name="b271" /> in mlajša polsestra cesarice Džito z drugo mamo. Njena mati, Mej-no-Iracume (znana tudi kot Soga''-hime''), je bila hčerka ''Udajdžina ''Soga-no-Kura-no-Jamada-no-Išikava-no-Mara (znanega tudi kot Soga Jamada-no O-omi).<ref name="b271"/> === Dogodki tekom življenja cesarice Genmej === Genmej je postala družica (''njogo'') kronskega princa Kusakabe no Mika, sina [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in cesarice Džito.<ref name="b271"/> Po smrti svojega sina cesarja Monmuja v letu 707 je pristopila k prestolu.<ref name="pf56">Ponsonby-Fane, p. 56.</ref> Vsaj en zgodovinski zapis nakazuje, da je prestol sprejela, ker je Monmu menil, da je njegov sin še premlad za pritiske cesarskega položaja.<ref name="t63">Titsingh, p. 63.</ref> *[[Slika:Wadoukaichin_monument2.jpg|desno|sličica|Spomenik ''Vadokajčin ''v Sajtami]]'''18. julij 707''' (''Kej'un leto 4, 15. dan 6. meseca''): V 11. letu vladavine cesarja Monmuja (文武天皇十一年) cesar umre in nasledstvo (''senso'') prejme cesarjeva mama, ki je držala prestol za svojega mladega vnuka. Kmalu zatem je zasedla prestol (''sokuj'') kot cesarica Genmej.<ref>Brown, p. 271; Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [[Emperor Tenji]]; and all sovereigns except [[Empress Jitō|Jitō]], [[Emperor Yōzei|Yōzei]], [[Emperor Go-Toba|Go-Toba]], and [[Emperor Fushimi|Fushimi]] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [[Emperor Go-Murakami|Go-Murakami]].</ref> * '''707''' (''Kej'un leto 4''): V mestu Čičibu v [[provinci Musaši]] (regija, ki vključuje današnji [[Tokio]]) najdejo zaloge [[Baker|bakra]]<ref name="t63"/><ref>[[Richard Ponsonby-Fane|Ponsonby-Fane, Richard]]. (1915). ''The Imperial Family of Japan,'' p. x.</ref> * '''708''' (''Kej'un, 5. leto''): Sprememba imena dobe ''[[nengo]]'' zaradi ustoličenja cesarice Genmej v ''Vado ''po zelo dobrodošlem odkritju bakra.<ref name="t63" /> Japonska beseda za baker je ''do'' (銅) in ker je prišlo šlo za domači "''va"'' (starodavno kitajsko ime za Japonsko) baker, dobimo sklop ''Vado ''"japonski baker". * '''5. maj 708''' (''Vado, 1. leto, 11. dan 4. meseca''): Odkritje bakra Musaši in njegova predstavitev japonskem dvoru kot "japonski baker";<ref>Japan Mint Museum: [https://web.archive.org/web/20070510050927/http://www.mint.go.jp/eng/kids/history.html image of ''Wado Kaichin'']</ref> ustanovitev kovnice v [[Provinca Omi|provinci Omi]].<ref name="pf56" /> * '''708''' (''Vado, 1. leto, 3. mesec''): Fudživara no Fuhito je imenovan za ministra na desni (''Udajdžin''), Isonokami no Maro je imenovan za ministra na levi (''Sadajdžin'').<ref name="t64">Titsingh, p. 64.</ref> * '''709''' (''Vado, 2. leto, 3. mesec''): Vstaja proti avtoriteti vlade v [[Provinca Macu|provincah Macu]] in [[Provinca Ečigo|Ečigo]]. Vojaške sile so zatrle upor.<ref name="t64" /> * '''709''' (''Vado, 2. leto, 5. mesec''): Ambasadorji iz [[Silla|kraljestva Silla]] prinesejo daritev. Obiskali so Fudživara no Fuhita in pripravili teren za nove obiske.<ref>Titsingh, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&pg=PP9&dq=nipon+o+dai+itsi+ran#PRA1-PA64,M1 p. 64;] Aoki (1989: 149)Aoki, Kazuo ''et al.'' (1989). ''Shin Nihon Koten Bungaku Taikei 12: Shoku Nihongi I,'' p. 149. (in Japanese).</ref> * '''710''' (''Vado, 3. leto, 3. mesec''): Cesarica Genmej ustanovi svojo uradno rezidenco v [[Nara (mesto)|Nari]].<ref name="pf56" /> Priprave za ta projekt so bile že v teku zadnje leto vladavine cesarja Monmuja, a načrti takrat še niso bili uresničeni zaradi cesarjeve smrti.<ref name="t64" /> Kmalu po spremembi imena ''nengo'' v ''Vado'' so izdali cesarski odred za vzpostavitev nove prestolnice na dvoru [[Hejdžo-kjo]] v Nari v [[provinci Jamato]]. Še iz starodavnih časov je bilo v navadi, da se prestolnica po cesarji smrti preseli. Monmu se je odločil, da tega ne bo storil, in ostal v palači Fudživara cesarice Džito.<ref name="v140">Varley, p. 140.</ref> Palača cesarice Genmej se je imenovala Nara-no-mija.<ref name="b271" /> * '''711''' (''Vado, 4. leto, 3. mesec''): Objava kronike ''[[Kodžiki]] ''v treh delih. Delo predstavlja japonsko zgodovino od mitološkega obdobja božanskih vladarjev do 28. dneva 1. meseca 5. leta vladavine cesarice Suiko (leto 597).<ref name="t64" /> [[Cesar Tenmu]] je umrl leta 686 pred njenim dokončanjem. Cesarici Genmej in drugim dvornim uradnikom gre zasluga, da so podpirali in spodbujali ta kolosalen projekt. * '''712''' (''Vado, 5. leto''): [[Provinca Mucu]] se loči od [[province Deva]].<ref name="t64" /> * '''713''' (''Vado, 6. leto, 3. mesec''): [[Provinca Tanba|Provinco Tanba]] ločijo od [[Provinca Tango|province Tango]], [[Provinca Mimasaka|provinco Mimasaka]] ločijo od [[Provinca Bizen|province Bizen]] in [[Provinca Hjuga|provinco Hjuga]] ločijo od [[Provinca Osumi|province Osumi]].<ref name="t64" /> * '''713''' (''Vado, 6. leto''): S cesarsko uredbo in imprimaturom se začne zbiranje in sestavljanje poročila ''[[Fudoki]]''; ohranjene so kopije popisa prebivalstva [[Provinca Izumo|provinc Izumo]], [[Provinca Harima|Harima]], [[Provinca Hitači|Hitači]] in dveh drugih.<ref name="pf56" /> To delo naj bi opisalo vse province, gore, reke, doline, mesta in rastline. Postalo naj bi katalog rastlin, pric in sesalcev na Japonskem. Vsebovalo naj bi tudi podatke o pomembnejših dogodkih v japosnki zgodovini od sarodavnih časov do sedanjosti.<ref name="t64" /> * '''713''' (''Vado, 6. leto''): Razširitev ceste med [[Provinca Mino|provincama Mino]] in [[Provinca Šinano|Šinano]] za ugoditev potnikom. Razširitev ceste v okrožju Kiso v današnji [[Prefektura Nagano|prefekturi Nagano]].<ref name="t64" /> Po tem, ko je cesarica Genmej sedež vlade prestavila v Naro, je ta gorata lokacija ostala kot prestolnica 7 nadaljnjih vladavin.<ref name="v140"/> Na nek način je bil razvoj v obdobju Nara ena od najpomembnejših posledic njene razmeroma kratke vladavine. Sprva je načrtovala, da bo na prestolu, dokler njen vnuk ne doseže zrelosti. Leta 715 je kljub temu abdicirala prestol v korist Munmujeve starejše sestre, ki postane cesarica Genšo. Genšo nasledi njen mlajši brat, ki postane [[cesar Šomu]]. * '''715''' (''Vado, 8. leto''): Genmej odstopi prestol v korist svoje hčerke, ki postane cesarica Genšo.<ref>Titsingh, pp. 64–65.</ref> Cesarica je vladal osem let.<ref name="pf56"/> Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>Yoshida, Reiji. [http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/27/reference/life-in-the-cloudy-imperial-fishbowl/#.UhYzedK-2uI "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl,"] ''Japan Times.'' March 27, 2007; retrieved 2013-8-22.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je na prestolu nasledila hčerka, ostaja edina izjema tega konvencionalnega argumenta. Po abdikaciji je šele kot druga ženska (po cesarici Džito) dobila naziv ''[[Dajdžo-tenno]]''. V pokoju je živela še sedel let do smrti v 61. letu.<ref name="v140" /> Dejanski kraj cesaričinega groba je znan.<ref name="kunaicho"/> Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej. Njen cesarski ''misasagi'' se lahko obišče v soseski Narazaka-čo v Nari.<ref>Naracity Tourist Association: [http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si74.html Genmei's ''misasagi'' – image;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226045218/http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si74.html |date=December 26, 2007 }} [http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf Genmei's ''misasagi'' – map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227162302/http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf |date=February 27, 2008 }}</ref> Ta ''misasagi'' v obliki gore se uradno imenuje ''Nahojama-no-higaši no misasagi.''<ref name="pf420">Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 420.</ref> === Poezija === Zbirka ''[[Man'jošu]]'' vsebuje pesem, ki naj bi jo cesarica napisala leta 708 (''Vado, 1. leto''), poleg tega pa še odgovor na skrbi, ki ga ponudi neka dvorna gospa: ::: Poslušajte zvoke bojevnikovih ščitnikov za komolce;<ref>''Nippon Gakujutsu Shinkokai''. (1969). ''The Manyōshu,'' p. 81 n1; elbow guards were made of leather and were worn on the left arm to prevent the bow-string from springing back and hurting the elbow. The string struck the elbow-guard with a loud sound. ''Nippon Gakujutsu Shinkokai'', p. 81 n2; this poem probably alludes to the expeditionary force that was sent against the [[Emishi]] in northern Japan in 709 (''Wadō 2'').</ref> ::::naš kapitan postavlja ščite za urjenje vojakov. :::::: – Genmej''-tenno'''<ref name="gs81">''Nippon Gakujutsu Shinkokai'', p. 81.</ref> ::: Odgovor: ::: Ne bodite zaskrbljeni, o moja vladarica; :::: Me mar ni tukaj? ::: Mene, ki so me bogovi prednikov obdarili z življenjem ::: v vaših najožjih krogih? :::::: – Minabe-''hime''<ref name="gs81"/> === Kugjo === ''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Genmej so vrh organa ''[[Dajdžo-kan]]'' sestavljaliː * ''Dajdžo-dajdžin'', princ Hozumi.<ref name="b271"/> * ''Sadajdžin'', Isonokami no Maro (石上麻呂).<ref name="b271"/> 708-717 * ''Udajdžin'', Fudživara no Fuhito (藤原不比等).<ref name="b271"/> 708-720 * ''Najdajdžin'' * ''Dajnagon'' == Ere ''nengo'' v času vladavine Genmej == Leta vladavine cesarice Genmej sovpadajo z več imeni dob (''nengo'').<ref name="t63"/> * ''[[Obdobje Kej'un|Kej'un]]'' (704-708) * ''[[Obdobje Vado|Vado]]'' (708-715) * ''[[Obdobje Rejki|Rejki]] ''(715-717) == Opombe == [[Slika:Imperial_Seal_of_Japan.svg|desno|sličica|120x120_pik|Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme]] {{Reflist}} == Sklici == * {{Navedi knjigo|title=Shin Nihon Koten Bungaku Taikei 12: Shoku Nihongi I|last=Aoki|first=Kazuo|last2=Kōji Inaoka|last3=Haruo Sasayama|last4=Noriyuki Shirafuji|publisher=[[Iwanami Shoten Publishing|Iwanami Shoten]]|year=1989|isbn=4-00-240012-3|language=Ja}} * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; [http://www.worldcat.org/title/future-and-the-past-a-transl-and-study-of-the-gukansho-an-interpretative-history-of-japan-written-in-1219/oclc/251325323 OCLC 251325323] * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/194887 OCLC 194887] * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. [http://www.worldcat.org/title/nipon-o-dai-itsi-ran-ou-annales-des-empereurs-du-japon/oclc/5850691 OCLC 5850691] * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; [http://www.worldcat.org/title/chronicle-of-gods-and-sovereigns-jinno-shotoki-of-kitabatake-chikafusa/oclc/59145842 OCLC 59145842] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Genmej}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Genmej]] p9vm8oxvw93k4o24966zt566qebuudn 0 448776 5737812 5734195 2022-08-20T18:38:56Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (2) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Genšo|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica|reign=3. oktober 715 – 3. marec 724|predecessor=[[Cesarica Genmej|Genmej]]|successor=[[Cesar Šomu|Šomu]]|house=Jamato|father=Princ Kusakabe|mother=[[Cesarica Genmej]]|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|burial_place=''Nahojama no niši no misasagi'' (Nara)}}'''Cesarica Genšo''' (元正天皇 ''Genšo-tenno'', 680 – 22. maj 748) je 44. [[Japonski cesar|japonska cesarica]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/044/index.html 元正天皇 (44)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan'', p. 56.</ref> Ostaja edina cesarica regentka v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki je naziv podedovala od druge cesarice regentke in ne od moškega predhodnika. Vladala je med leti 715 in 724.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1979). ''Gukanshō'', pp. 271–272; Varley, H. Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki''. pp. 140–141; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du Japon'', pp. 65–67.|page=65}}</ref> V japonski zgodovini je bila Genšo peta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice [[Cesarica Suiko|Suiko]], [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]] in Genmej. Po njej so sledile [[Cesarica Koken|Koken/Šotoku]], [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Pred vzponom na [[krizantemin prestol]] je bilo njegovo osebno ime (''imina'')<ref>Brown, pp. 264; prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Jomei Emperor Jomei], the personal names of the emperors were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.</ref> Hidaka''-hime''.<ref>Brown, p. 271.</ref> Genšo je bila starejša sestra [[Cesar Monmu|cesarja Monmuja]] in hčerka princa Kusakabeja s cesarico Genmej, zaradi česar je bila vnukinja [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in cesarice Džito po očetu in pravnukinja [[Cesar Tendži|cesarja Tendžija]] po materi.<ref>Brown, pp. 271–272.</ref> === Dogodki tekom življenja cesarice Genšo === Nasledstvo cesarice Genšo na prestolu naj bi bilo regentstvo, dokler princ Obito, sin cesaričinega mlajšega brata, cesarja Monmuja, ne bi dosegel zrelosti za zsedbo prestola. Obito kasneje postane cesar Šomu. Obita je leta 714 cesarica Genmej imenovala za kronskega princa. Naslednje leto je cesarica v svojih 50. letih abdicirala v korist svoje hčerke Genšo. Obito je imel takrat 14 let. * '''715''' (''Rejki, 1. leto, 9. mesec''): V 7. letu vladavine cesarice Genmej (元明天皇七年) le-ta abdicira in nasledstvo (''senso'') je prejela njena hčerka, ki je držala prestol za mlajšega brata. Kmalu zatem je kot cesarica regentka Genšo zasedla prestol (''sokuj'').<ref>Brown, pp. 271–272; Varley, pp. 44, 141; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> Obito je ostal kronski princ in naslednik na prestolu. Fudživara no Fuhito je ostal na svojem visokem dvornem položaju do smrti leta 720. Po smrti si je veliko njegove moči nabral princ Nagaja, vnuk cesarja Tenmuja in bratranec cesarice Genšo. Ta moč je bila povod za kasnejše spore med Nagajom in Fuhitovimi štirimi sinovi med vladavino cesarja Šomuja. Pod vladavino cesarice Genšo so leta 720 dokončali kroniko ''[[Nihon Šoki]], ''prvo japonsko zgodovinsko knjigo. Organizacija pravnega reda ''[[ricurjo]]'' se je pod iniciativo Fuhita nadaljevala do njegove smrti. Te zakonike in kodekse je uveljavil Fudživara no Nakamaro, Fuhitov vnuk, in jih objavil kot ''[[Joro ricurjo]]'' pod Fuhitovim imenom. Sistem obdavčenja, ki je veljal še iz časa cesarice Džito v 7. stoletju več ni bil učinkovit. Za reševanje primanjkljaja je leta 723 princ Nagaja uveljavil "Zakon o posedovanju v treh generacijah". Pod tem zakonom so smeli posedovati na novo kultivirano zemljo samo tri generacije, potem pa jo vrniti državni vladi. Zakon naj bi spodbujal kultivacijo nove zemlje, a so ga po 20 letih opustili. Cesarica Genšo je vladal devet let. Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref>[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times''. March 27, 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je na prestolu nasledila prav Genšo, ostaja edina izjema tega konvencionalnega argumenta. Leta 724 je abdicirala v korist svojega nečaka, ki je postal cesar Šomu. Genšo je še 25 let živela v pokoju, kjer se ni poročala ali imela otrok. Umrla je pri 65 letih.<ref>Varley, H. Paul. ''Jinnō Shōtōki'', p. 141.</ref> Cesaričin grob se nahaja v [[Nara (mesto)|Nari]]. Tradicionalno jo častijo v spominskem šintoističnem svetišču (''misasagi'') v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njen mavzolej z uradnim imenom ''Nahojama no niši no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 420.</ref> Njen cesarski ''misasagi'' lahko obiščemo v soseski Narazaka-čo v Nari.<ref>[http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html Genshō's ''misasagi'' – image] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226045212/http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si73.html|date=December 26, 2007}}</ref><ref>[http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf Genshō's ''misasagi'' – map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227162302/http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/5.pdf|date=February 27, 2008}}</ref> === Kugjo === ''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Genmej so vrh organa ''[[Dajdžo-kan]]'' sestavljaliː * ''Dajdžo-dajdžin'' (''Či-dajdžo-kandži'' 知太政官事), Toneri''-šinno'' (princ Toneri) (舎人親王). (9. sin cesarja Tenmuja) <ref name="b272">Brown, p. 272.</ref> 720-735 * ''Sadajdžin'', Isonokmi no Maro (石上麻呂). 708-717 * ''Udajdžin'', Fudživara no Fuhito (藤原不比等). 708-720; princ Nagaja (長屋王). 721-724 * ''Dajnagon'', Abe no Sukunamaro (阿倍宿奈麻呂). 718-720; princ Nagajya (長屋王). 718-721; Tadžihi no Ikemori (多治比池守). 721-730 == Ere nengo v času vladavine Genšo == Leta vladavine cesarice Genšo sovpadajo z več imeni dob (''[[nengo]]'').<ref>Titsingh, p. 65.</ref> * ''[[Obdobje Rejki|Rejki]]'' (715-717) * ''[[Obdobje Joro|Joro]]'' (717-724) * ''[[Obdobje Džinki|Džinki]] ''(724-729) == Opombe == [[Slika:Imperial_Seal_of_Japan.svg|desno|sličica|120x120_pik|Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme<br />]] {{Reflist}} == Reference == * Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). [https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho&source=gbs_navlinks_s ''Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti''.] Berkeley: University of California Press. {{ISBN|978-0-520-03460-0}}; {{OCLC|251325323}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Genšo}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Genšo]] 5cdmp0j8nhub5c3099lywm2vwxeasp3 0 448893 5737816 5360113 2022-08-20T18:39:04Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko (2) [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|name=Koken / Šotoku|image=<!-- WD -->|succession=Japonska cesarica<div>(Koken, prva vladavina)</div><div>(Šotoku, druga vladavina)</div>|reign=19. avgust 749 – 7. september 758 (prva vladavina)<div>6. november 764 – 28. avgust 770 (druga vladavina)</div>|coronation=August 19, 749|cor-type=Ustoličenje|predecessor=[[Cesar Šomu|Šomu]]|successor=[[Cesar Džunnin|Džunnin]] (po 1. vladavini)<div>[[Cesar Konin|Konin]] (po 2. vladavini)|house=Jamato|father=Cesar Šomu|mother=Cesarica Komjo|birth_date=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|burial_place=''Takano no misasagi'' (Nara)}}'''Cesarica Koken''' (孝謙天皇 ''Koken-tenno'', 718 – 28. avgust 770), znana tudi kot '''cesarica Šotoku''' (称徳天皇 ''Šotoku-tenno'') je 46. (kot cesarica Koken) in 48. [[Japonski cesar|japonska cesarica]] (kot cesarica Šotoku)<ref name="kunaichō">[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Kunaich%C5%8D Emperor Kōnin, Takano Imperial Mausoleum], Imperial Household Agency</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' pp. 58, 59.</ref> Cesarica je prvič vladala med leti 749 in 758, potem pa je po [[Upor Fudživara no Nakamara|uporu Fudživara no Nakamara]] zopet sedla na prestol med letom 765 in 770, ko je umrla. Zapletena je bila s svečenikom [[Dokjo]]jem in ga leta 764 imenovala za velikega ministra. Leta 766 je napredoval na položaj Hoo (svečeniški cesar), leta 770 pa je želel postati tudi cesar. Cesaričina smrt in odpor plemstva mu je spodnesel načrte. Ta incident je bil razlog za prestavitev prestolnice iz [[Nara, Nara|Nare]] ([[Hejdžo-kjo]]ja). V [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] je bila Genšo šesta od osmih žensk, ki so zasedle položaj cesarice regentke. Edine dokazane ženske monarhinje pred Genšo so bile cesarice [[Cesarica Suiko|Suiko]], [[Cesarica Kogjoku|Kogjoku/Sajmej]], [[Cesarica Džito|Džito]], [[Cesarica Genmej|Genmej]] in [[Cesarica Genšo|Genšo]]. Po njej sta sledili cesarici [[Cesarica Mejšo|Mejšo]] in [[Cesarica Go-Sakuramači|Go-Sakuramači]]. == Tradicionalna zgodba == Cesaričino osebno ime (''imina'') je bilo Abe (阿倍).<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Brown-Ishida Brown and Ishida], p. 274; Varley p. 149.</ref> Njen oče je bil cesar Šomu, njena mati pa cesarica Komjo.<ref name="b274">[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Brown-Ishida Brown and Ishida], p. 274</ref> Koken tradicionalno častijo na njenem grobu; cesarska hiša je določila Takano no Misasagi (高野陵) v Nari kot njen mavzolej. Kraj je javno dostopen.<ref>[http://narashikanko.jp/english/kan_spot_data/e_si64.html Shōtoku's ''misasagi'' – image]</ref><ref>[http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/302.pdf Shōtoku's ''misasagi'' – map (top left)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120207003146/http://narashikanko.jp/english/aria_map/map_pdf/302.pdf|date=February 7, 2012}}</ref> === Dogodki tekom življenja cesarice Koken === * '''19. avgust 749'''<ref>Julian dates derived from [http://web.me.com/meyer.eva/www.yukikurete.de/nengo_calc.htm NengoCalc]</ref> (''Tenpjo-kanpo, 1. leto, 7. mesec, 2. dan''): V 25. letu vladavine cesarja Šomuja (聖武天皇二十五年) je le-ta abdiciral s prestola in dedovanje (''senso'') je pripadlo njegovi hčerki. Kmalu zatem naj bi zasedla prestol kot cesarica Koken.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Brown-Ishida Brown and Ishida], pp. 274; Varley, p. 44; a distinct act of ''senso'' is unrecognized prior to [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Tenji Emperor Tenji]; and all sovereigns except [//en.wikipedia.org/wiki/Empress_Jit%C5%8D Jitō], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Y%C5%8Dzei Yōzei], [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Toba Go-Toba], and [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Fushimi Fushimi] have ''senso'' and ''sokui'' in the same year until the reign of [//en.wikipedia.org/wiki/Emperor_Go-Murakami Emperor Go-Murakami].</ref> * '''757''': Neuspešna zarota za strmoglavljenje cesarice.<ref>Bender, Ross. (2009). [https://www.jstor.org/discover/10.2307/41038700?uid=3739256&uid=2129&uid=2&uid=70&uid=4&sid=21101187570013 "The Suppression of the Tachibana Naramaro Conspiracy,"] ''Japanese Journal of Religious Studies'' 37/2:223–245; compare [http://nirc.nanzan-u.ac.jp/publications/jjrs/pdf/846.pdf mirrored full-text]; retrieved 2012-10-23.</ref> * '''758''': Koken abdicira prestol v korist svojega daljnega sorodnika (bratranca cesarice Genšo in [[Cesar Monmu|cesarja Monmuja]]), ki postane cesar Džunnin. Cesarica je vladala deset let. * '''764''': V šestem letu vladavine cesarja Džunnina ga je njegova mati posvojiteljica odstranila s prestola. Nasledstvo prejme bivša cesarica Koken. * '''26. januar 765''' (''Tenpjo-hodži, 9. leto., 1. dan 1. meseca''): Koken formalno ponovno zasede prestol (''sokui'') kot cesarica Šotoku.<ref>[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Brown-Ishida Brown and Ishida], pp. 276; Varley, p. 44, 145.</ref> * '''28. avgust 770''' (''Džingo-kejun, 4. leto, 4. dan 8. meseca''): Cesarica Šotoku umre pri starosti 57 let<ref name="b276">[//en.wikipedia.org/wiki/Empress_K%C5%8Dken%23Brown-Ishida Brown and Ishida], p. 276.</ref>, prestol ostane prazen.<ref>Bender, Ross. "The Hachiman Cult and the Dōkyō Incident," ''Monumenta Nipponica,'' Vol. 34, No. 2 (1979). pp. 125–153.</ref> Nasledi jo daljni sorodnik, vnuk prapradedovega ([[cesar Tenmu]]) brata ([[cesar Tendži]]), ki postane cesar Konin. Cesarica Šotoku je vladala pet let. === Obdobja ''nengo'' === Leta vladavine cesarice Koken sovpadajo z več imeni dob (''nengo'').<ref name="titsingh73">Titsingh, p. 73.</ref> * ''[[Obdobje Tenpjo-kanpo|Tenpjo-kanpo]]'' (749) * ''[[Obdobje Tenpjo-šoho|Tenpjo-šoho]]'' (749-757) * ''[[Obdobje Tenpjo Hodži|Tenpjo Hodži]]'' (757-765) Leta vladavine cesarice Šotoku sovpadajo z več imeni dob (''nengo'').<ref>Titsingh, p. 78.</ref> * ''Tenpjo-Hodži'' (757-765) * ''[[Obdobje Tenpjo-džingo|Tenpjo-džingo]]'' (765-767) * ''[[Obdobje Džingo-kej'un|Džingo-kej'un]]'' (767-770) == Zapuščina == Cesarica je vladala v turbulentnih časih, saj je preživela poskusa prevrata tako [[Upor Tačibana no Nakamara|Tačibana no Nakamara]] kot Fudživara no Nakamara.<ref>Bender, Ross. (2009). [https://www.jstor.org/discover/10.2307/41038700?uid=3739256&uid=2129&uid=2&uid=70&uid=4&sid=21101187570013 "The Suppression of the Tachibana Naramaro Conspiracy",] ''Japanese Journal of Religious Studies'' 37/2:223–245; compare [http://nirc.nanzan-u.ac.jp/publications/jjrs/pdf/846.pdf mirrored full-text]; retrieved 2012-10-22.</ref> Danes se je spominjamo predvsem zaradi domnevne afere z budističnim menihom Dokjojem (道鏡), ki ga je obdarila z nazivi in močjo. Orakelj iz svetišča Usa, posvečenega ''kamiju'' [[Hachiman|Hačimanu]] (八幡), je razglasil, da naj bi bil Dokjo okronana za cesarja; ko je cesarica poslala Vake no Kijomara potrditi razglas, je Hačiman izjavil, da naj na prestol sedejo samo potomci cesarske krvi.<ref>Titsingh, pp. 78–81.</ref> Čeprav je bilo še sedem drugih cesaric, so bili nasledniki navadno izbrani iz moške strani družine. Nič drugače ni bilo niti pri cesarici Šotoku. Nekateri konzervativni učenjaki trdijo, da so bile ženske na prestolu samo začasne vladarice, zaradi česar je potrebno tudi v 21. stoletju vzdrževati moško nasledstvo.<ref name="jt2007">[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20070327i1.html "Life in the Cloudy Imperial Fishbowl",] ''Japan Times.'' March 27, 2007.</ref> Cesarica Genmej, ki jo je na prestolu nasledila Genšo, ostaja edina izjema temu konvencionalnega argumenta. Sponzorirala naj bi izdelavo milijona pagod s tiskano ''sutro'' - ''[[Hjakumanto Dharani]]'', eno največjih izdelav tiskovin na starem Japonskem. Šotoku je na sredini 8. stoletja ustanovila budistični tempelj Otagi Nenbucu-dži v soseski Arašijama v [[Kjoto|Kjotu]]. == Kugjo == ''[[Kugjo]]'' (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred [[Obdobje Mejdži|obdobjem Mejdži]]. Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarice Koken so vrh organa ''Dajdžo-kan'' sestavljaliː * ''Tajho, ''Emi no Ošikacu (prej Fudživara no Nakamaro).<ref name="b274"/> * ''Dajdžo-dajdžin'' * ''Sadajdžin'', Tačibana no Moroe (prej Kacuragi''-o'', princ Kacuragi) (polbrat cesarice Komjo).<ref name="b274"/> * ''Udajdžin'', Fudživara no Tojonari (prvi sin Fudživara no Mučimara).; Fudživara no Nakamaro (drugi sin Fujiwara ne Muchimaro).<ref name="b274"/> * ''Najdajdžin'' * ''Dajnagon'' ''Kugjo'' v času cesarice Šotoku je vključeval položaje: * ''Dajdžo-dajdži'', Dokjo.<ref name="b276"/> * ''Sadajdžin'' * ''Udajdžin'', Kibi Makibi.<ref name="b276"/> * ''Nadajdžin'' * ''Dajnagon'', Fudživara Matate.<ref name="b276"/> == Opombe == [[Slika:Imperial_Seal_of_Japan.svg|desno|sličica|120x120_pik|Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme<br />]] {{Reflist}} == Reference == * {{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=w4f5FrmIJKIC&dq=Gukansho|title=''The Future and the Past''|last=Brown, Delmer M.|last2=Ishida, Ichirō|publisher=Berkeley: University of California Press.|year=1979|isbn=978-0-520-03460-0|format=a translation and study of the [[Gukanshō]], an interpretive history of Japan written in 1219|oclc=251325323|ref=Brown-Ishida}} * {{Navedi splet|url=http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/048/index.html|accessdate=February 4, 2011|last=Imperial Household Agency|year=2004|language=ja|trans-title=Empress Shōtoku, Takano Imperial Mausoleum|ref=Kunaichō}} * Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). [https://books.google.com/books?id=SLAeAAAAMAAJ&q=The+Imperial+House+of+Japan&dq=The+Imperial+House+of+Japan&client=firefox-a&pgis=1 ''Cesarski Hiši, je Japonska''.] Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. {{OCLC|194887}} * Titsingh, Izaka. (1834). ''Nihon Ōdai Ichiran''; ou, [https://books.google.com/books?id=18oNAAAAIAAJ&dq=nipon+o+dai+itsi+ran ''Annales des empereurs du Japon''.] Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. {{OCLC|5850691}} * Varley, H. Paul. (1980). [https://books.google.com/books?id=tVv6OAAACAAJ&dq= ''Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami''.] New York: Columbia University Press. {{ISBN|978-0-231-04940-5}}; {{OCLC|59145842}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koken}} [[Kategorija:Japonske cesarice|Koken]] tqdm1tgoa519ozlqaqd3qzbl14qhamn 0 451466 5737617 5686274 2022-08-20T13:06:19Z Ljuba brank 92351 /* Orodja */ np wikitext text/x-wiki [[File:Calligraphy_couplet_by_Fang_Xun,_18th_century,_ink_on_gold-flecked_paper,_Honolulu_Museum_of_Art,_5513.1-2.jpg|sličica|Kaligrafski papir]] '''Kitajska kaligrafija''' (tradicionalne pismenke: 書法, poenostavljene pismenke: 书法; pinyin: ''shūfǎ'') predstavlja več kot tisoč let staro tradicijo, ki se je razvila z nastankom [[Kitajska pisava#Delitev pismenk|kitajske pisave]] in se je do danes ohranila kot samostojna zvrst umetnosti. Zato je za dolg zgodovinski razvoj kaligrafije potrebno poznati razvoj pisave, ki se je razvijala v skladu s sredstvi, s katerimi so pisali v posameznih zgodovinskih obdobjih. Prav tako je kaligrafska umetnost v tradicionalni Kitajski predstavljala osnovo [[Tradicionalno kitajsko slikarstvo|kitajskega slikarstva]]. Kaligrafska umetnost predstavlja eno temeljnih prvin uporabe [[Slikarski čopič|čopič]]a, [[papir]]ja in tuša ter označuje notranjo strukturo kitajskih slik. Na Kitajskem so kaligrafijo uporabljali za označevanje pomembnih dogodkov na kamnih, slikah, posodah ... Kitajci so verjeli, da kaligrafija izraža osebnost pisca, prav tako so iz načina pisanja znali razbrati posameznikovo srečo. Na začetku je bil pomen [[Kitajska pisava#Pomen posameznih pismenk|pismenk]] dokaj neposreden in ker pisava še ni bila standardizirana, je imelo mnogo pismenk enakega pomena različne zapise, kasneje pa je s standardizacijo in razvojem pisave prišlo do vedno večje abstrakcije in stilizacije pismenk. Tako obstaja na Kitajskem pet glavnih slogov zapisovanja pismenk (pečatni, uradniški, standardni, kurzivni in travni).<ref>Wang, Huiqin. 2010. Kaligrafija kot umetnost. Ljubljana: Študentska založba, str. 9-13</ref> == Orodja == [[File:Four_treasures_of_the_study_(chinese_calligraphy_set_to_the_uninitiated),_Gurgaon,_near_Delhi.jpg|sličica|Set orodja za kaligrafijo]] Kaligrafi uporabljajo [[slikarski čopič|čopič]], tuš, papir in kamen, ki skupaj predstavljajo štiri dragocenosti v hiši izobraženca (tradicionalne pismenke: 文房四寶, poenostavljene pismenke: 文房四宝; pinjin: ''wénfángsìbǎo''). Prve prave čopiče (tradicionalne pismenke: 毛筆, poenostavljene pismenke: 毛笔; pinjin: ''máobǐ'') so začeli uporabljati konec 3. st. pr. n. št., ko se je močno povečala potreba po hitrejšem in bolj praktičnem zapisovanju besedil. Sprva so jih izdelovali iz dlak divjih živali, ki so jih zašilili v konico in pritrdili na bambusov držaj. Tuš (kitajsko: 墨; pinjin: ''mò'') so uporabljali že v neolitskih časih. To je bilo neke vrste črnilo za slikanje vzorcev na keramične posode, v uporabi pa je bil tudi kasneje pri nekaterih zapisih na kosteh in želvjih oklepih v času [[dinastija Šang|dinastije Šang]]. Tuš je lahko iz različnih vrst saj. Papir (tradicionalne pismenke: 宣紙, poenostavljene pismenke: 宣纸; pinjin: ''xuānzhǐ'') je eden od velikih kitajskih izumov. Uporabljali so ga že v dinastiji Zahodni Han, bolj splošna raba pa se je razširila v 4. in 5. stoletju. Papir lahko glede na različne proizvodne metode delimo na surovi, zreli in obdelani. Kamen za tuš (tradicionalne pismenke: 硯臺, poenostavljene pismenke: 砚台; pinjin: ''yàntái'') nima neposrednega vpliva na kaligrafski izdelek, kljub temu pa ima na kitajskem prestižno vrednost.<ref>Wang, Huiqin. 2010. Kaligrafija kot umetnost. Ljubljana: Študentska založba, str. 39-48.</ref> == Pečatna pisava == (tradicionalne pismenke: 篆書, poenostavljene pismenke: 篆书; pinjin: ''zhuànshū'') === Velika pečatna pisava === [[File:Song_ding_inscription.jpg|sličica|Velika pečatna pisava]] Slog velike pečatne pisave (kitajsko: 大篆; pinjin: ''dàzhuàn'') je ustvaril zapisovalec na dvoru kralja Šuana (kitajsko: 宣) v [[dinastija Džou|dinastiji Džou]] (kitajsko: 周) in ga opisal v knjigi z naslovom ''Petnajst esejev o velikem pečatu''.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 41.</ref>  Uporabljalo ga je veliko lokalnih državic, z manjšimi razlikami. Kasneje je vse različice tega sloga minister [[Dinastija Čin|dinastije Čin]], Li_Si (kitajsko: 李斯) (280 - 208 pr. n. št), združil v novi slog imenovan mala pečatna pisava. Veliki pečatni pisavi je dodal obilico novih pismenk, da so ustrezale vse bolj kompleksni družbi, ki jo je vodil. S standardizacijo je omogočil, da je bil prenos znanja lažji.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 52.</ref> Obstaja več slogov znotraj velike pečatne pisave: *Slog zvonov in loncev (tradicionalne pismenke: 鐘鼎文, poenostavljene pismenke: 钟鼎文; pinjin: ''zhōngdǐngwén'') - označuje pismenke zapisane na bakrenih izdelkih med obdobjem dinastije Šang in dinastije Džhou od 14. do 3. stol. pr. n. št. Pismenke so vgravirali v obliko črke V. Ta slog se imenuje tudi pisava na bronastih posodah (kitajsko: 金文; pinjin: ''jīnwén''). Ta pisava je mnogo bolj razvita od tiste na kosteh, tako v obliki potez, kot tudi sami strukturi pismenk. Pojavljati so se začele krivulje in kombinacije pik in potez. Pismenke so najprej napisali na voščen model in šele nato vlili v bron. Pojavljali so se eseji v dolžini od 50 do 400 pismenk. Slog zvonov in loncev je imel predvsem dekorativno vlogo na posodah, namenjenih obredom in čaščenju prednikov, zato se razlikuje od tistega na kosteh in želvjih oklepih po svoji kreativnosti in to nakazuje začetek obravnavanja kaligrafije kot umetnosti. Pogoste teme pri zapisovanju so bile lov, predstavljanje klanov, način življenja, živali, orožje in orodje - s tem so nakazovali na poklic posameznika. Kasneje ko je dinastijo Šang nasledila dinastija Džou, se je zaradi različne kulture pisava začela spreminjati in postala nekoliko bolj urejena in ne tako umetniška, čeprav so obstajale izjeme. To je razvidno v zapisu ''Knjige obredov' (tradicionalne pismenke:禮記, poenostavljene pismenke: 礼记; pinjin: ''Lǐjì'').<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 11, 13.</ref> *Slog kamnitih bobnov (kitajsko: 石鼓文; pinjin: ''shígǔwén'') - ime izvira iz desetih kamnov v obliki bobnov na katerih je 450 še berljivih pismenk (prvotno 700). Nastal naj bi približno v 8. stol. pr. n. št. v času dinastije Čin. Za ta slog je značilna identična širina potez, struktura pismenk pa je poudarjala navpičen vrstni red. Vse večja vloga je bila pripisana pisalu, zato je ta stil bolj kaligrafski od pisave na bronastih posodah. Zanj je značilna večja svoboda potez, ki so tekoče zaobljene in debele. Ta slog je imel velik vpliv na moderne umetnike, npr. Wu Changshi-ja (tradicionalne pismenke: 吳昌碩; poenostavljene pismenke: 吴昌硕).<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 19, 22.</ref> *Pisava na bambusovih zvitkih (tradicionalne pismenke: 竹簡, poenostavljene pismenke: 竹简; pinjin: zhújiǎn)- gre za prehoden slog med veliko in malo pečatno pisavo. Ohranja nekatere značilnosti sloga kamnitih bobnov, vendar se kaže kvaliteta in napredek v živahnosti potez. Do izraza pride valovitost, kjer je začetek poteze odebeljen in zaokrožen ter konec tanjši in koničast. To nakazuje na večjo dinamičnost pisanja. Ta slog je tudi značilen za kulturo Ču (kitajsko: 楚).<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 23, 24.</ref> *Zapis na svili (tradicionalne pismenke: 楚帛書, poenostavljene pismenke: 楚帛书; pinjin: chǔbóshū) - zapis približno 750 pismenk najden v grobnici Zidanku (tradicionalne pismenke: 子彈庫, poenostavljene pismenke: 子弹库) v današnjem [[Hunan]]u. Slog pisanja je primerljiv z zapisi na bambusovih zvitkih, ker so pismenke raztegnjene vodoravno. Zapis je najstarejši dokaz povezave in prepleta slikarske in kaligrafske umetnosti. Na njem je razvidno, da je slog, uporabljen na [[Svila|svili]], služil bolj za uradne dokumente in zapise, kot pa imel dekorativno funkcijo. Poteze niso bile več ravne. Verjetno se je iz tega sloga razvil kasnejši slog uradniške pisave.<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 24.</ref> === Mala pečatna pisava === [[File:XiaozhuanQinquan.jpg|sličica|Mala pečatna pisava]] Ko je leta 221 pr. n. št. na oblast prišel [[Čin Ši Huangdi|Qin Shi Huang]] (kitajsko: 秦始皇) in ustanovil dinastijo Qin, si je ob združitvi celotne Kitajske močno prizadeval poenotiti mere in standardizirati pisni jezik. Njegovemu ministru Li Si-ju je uspelo ustvariti nov pisni jezik, imenovan mala pečatna pisava (kitajsko: 小篆; pinjin: ''xiǎozhuàn''), ki je omogočil lažje sporazumevanje z različnimi predeli širne Kitajske. Dve leti po ustanovitvi dinastije je Čin Ši dal zgraditi spomenik sedmih kamnitih tabel, da bi proslavil svoje dosežke. Avtorstvo zapisov na teh kamnih gre Li Si-ju, a sta se ohranili le dve tabli. Pisava ima podolgovato, tanko in ukrivljeno strukturo ter zelo dekorativen slog. V njej je čutiti močan vpliv upoštevanja zakonov – zaradi legalističnega sistema v dinastiji Čin. Urejenost kompozicije oddaja zelo formalen vtis. Velikost pismenk postane enotna, kjer vsaka pismenka sodi v svoje omejeno polje. Tehnika uporabe čopiča je zelo dovršena, ampak ni prostora za prosto izražanje.<ref name="#1">Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 26.</ref> Uporabljali so jo predvsem za vgraviranje pečatov, ki se pojavljajo tudi na slikah in kaligrafskih delih, predstavljajo pa podpis umetnika, potrditev avtentičnosti izdelka, osebno sporočilo umetnika itd.<ref>Wang, Huiqin. 2010. Kaligrafija kot umetnost. Ljubljana: Študentska založba, str. 72.</ref>  Pomembna je kvaliteta sredinskih potez. Kasneje je ta slog zamenjal novi slog uradniške pisave.<ref name="#1"/> == Uradniška pisava == [[File:LishuHuashanmiao.jpg|sličica|Uradniška pisava]] Naslednjo poenostavitev pisave za pečatnima pisavama je pomenila uvedba lesenega pisala z mehko vlaknasto konico, ki so jo pomakali v črnilo. Posledica uporabe tega grobega pisala je bila, da so vse okrogline spremenili v lomljene poteze. To pisavo so standardizirali v začetku [[Dinastija Han|dinastije Han]] (2. stoletje pr. n. št.) kot uradniško pisavo ali ''lishu'' (tradicionalne pismenke: 隸書, poenostavljene pismenke: 隶书; pinyin: ''lìshū'').<ref>Wang, Huiqin. 2010. Kaligrafija kot umetnost. Ljubljana: Študentska založba, str. 17.</ref> V obdobju od dinastije Čin (221–206 pr. n. št) do dinastije Han (206 pr. n. št. - 220) se je preko številnih postopkov sprememb in poenostavitev postopoma razvila uradniška pisava. Ta slog je bil sprejet skoraj v celoti za uradne namene, za katere je bil veliko bolj priročen kot pečatna pisava, ki je bila po mnenju uradnikov počasna in težavna.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 59.</ref> Ko je bil v času dinastije Han vzpostavljen [[sistem državniških izpitov]], je dober rokopis postal nuja in to je močno spodbudilo umetnost kaligrafije. Prvič v kitajski zgodovini se je pojavilo veliko dobrih kaligrafov, kot so Xu Shen (tradicionalne pismenke: 許慎, poenostavljene pismenke: 许慎) (58-149), Cui_Yuan (kitajsko: 崔瑗) (77 - 143), Zhang Zhi (tradicionalne pismenke: 張芝, poenostavljene pismenke: 张芝) (? - 192) in drugi. Najbolj slaven je bil Cai Yong (kitajsko: 蔡邕) (132–192). V prvi polovici obdobja dinastije Han (v 2. in 1. stoletju pr. n. št.) so uradniško pisavo pogosto uporabljali, vendar se je še vedno razvijala, kar je razvidno iz dejstva, da je pri nekaterih zgodnejših primerkih še vedno zaznati sled pečatne pisave. Ko se je ta slog širil po Hanskem cesarstvu, sta se velika in majhna pečatna pisava umaknili.<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 28.</ref>  Kasneje so v tej pisavi pisali cesarjeve ukaze in vladne razglasitve. V njem so bile napisane vse vrste kamnitih spomenikov in javnih listin. Večina del iz dinastije Han je sicer nepodpisana, zato nikoli ne bomo poznali imen velikih umetnikov tega sloga iz tistih časov. Slog ima čvrste, dekorativne pismenke in različne oblike potez so preoblikovale krožne in zaobljene linije majhne pečatne pisave v kvadratne in ravne linije. Uradniška pisava je poleg pečatne najbolj dekorativna pisava in obe so zaradi njune lepote in dostojanstva uporabljali ob pomembnih priložnostih.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 59, 60.</ref> Ta pisava je postala tudi najbolj vplivna v kitajski kaligrafiji.<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 30.</ref> Glavni predstavniki: * Wang Xizhi (kitajsko: 王羲之) (303 - 361) * Li Longji (kitajsko: 李隆基) oz. cesar Xuanzong (kitajsko: 玄宗) iz dinastije Tang (685 - 762) * Shi Tao (tradicionalne pismenke: 石濤, poenostavljene pismenke: 石涛) (1642 - 1707) Papir je zdaj postal pogost material, ki je osvobajal umetnika iz omejenosti ozke pisalne površine [[:en:Bamboo_and_wooden_slips|bambusa in lesenih letvic]], kar je zahtevalo tudi veliko dela in časa za pripravo. Na papirju je bilo mogoče pisati večje pismenke in možna so bila nova gibanja s čopičem, s čimer se je dosegla višja usposobljenost in prefinjenost tehnike.<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 33.</ref>  Končno preoblikovanje pismenk je narekovala uporaba čopiča, ki se je prav tako uveljavila že v času dinastije Han. Čopič je omogočal oženja in debelitve potez ter zaključne koničaste izpeljave, a je zahteval tudi stroga pravila glede zaporedja in smeri. V tej tehniki, ki je odločilno vplivala tudi na razvoj kitajskega slikarstva, so se razvili glavni kaligrafski slogi, ki ostajajo v veljavi vse do danes. To so običajna pisava ''kaishu'', napol izpisana ali kurzivna pisava ''xingshu'' in razne vrste izpisane ali travne pisave ''caoshu''.<ref name="#2">Wang, Huiqin. 2010. Kaligrafija kot umetnost. Ljubljana: Študentska založba, str. 18.</ref>  Čeprav niso preprostejši od uradniške pisave, se ti trije slogi hitreje pišejo in ponujajo širšo paleto potez, poleg tega pa so v praksi na splošno priročnejši.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 42.</ref> == Standardna pisava == (tradicionalne pismenke: 楷書, poenostavljene pismenke: 楷书; pinjin: ''kǎishū'') [[File:Kaishu.png|sličica|Standardna pisava]] Pismenka ''kai'' pomeni standard oziroma uraden, nekateri to pisavo imenujejo tudi ''džen'' (kitajsko: 真), kar pomeni natančen ali ''dženg'' (kitajsko: 正), kar pomeni raven. Ta slog pisave izraža dostojanstvenost in je zelo omejen. Uporabljali so ga za pisanje nadrejenim oz. osebam na zelo visokih položajih. Značilnost te pisave je urejenost in umirjenost, uveljavila pa se je ob koncu dinastije Zahodni Han. Kasnejše [[Zgodovina Kitajske#Obdobje treh držav|obdobje treh kraljestev]] je veljalo za obdobje inovacij v kaligrafiji. Na začetku tega obdobja so še vedno uporabljali uradniški stil pisanja. V političnem kaosu, ki je vladal v tem času, pride do novih načinov kaligrafskega izražanja.<ref name="#3">Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 33-38.</ref> Zhong Yao (tradicionalne pismenke: 鍾繇, poenostavljene pismenke: 钟繇) (151 - 230) je bil prvi mojster tega sloga in kasneje je veliko umetnikov uporabljalo njegov način pisanja, zato je imel velik vpliv. Njegov način se je močno razlikoval od uradniškega stila, saj je v njegovem načinu moč opaziti nešteto različic potez, velikost pismenk pa ni regulirana. Njegova znana dela so ''Xuanshi Biao'' (kitajsko: 宣示表), ''Jianjizhi Biao'' (tradicionalne pismenke: 薦季直表, poenostavljene pismenke: 荐季直表) in ''Liming Biao'' (kitajsko: 力命表).<ref>Qiu, Xigui. 2000. Chinese Writing. Translation of 文字學概論 by Mattos and Norman. Early China Special Monograph Series No. 4. Berkeley: The Society for the Study of Early China and the Institute of East Asian Studies, str. 142, 143.</ref> Pri tej pisavi pride do preobrazbe pismenk iz lijakaste v kvadratno obliko. Poteze s čopičem so kotne in imajo ostre robove, ampak niso trde. Čeprav je oblika pismenk kvadratna, pa ukrivljenost potez izraža gibanje. Slog doseže vrhunec v [[Dinastija Tang|dinastiji Tang]].<ref name="#3"/> Predstavniki: * Ouyang Xun (tradicionalne pismenke: 歐陽詢, poenostavljene pismenke: 欧阳询) (557-641) * Yu Shinan (kitajsko: 虞世南) (558-638) * Chu Suiliang (kitajsko: 褚遂良) (596-658) * Xue Ji (kitajsko: 薛稷) (649 - 713) * Yan Zhenqing] (tradicionalne pismenke: 顏眞卿, poenostavljene pismenke: 颜真卿) (709 - 785) * Liu Gongquan]] (tradicionalne pismenke: 柳公權, poenostavljene pismenke: 柳公权) (778 - 865) == Kurzivna pisava == (tradicionalne pismenke: 行書, poenostavljene pismenke: 行书; pinjin: ''xíngshū'') [[File:Zhaomengfu_Xingshu.jpg|sličica|Kurzivna pisava]] Ta pisava odstopa od stroge formalnosti uradniške pisave. Koti uradniške pisave so se zmehčali in dodano je bilo veliko gibanja in lahkotnosti. Pisava je bila ustvarjena, preden je bila vzpostavljena prava standardna pisava, zato ni mogoče reči, da kurzivna pisava izhaja iz standardne; to je vzporedni slog, ki je prevladoval istočasno. Omogočal je bolj svobodno in bolj živahno gibanje in prevzel položaj standardne pisave kot najbolj priljubljene pisave za vsakodnevno uporabo, poleg tega pa je postal prepoznaven kot eden najbolj umetniških stilov.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 80.</ref> Delo z naslovom ''Lantingxu'' (tradicionalne pismenke: 蘭亭序, poenostavljene pismenke: 兰亭序) od Wang Xizhi-ja velja za najboljše delo, ki je bilo kdaj narejeno v kurzivni pisavi.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 81.</ref> Glavni predstavniki: * Wang Xizhi (kitajsko: 王羲之) (303 - 361) * Yan Zhenqing (tradicionalne pismenke: 顏眞卿, poenostavljene pismenke: 颜眞卿) (709 -785) * Ouyang Xiu (tradicionalne pismenke: 歐陽脩, poenostavljene pismenke: 欧阳修) (1007 - 1072) * Su Shi (tradicionalne pismenke: 蘇軾, poenostavljene pismenke: 苏轼) (1037 - 1101) * Huang Tingjian (tradicionalne pismenke: 黃庭堅, poenostavljene pismenke: 黄庭坚) (1045 - 1105) * Mi Fu (tradicionalne pismenke: 米黻, poenostavljene pismenke: 米芾) (1051 - 1107) * Zhao Ji (tradicionalne pismenke: 趙佶, poenostavljene pismenke: 赵佶) oz. cesar Huizong (kitajsko: 徽宗) iz dinastije Song (1082 - 1135) * Zhao Mengfu (tradicionalne pismenke: 趙孟頫, poenostavljene pismenke: 赵孟頫) (1254 - 1322) * Bada Shanren (kitajsko: 八大山人) (1626 - 1705) * Zheng Xie (tradicionalne pismenke: 鄭燮, poenostavljene pismenke: 郑燮) (1693 - 1765) * Kang Youwei (tradicionalne pismenke: 康有為, poenostavljene pismenke: 康有为) (1858 - 1927) == Travna pisava == [[File:Songhuizong9.jpg|sličica|Travna pisava]] Razne vrste te pisave so že povsem izgubile svojo slikovno naravo in učinkujejo zato povsem abstraktno.<ref name="#2"/> Ta pisava naj bi bila v prvi vrsti napisana v naglici, zaradi priročnosti, vendar so kasneje učenjaki v njej našli določeno lepoto. Razvila se je hkrati s standardno in kurzivno pisavo in postajala vse bolj brezskrbna.<ref>Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press, str. 93.</ref> Kitajski pisatelj Lin Yutang (tradicionalne pismenke: 林語堂, poenostavljene pismenke: 林语堂) (1895 - 1976) je nekoč dejal: »Kitajska kaligrafija ni nič drugega kot ples na papirju«. Tu se je nanašal predvsem na travno pisavo (tradicionalne pismenke: 草書, poenostavljene pismenke: 草书; pinjin: ''cǎoshū''). Tega sloga pisanja v šolah nikoli niso poučevali, saj ni lahek za branje, a je bil vedno najbolj priljubljen pri profesionalnih umetnikih, ki se ukvarjajo s kaligrafijo. Dejansko je za mnoge travna pisava najboljša umetniška pisava izmed vseh. Dva velika kaligrafa, ki sta se na tem področju odlikovala, sta bila Zhang Xu in Huai Su iz dinastije Tang. Prvi mojster tega sloga pa je bil Wang Xizhi. Njegov sedmi sin, Wang Xianzhi, je bil po očetovi smrti nekaj desetletij še bolj priljubljen. Njegov vpliv na kasnejši razvoj kitajske umetnosti je bil najpomembnejši.<ref>Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990, str. 45-53.</ref> Glavni predstavniki: * Zhang Zhi (tradicionalne pismenke: 張芝, poenostavljene pismenke: 张芝) (umrl leta 192) * Wang Xizhi (kitajsko: 王羲之) (303 - 361) * Wang Xianzhi (tradicionalne pismenke: 王獻之, poenostavljene pismenke: 王献之) (344 - 386) * Yu Shinan (kitajsko: 虞世南) (558 - 638) * Yan Zhenqing (tradicionalne pismenke: 顏眞卿, poenostavljene pismenke: 颜眞卿) (709 -785) * Huai Su (tradicionalne pismenke: 懷素, poenostavljene pismenke: 怀素) (737–799) * Zhang Xu (tradicionalne pismenke: 張旭, poenostavljene pismenke: 张旭) (8. stoletje) * Cai Xiang (kitajsko: 蔡襄) (1012 - 1067) * Su Shi (tradicionalne pismenke: 蘇軾, poenostavljene pismenke: 苏轼) (1037 - 1101) * Huang Tingjian (tradicionalne pismenke: 黃庭堅, poenostavljene pismenke: 黄庭坚) (1045 - 1105) * Zhao Mengfu (tradicionalne pismenke: 趙孟頫, poenostavljene pismenke: 赵孟頫) (1254 - 1322) * Zhu Yunming (kitajsko: 祝允明) (1460 - 1527) * Chen Daofu (tradicionalne pismenke: 陳道復, poenostavljene pismenke: 陈道复) (prb. 1483-1544) * Dong Qichang (kitajsko: 董其昌) (1555 - 1636) * Wu Changshi (tradicionalne pismenke: 吳昌碩, poenostavljene pismenke: 吴昌硕) (1844 - 1927) == Glej tudi == *[[Kaligrafija]] *[[Japonska kaligrafija]] *[[Korejska kaligrafija]] == Slici == {{sklici|2}} == Viri == * Kwo, Da-Wei. 1981. ''Chinese Brushwork in Calligraphy and Painting: Its History, Aesthetics, and Techniques''. Montclair, New Jersey: Allanheld & Schram. Reprint, New York: Dover Publications, Inc., 1990. * Chiang, Yee. 1973. ''Chinese Calligraphy: An Introduction to Its Aesthetic and Technique''. 3rd ed. Cambridge, Massachusetts and London, England: Harvard University Press. * Wang, Huiqin. 2010. ''Kaligrafija kot umetnost''. Ljubljana: Študentska založba. * Qiu, Xigui. 2000. ''Chinese Writing''. Translation of 文字學概論 by Mattos and Norman. Early China Special Monograph Series No. 4. Berkeley: The Society for the Study of Early China and the Institute of East Asian Studies. == Zunanje povezave == * Chinese Calligraphy na strani China Online Museum (http://www.chinaonlinemuseum.com/calligraphy.php) * Chinese calligraphy (http://www.chine-culture.com/en/chinese-calligraphy.php) * Styles of Chinese calligraphy (http://www.chine-culture.com/en/chinese-calligraphy/chinese-calligraphy-styles.php) * History of Chinese Calligraphy (http://www.art-virtue.com/history/index.htm) * The History of Chinese Calligraphy na strani BeyondCalligraphy.com (http://www.beyondcalligraphy.com/chinese_calligraphy.html) [[Kategorija:Kitajska umetnost]] [[Kategorija:Kaligrafija]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]] {{normativna kontrola}} r55jltccbrznbr7wyruplhhubhar61n 0 452083 5737775 5034296 2022-08-20T16:06:44Z Florentina Veršič 146476 Posodobitev - novi pevec. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|name=Ansambel Petra Finka|image=|image_size=|landscape=yes|alt=|caption=|background=group_or_band|alias=|origin=[[Dolenjske Toplice]]<br>{{Zastava|Slovenija}}|genre=narodnozabavna glasba|years_active=[[1992]]-danes|label=|associated_acts=|website=|current_members=Peter Fink<br>Simon Kovačič<br>Jaka Janc<br>Matej Mešl<br>Urška Klobučar|past_members=Slavko Božič<br>Marjan Turk<br>Mojca Pavlič<br>Jožica Mavsar<br>Zdravko Blažič<br>Željko Mevželj<br>Slavko Jereb<br>Imre Čaki<br>Simon Potočar<br>Denis Zupan|module=|module2=|module3=}} '''Ansambel Petra Finka''' je slovenska [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 1992. Sedež ima v [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]]. Največ uspehov je dosegla na največjem festivalu narodnozabavne glasbe [[Slovenska polka in valček]], kjer je bila večkratni finalist. Posneli so več uspešnic. == Zasedba == Ansambel se imenuje po harmonikarju Petru Finku. Ustanovno zasedbo so ob njem sestavljali še kitarist Slavko Božič, basist Marjan Turk in pevka Mojca Pavlič. V letu dni sta se zamenjala basist in pevka, ansamblu sta se pridružila Zdravko Blažič in Jožica Mavsar. Pozneje so se v ansamblu kot basisti zvrstili še Željko Mevželj, Slavko Jereb in Imre Čaki. Trenutni basist ansambla je Simon Kovačič. Za Božičem je kitaro igral Simon Potočar, sedanji kitarist pa je Jaka Janc. Mavsarjevo je kot pevka nadomestila Urška Klobučar, kot pevec pa se je pridružil še Denis Zupan.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.peterfink.si/index.php?option=com_content&view=article&id=48&Itemid=62|title=O nas|date=|accessdate=27. 8. 2018|website=Ansambel Petra Finka|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2021 je Zupan po 12-ih letih sodelovanja zasedbo zapustil, njegovo mesto pa je zasedel Matej Mešl.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://veseljak.si/novice/61acb2ccd4c8a/ansambel-petra-finka-predstavlja-svojega-novega-pevca|title=Ansambel Petra Finka predstavlja svojega novega pevca|date=5. 12. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Veseljak}}</ref> == Delovanje == Ansambel je leta 1992 ustanovil harmonikar Peter Fink, po katerem se zasedba tudi imenuje. Leto pred tem je kot solist na diatonični harmoniki posnel kaseto z desetimi lastnimi inštrumentalnimi skladbami. Prvič se je skupina predstavila na predizboru za [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]], na katerega so se uspešno uvrstili, tam pa osvojili celo zlato Orfejevo značko in prejeli nagrado za najboljšega debitanta festivala. Predstavili so se s skladbo ''Ponosni smo nate''. Kmalu zatem so posneli še prvi spot za nacionalno televiziji.<ref name=":0" /> Po začetnem uspehu so hitro prevetrili zasedbo, saj se je basist Marjan Turk vrnil v [[Švica|Švico]]. Zamenjal ga je basist [[Ansambel Slavka Pluta|Ansambla Slavka Pluta]], ki je v tistem času zaključil z delovanjem, Zdravko Blažič. Leto dni pozneje je odšla še pevka Mojca Pavlič, ki se je posvetila solo karieri. Namesto nje je od tedaj v zasedbi prepevala Jožica Mavsar, ki je z Blažičem sodelovala v Plutovem ansamblu.<ref name=":0" /> Po posnetih prvih dveh albumih so se posvečali nastopom na festivalu [[Slovenska polka in valček]]. Leta 1998 so njihovo skladbo ''Soncu sem zaprla vrata'' že proglasili za zmagovalno, vendar so pozneje javili, da je šlo za pomoto. Kljub temu je skladba postala zelo poznana in priljubljena pri poslušalcih. Leto dni pozneje so zares slavili na festivalu s pesmijo ''Rada bi še plesala''. Po tej zmagovalni pesmi so poimenovali nov album, ki je bil leta 2000 nominiran za zlatega petelina. Leta 2002 so posneli tudi pet zabavnih skladb. Tudi po menjavi zasedbe so snemali nove skladbe, s katerimi so se uspešno predstavili tudi na Slovenski polki in valčku. Polko ''Zapeljiva soseda'' so s pomočjo DJ Svizca predstavili tudi v remix verziji.<ref name=":0" /> Leta 2008 je pevka Urška Klobučar, ki je pred tem uspešno zamenjala Jožico Mavsar, postala najboljša pevka narodnozabavne glasbe po izboru poslušalcev. Naslednje leto je po odhodu Slavka Jereba, ki je prepeval v ansamblu, zasedbo dopolnil Denis Zupan, ki je pred tem deloval v [[Ansambel Ceglar|Ansamblu Ceglar]].<ref name=":0" /> Zupan je v ansamblu ostal 12 let, nato pa se je odločil zapustiti glasbene odre, da bi se posvetil družini. Ansamblu se je kot novi pevec pridružil Matej Mešl.<ref name=":1" /> == Uspehi == Ansambel Petra Finka je na festivalih dosegel naslednje uspehe:<ref name=":0" /> * 1992: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] - Zlata Orfejeva značka in nagrada za najboljšega debitanta. * 1995: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Nagrada za najboljšega debitanta. * 1998: [[Slovenska polka in valček]] - Finalisti festivala: ''Soncu sem zaprla vrata''. * 1999: [[Slovenska polka in valček]] - Najboljši valček: ''Rada bi še plesala''. * 2001: [[Slovenska polka in valček]] - Finalisti festivala: ''Ohcet bo''. * 2003: [[Slovenska polka in valček]] - Nagrada strokovne komisije za najlepšo melodijo in nagrada za najboljše besedilo (Fanika Požek): ''Morska pravljica''. * 2007: [[Slovenska polka in valček]] - Finalisti festivala: ''Ribič''. == Diskografija == Ansambel Petra Finka je izdal naslednje albume:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.peterfink.si/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=65|title=Albumi|date=|accessdate=27. 8. 2018|website=Ansambel Petra Finka|publisher=|last=|first=}}</ref> # Novo življenje (1994) # Ko ata naš slavi (1995) # Rada bi še plesala (1999) # Na Dolenjskem (2001) # Morska pravljica (2005) # Tri leta sem jo čakal (2008) # Nocoj ... (2012) # Najlepše melodije (2015) == Največje uspešnice == Ansambel Petra Finka je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Moj stari avto * Morska pravljica * Nikdar me ne boš poljubil * Nocoj še zadnjič bom prišel * Ohcet bo * Rada bi še plesala * Soncu sem zaprla vrata == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * http://www.peterfink.si/, uradna stran ansambla [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Petra Finka]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] 5kl0cksvtie7b43mltr4puodsy2fefg 0 453663 5738136 5448433 2022-08-21T09:47:17Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad|caption=Druga soška bitka|casualties1=46.600 mrtvih ali ranjenih|casualties2=41.800 mrtvih ali ranjenih|combatant1={{zastava|Avstro-Ogrska}}|combatant2={{zastava|Kraljevina Italija}}|commander1={{flagicon|Austria-Hungary}} [[Svetozar Borojević]]<br>{{flagicon|Austria-Hungary}} [[Conrad von Hötzendorf]]|commander2={{flagicon|Italy|1861}} [[Luigi Cadorna]]<br>{{flagicon|Italy|1861}} [[Emanuele Filiberto]]|conflict=Druga soška bitka|date=[[18. julij]] – [[3. avgust]], [[1915]]|image=[[Slika:Druga-soska-bitka.jpg|300px]]|partof=[[Soška fronta|soške fronte]] ([[prva svetovna vojna]])|place=[[Soška dolina]], severo-zahod [[Slovenija|Slovenije]], [[Avstro-Ogrska]] <br />(današnja [[Slovenija]])|result=Taktična zmaga Italije|strength1=78.000|strength2=250.000}} '''Druga soška bitka''' je bila bitka med vojskama [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] in [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrsko]] na [[Italijansko bojišče (prva svetovna bojna)|italijanskem bojišču]] med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], potekala pa je med 18. julijem in 3. avgustom 1915. Po italijanskem porazu v [[1. soška bitka|prvi soški bitki]] je Antanta od [[Luigi Cadorna|Cadorne]] zahtevala, da čim prej načrtuje nov napad. Medtem so Avstrijci preusmerili gradnjo obrambne črte v notranjosti države na utrjevanje položajev v Posočju, polni zagona zaradi zavedanja, da lahko vzdržijo napade Italijanov. Druga bitka je trajala 17 dni in v italijanskih vrstah zahtevala trikrat več žrtev kot v prvi za le košček kraške planote, medtem ko so Avstrijci izgubili petkrat več mož. V slabih treh tednih je na obeh straneh umrlo več kot štirideset tisoč vojakov. == Priprave na bitko == V enajstih dneh med prvo in drugo bitko sta obe strani okrepili svoje vrste. General Borojević je peto armado v Doberdobu, ki je bil tokrat cilj italijanske vojske, okrepil s tremi divizijami, kar pomeni, da je imela 129 bataljonov s 103 tisoč vojaki in 430 topov. Italijanska vojska se je okrepila na skoraj 300 tisoč mož in imeli so dvakrat več topov kot Avstrijci. == Sprememba taktike == Luigi Cadorna je moral po porazu v prvi bitki spremeniti taktiko. Topniška priprava je trajala le osem ur (od štirih zjutraj do poldneva), nato je poslal pehoto, ki se je z Avstrijci spopadla mož na moža. Italijansko topništvo tokrat ni obstreljevalo po vsej bojni črti, ampak je previdno ciljalo avstrijske položaje na Doberdobski planoti in na goriškem mostišču. Uporabili so t.i. "bobneči ogenj" (nemško "Trommelfeuer"), med katerim se na določen položaj obenem zgrne toča izstrelkov. Gre za predhodnika "bombardiranja v preprogi" (''carpet bombing''). == Šmihel == Italijani so po hudem boju 23. julija osvojili Šmihel, med intenzivnim bombardiranjem pa avstrijska rezerva ni mogla izvesti protinapada. A Italijani so položaj obdržali le do naslednjega jutra, saj so se začeli vkopavati, namesto da bi zdesetkane avstrijske enote pokončali do konca. Slednji so se čez noč okrepili in z ogromnimi izgubami pregnali napadalce. Pobočje hriba je bilo polno trupel, zato so se zelo hitro razmnožile podgane, z njimi pa bolezni. Na italijanski strani je zaradi [[Tifus|tifusa]] in [[Kolera|kolere]] zbolelo več kot 15.000 vojakov, na avstro-ogrski strani pa 6.400. == Posočje == Po porazih na Krasu so se Italijani obrnili na sever in napadli odsek od Tolmina do [[Rombon|Rombona]]. Njihov načrt je bil okupirati [[Krn|Krnsko pogorje]], tolminsko mostišče in [[Bovška kotlina|Bovško kotlino]]. Na [[Batognica|Batognici]] so med 19. in 21. julijem osvojili koti 2163 in 1931, ob močnem obstreljevanju artilerije se jim je uspelo prebiti do nasprotnikovih rovov in jih z neposrednim bojem pregnali. Na območju poldrugega hektara je umrlo 1.300 cesarjevih vojakov. Italijani so Avstrijce pregnali tudi iz Bovca. == Vrhunec bojev == [[Slika:MG-Nest.jpg|sličica|Avstrijsko strojnično gnezdo med prvo svetovno vojno in [[mitraljez Schwarzlose]]]] Vrhunec bojev se je zgodil 25. in 26. julija, ko so Italijani ponovili napad na Doberdobsko planoto, tokrat odločneje. A zaradi zgrešene taktike so jih Avstrijci znova odbili. Kljub močnejši artileriji je Cadorna ohranil taktiko pehotnega napada, kjer so vojaki v strnjenih vrstah tekli pred avstrijska strojnična gnezda. Avstrijski mitraljez je takrat lahko izstrelil šest nabojev na sekundo, zato je zlahka ustavil polk s 600 ljudmi. Na Šmihelu je bila zgodba obratna. Hrvaški bataljon [[96. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|96. pehotnega polka]] se je iz zaledja premaknil na bojno črto blizu [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihela]], a še preden so se ustalili na svojem položaju, so jih Italijani začeli obstreljevati z mitraljezi in topništvom. V manj kot minuti so pokosili skoraj 500 vojakov. == Razblinjene sanje o kratki vojni == * Kljub temu, da so Italijani med drugo soško bitko pridobili za ped več ozemlja kot v prvi, je bilo zdaj jasno, da njihovi načrti o italijanski verziji ''[[Bliskovita vojna|blitzkriega]]'' do Ljubljane niso uresničljivi. Avstro-ogrska [[propaganda]] je konec julija poročala, da je Italija dotlej izgubila skoraj 200 tisoč mož, pesnik D'Annunzio pa naj bi z letala na Trst metal letake s svojimi verzi bodril rojake. [[Slika:Slovenec-borojevic-4-avgust-1915.JPG|sličica|Pohvale cesarja Franca Jožefa generalu Borojeviću, in pohvale slednjega svoji vojski. (''Slovenec'', 4. avgust 1915)]] Med drugo in tretjo soško bitko je dva meseca in pol uradno vladalo zatišje, a zares orožje ni utihnilo. Italijanski general [[Nicolis de Robilant]] je s svojim IV. korpusom 12. avgusta začel z dvodnevnim topniškim obstreljevanjem na vsej frontni črti, nato pa napadel v smeri Sv. Lucije (danes [[Most na Soči]]), kjer so Avstrijci imeli glavno železniško postajo na tem območju. Topništvo je pomorilo ogromno avstrijskih branilcev, a kljub temu jim je z mitraljezi uspelo ubraniti napade. Vse do 22. avgusta so Italijani poskušali z juriši, četudi so vsakič izgubili na stotine vojakov. De Robilant je napadel tudi [[Mrzli vrh]], a ga je bošnjaški bataljon uspešno pregnal. Nato je poskusil s tretjim napadom, tokrat na [[Rombon|Rombonu]], najvišjem vrhu soške fronte. Italijani so po hudih bojih zasedli sosednji hrib [[Čukla]], a jih je slovenski bataljon pregnal nazaj v dolino. == Viri in literatura == * Mušič J., ''Obramba na Soči'', Kronika, 1966 * Gradnik V., ''Krvavo Posočje'', Založba Lipa, 1977 * Simčič M., ''888 dni na soški fronti'', Orbis, 2006 * ''Slovenec'', 4. avgust 1915 == Glej tudi == * [[1. soška bitka|Prva soška bitka]] * [[Soška fronta]] * [[Slovenski vojaki na soški fronti]] * [[Avstro-ogrska skupna vojska]] * [[Svetozar Borojević von Bojna|Svetozar Borojević]] * [[Luigi Cadorna]] [[Kategorija:Soška fronta]] [[Kategorija:Bitke Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Bitke Kraljevine Italije]] [[Kategorija:Bitke leta 1915]] muas981kazsqyhe7h2zpz6838qjyh16 0 461235 5737644 5625525 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Slovenski hladnokrvni konj | image = 04 Babno Polje konji.jpg | image_caption = Trije [[Rjavec (konj)|rjavci]], [[Babno Polje]] | features = srednje velik hladnokrvni konj | altname = posavec | country = [[Slovenija]] | status = {{StatusDomesticated}} | colour = črna, rjava | weight = 550–650 kg | male_height = 148–160 cm | female_height = 146–158 cm | group1 = Rejski program | std1 = https://www.vf.uni-lj.si/sites/default/files/rejski_program_za_pasmo_slovenski_hladnokrvni_konj.pdf }} '''Slovenski hladnokrvni konj''' je [[slovenska avtohtona pasma]] [[konj]],<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali] (2014). Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 13.10.2021.</ref> ki izvira iz severovzhodnega in gorenjskega dela [[Slovenija|Slovenije]].<ref name=":1" /> V Sloveniji prepoznavamo le štiri avtohtone pasme konj; poleg slovenskega hladnokrvnega konja imajo ta status tudi [[bosanski planinski konj]], [[lipicanec]] in [[posavski konj]].<ref>{{Cite web|date=2021-10-12|title=Danijela Bojkovski: "Avtohtone pasme so naložba za prihodnost"|url=https://www.vecer.com/slovenija/danijela-bojkovski-avtohtone-pasme-so-nalozba-za-prihodnost-10254830|access-date=2021-10-18|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> [[Pasma]] je svoje sedanje ime dobila v letu 1964.<ref>{{Cite web|title=O pasmi|url=https://www.hladnokrvnikonji.com/o-pasmi|url-status=live|access-date=2021-10-13|website=www.hladnokrvnikonji.com|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|last=Luštrek|first=Barbara|date=2016|title=Količina in sestava kobiljega mleka pri slovenski hladnokrvni pasmi konj : magistrsko delo, magistrski študij - 2. stopnja|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=123536|url-status=live|access-date=2021-10-13|website=repozitorij.uni-lj.si|language=sl}}</ref> Slovenski hladnokrvni konji so praviloma [[Rjavec (konj)|rjavci]] ali [[Vranec|vranci]], dovoljene so določene bele oznake, živali pa navadno dosežejo srednje velikosti.<ref name=":0" /> == Izvor in razširjenost == Pasma, nastala na osnovi lokalnih hladnokrvnih konj, izvira iz severovzhodnega dela Slovenije in [[Gorenjska|Gorenjske]].<ref name=":1">{{Cite web|title=Slovenski hladnokrvni konj / Slovenia (Horse)|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Horse&breed=slovenski%20hladnokrvni%20konj&lang=en|url-status=live|access-date=2021-10-13|website=fao-dadis-breed-detail.web.app}}</ref> Iz zgodovinskih zapisov je moč razbrati, da je razvoj slovenskega hladnokrvnega konja vključeval križanje številnih drugih [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnih konj]] (kot so denimo bohinjski, kobaridski, [[Medžimurski konj|medžimurski]], [[Posavski konj|posavski]], alpski konj in druge pasme), od katerih so nekateri danes že izumrli.<ref name=":0" /> Pasmo, ki jo je prvotno sestavljala izvorna populacija avtohtonih hladnokrvnežev,<ref name=":3" /> so v obdobju vladavine [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] oplemenjevali s parjenjem kobil slovenskega hladnokrvnega konj in [[Belgijski hladnokrvni konj|belgijskih]] ter [[Noričan|noriških]] žrebcev.<ref name=":0" /> Med svetovnima vojnama 20. stoletja so za izboljševanje pasme uporabljali tako noriške žrebce kot tudi samce francoskega [[Percheron|percherona]]. Kratko obdobje so do približno leta 1980 slovenski rejci redili in semenili tudi žrebce [[Hrvaški hladnokrvni konj|hrvaškega hladnokrvnega konja]].<ref name=":3" /> Za pasmo, ki je imela največji vpliv na podobo in lastnosti današnjega, modernega slovenskega hladnokrvnega konja, se šteje avstrijsko pasmo, [[Noriški konj|noriškega konja]] ali norikerja. Trenutno populacijo slovenskega hladnokrvneža se deli na več krvnih linij, pri čemer so vse razen ene (hrvaško-belgijskega in medžimurskega porekla) povezane z noriškimi predniki.<ref name=":3">[https://www.vf.uni-lj.si/sites/default/files/rejski_program_za_pasmo_slovenski_hladnokrvni_konj.pdf Rejski program za pasmo slovenski hladnokrvni konj] (June 2010). Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. (In Slovenian ), Ljubljana.</ref> Dandanes naj bi bila pasma razširjena po vseh regijah Slovenije,<ref name=":0" /> pri čemer populacija po podatkih iz leta 2020 zaobjema 3050 posameznikov, njen trend pa je stabilen.<ref name=":1" /> Slovenski hladnokrvni konj velja za najštevilčnejšo slovensko pasmo konj.<ref>{{Cite web|last=Krajnc|first=Vanina|date=2009|title=Slovenske avtohtone pasme domačih živali|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10459|url-status=live|access-date=2021-10-13|website=dk.um.si|language=sl}}</ref> == Izgled == [[File:Slovenski hladnokrvni konj1.png|thumb|320x320px|Razne [[Barve konj|barvne različice]] slovenskega hladnokrvnega konja; prevladujejo rjavi in črni konji (na sliki levo [[Lisjak (konj)|lisjak]], v sredini poletni vranec in na desni temnejši sivec)]]Srednje veliki [[hladnokrvni konj]] ima veliko, v profilu nekoliko konveksno glavo in dobro oblikovan, dolg vrat. Njegovo široko, globoko in robustno telo je dolgo in dobro povezano, z nizkim in razklanim križem.<ref name=":2">{{Cite news|title=Slovenski hladnokrvni konj {{!}} Genska banka|language=sl-SI|work=Genska banka|url=http://www.genska-banka.si/pasme/slovenski-hladnokrvni-konj/|access-date=2021-10-13}}</ref> Čvrste noge imajo dobro oblikovane [[Sklep|sklepe]].<ref name=":0" /> Povprečna teža znaša 550–650 kilogramov, pri čemer nekatere težje živali presežejo težo ene tone.<ref name=":2" /> Žrebci so nekoliko večji in višji od kobil, v povprečju dosežejo okoli 155 centimetrov višine, medtem ko je povprečna višina samic okrog 150 centimetrov.<ref name=":3" /> Dovoljene so vse mogoče [[Barve konj|barve]] z izjemo [[Lisec (konj)|lisaste]]. Večji delež slovenskih hladnokrvnežev je rjavcev ali vrancev; bele obrazne oznake (kot so razne dolge in široke ali majhne lise) so razmeroma pogoste.<ref name=":0" /> == Uporaba == Slovenske hladnokrvne konje se še danes v največji meri uporablja za proizvodnjo konjskega [[Meso|mesa]], pri čemer se velikokrat za zakol pri nizki starosti goji klavna žrebeta. Kobile se pogosto redi za pridobivanje [[Mleko|mleka]] in proizvodnjo [[Mlečni izdelek|mlečnih izdelkov]]. Ker gre pri slovenskem hladnokrvnežu za hladnokrvno pasmo, se nekatere živali še danes uporablja kot tipične delovne konje, ki pomagajo kmetom na kmetijah, delajo z gozdarji, vlečejo [[Kočija|kočije]] ali opravljajo druge naloge, kjer je nujna fizična moč delovnih živali. Redkeje se konje te pasme sedla in poslužuje kot jezdne konje.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici|3}} {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] c3pgs12nmdczxf9u5d5i8rvibgbz4qj 0 461278 5737640 5632734 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Ljutomerski kasač | image = Ljutomer (3).jpg | image_caption = [[Rjavec (konj)|Rjavec]] ljutomerskega kasača | features = toplokrven kasač srednjega okvirja, primarno dirkalni konj | altname = ljutomerec | country = Slovenija | status = {{StatusDomesticated}} | colour = v glavnem rjava, pa tudi druge z izjemo sive | male_height = 155–165 cm | female_height = 150–165 cm | group1 = Rejski program | std1 = https://krzs.si/wp-content/uploads/2019/10/Rejski-program-za-pasmo-ljutomerski-kasa%C4%8D-2011.pdf | group2 = Rejski program kasačev | std2 = https://www.vf.uni-lj.si/sites/default/files/rejski_program_za_pasmo_kasaski_konj.pdf }} '''Ljutomerski kasač''', ponekod poznan tudi kot '''ljutomerec''',<ref name=":5">{{Navedi novice|title=Vrhunski športnik na štirih nogah: hiter, drzen, močan in avtohton|date=13. september 2020|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljutomerski-kasac.html|last=Švab|first=Natalija|newspaper=24ur.com}}</ref> je [[slovenska tradicionalna pasma]] [[Domači konj|domačega konja]],<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 24.12.2021.</ref> ki izvira iz območja [[Ljutomer|Ljutomera]],<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ljutomerski kasač {{!}} KONJI.com|url=http://konji.com/ljutomerski-kasac/|accessdate=2021-12-24|language=sl-SI|last=Tanja}}</ref> kjer naj bi nastala nekje leta 1880.<ref name=":2">[https://krzs.si/wp-content/uploads/2019/11/Rejski-program-za-konje-pasme-Ljutomerski-kasa%C4%8D-osnutek-1.pdf REJSKI PROGRAM ZA KONJE PASME LJUTOMERSKI KASAČ] Pridobljeno 24.12.2021</ref> Gre za pasmo tipičnih [[Toplokrvni konj|toplokrvnih konj]], ki so praviloma [[Rjavec (konj)|rjavci]].<ref name=":0" /> Do šestdesetih let 20. stoletja so živali pomagale kmetom pri kmečkih opravilih in prenašanju blaga, danes pa se pasma vzreja in uporablja zlasti v športne namene (kasaštvo) in ljubiteljsko jahanje.<ref name=":2" /> == Status pasme == Trenutna sta na seznam slovenskih tradicionalnih pasem konj uvrščeni zgolj dve pasmi, poleg ljutomerskega kasača tudi [[haflinški konj]].<ref name=":0" /> Po mnenju nekaterih strokovnjakov pasma izpolnjuje vse pogoje, potrebne za uvrstitev med [[slovenske avtohtone pasme]] domačih živali.<ref name=":3">Šalehar, A., Malovrh, Š. (2014). [http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Ljutomerski_kasac.pdf Ljutomerski kasač - avtohtona ali tradicionalna pasma?] Pridobljeno 24.12.2021</ref> V Sloveniji so se ponekod zaradi želje po poenotenju vseh kasačev Slovenije (ali celo [[Jugoslavija|Jugoslavije]]) začele pojavljati težnje po opuščanju pridevnika ''ljutomerski'' in uporabi označbe ''slovenski'' oziroma ''jugoslovanski''.<ref name=":4" /> == Izvor in razširjenost == Poreklo te konjske pasme predstavlja mesto [[Ljutomer]] (okrog 1880<ref name=":2" />), kjer so se že dolgo obdobje ukvarjali s [[Konjereja|konjerejo]], na kar opozarja tudi ljutomerski [[grb]] iz 15. stoletja, ki ponazarja po travi dirjajočega enorogega konja, obkroženega s srebrnim ščitom. Z načrtno rejo [[Toplokrvni konj|toplokrvnih konj]], po pričevanju številnih virov hitrih konj orientalskega izvora, se je pričelo v 18. stoletju.<ref name=":1" /> Konje začetnike naj bi predstavljale prve registrirane domače kobile, predvidoma v tipu [[Angleški polnokrvni konj|angleškega]] ali [[Arabski konj|arabskega polnokrvnega konja]], v enem primeru tudi [[Lipicanec|lipicanca]].<ref name=":2" /> Konjerejska panoga je v tistem času uživala podporo oblasti, dirkalni šport pa je bil priljubljen tudi med aristokrati.<ref name=":1" /> Ključno vlogo pri vzreji so imeli kmetje, ki so konje sprva uporabljali pri kmečkih opravilih in transportu,<ref name=":1" /><ref name=":2" /> pri čemer je bilo pomembno, da so konji hitri in sposobni premagovanja daljših razdalj, zato so se s svojimi živalmi lastniki pogosto med seboj pomerjali v dirkanju.<ref name=":4">Milena Kovač, Špela Malovrh, Janko Slavic: [https://krzs.si/wp-content/uploads/2019/10/Rejski-program-za-pasmo-ljutomerski-kasa%C4%8D-2011.pdf Rejski program za pasmo ljutomerski-kasač (2011).] Ljutomer</ref> [[Slika:Ljutomer (4).jpg|sličica|S strani|260x260px]] Ljutomerskemu kasaču naj bi hitrost izboljšali s pomočjo oplemenjevanja s tujimi kasači; francoskimi, orlovimi, norfolškimi in ameriškimi.<ref name=":2" /> V letu 1884 so na rejsko področje uvozili prvega [[Norfolški kasač|norfolškega kasača]] Radautza in [[Orlov kasač|orlovega kasača]] Krolika. Sčasoma je pri reji prišlo do prevlade [[Ameriški kasač|ameriških kasačev]], čeprav so zabeležili nekaj posameznih poskusov križanja z drugimi pasmami kasačev, recimo orlovim kasačem Hipolijem in manjšim številom [[Francoski kasač|francoskih kasačev]]. Na razvoj ljutomerskega kasača je z izvozom plemenskih žrebcev v Ljutomer močno vplivala nekdanja kobilarna kasačev v [[Grad Turnišče|Turnišču pri Ptuju]], ki je tam delovala v obdobju 1947–1965. Nastala naj bi iz propadle kobilarne (ergele) kasačev Djoko Djunderski v [[Kulpin|Kulpinu]], [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], po zaprtju leta 1965 pa se je iz Turnišča premaknila nazaj v [[Srbija|Srbijo]], najprej v [[Pančevo]] in zatem v [[Ada, Srbija|Ado]].<ref name=":1" /> Prve organizirane ljutomerske konjske dirke naj bi potekale leta 1874, ko je dirkalno progo predstavljala kar cesta, ki pelje od [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcev]] do Ljutomera.<ref name=":0" /> V Ljutomeru so že zgodaj, leta 1875,<ref>{{Navedi splet|title=Kasaštvo - ljutomer.si|url=https://www.ljutomer.si/objava/229667|website=www.ljutomer.si|accessdate=2021-12-24|language=sl|last=E-občina}}</ref> ustanovili [[Društvo za dirkanje s kobilami v kasu]], ki velja za drugo najstarejšo tovrstno organizacijo v Evropi.<ref name=":0" /> Svoj sedež je v Ljutomeru dobila tudi leta 1994 ustanovljena [[Kasaška zveza Slovenije]].<ref name=":3" /> Med uspešnejše kasače sodi Brown, ki je s časom pod 2 minuti vidno izboljšal tekmovalni rekord v dirkah. Poznana je tudi kobila Minka, ki si je pridobila naziv najhitrejše kobile [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ker je zabeležila kilometrski čas zgolj 1:39 minute.<ref name=":1" /> Ljutomerski kasač se pojavlja predvsem v severovzhodni Sloveniji,<ref name=":0" /> z vzrejnimi središči lociranimi v [[Ljutomer|Ljutomeru]], [[Maribor|Mariboru]], [[Komenda|Komendi]], [[Šentjernej|Šentjerneju]] in [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /> Populacija ljutomerskega kasača iz leta 2020 naj bi štela okrog 400 konj in imela stabilen trend.<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Horse&breed=Ljutomerski%20kasac&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2021-12-24|title=Ljutomerski kasac / Slovenia (Horse)}}</ref> Pasma je ogrožena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (vzgoja dirkalnih in tekmovalnih kasačev je draga), majhne populacije in nizkega deleža razmnožujočih se konj, problem pa je tudi oplemenjevanje s tujimi kasači (predvsem ameriškim), ki vodi v pritok tujih genov v ljutomerčev genski bazen.<ref name=":5" /> == Značilnosti == === Izgled === [[Slika:Ljutomer (5).jpg|sličica|Profil glave|347x347_pik]] Ljutomerski kasač je [[toplokrvni konj]] srednjega okvirja (žrebci višine 155–165 cm, kobile 150–165 cm<ref name=":4" />) in skladne telesne gradnje.<ref name=":0" /> Konjeva glava je srednje velika, suha in plemenita. Ljutomerec ima srednje dolg do dolg vrat, ki je tako dobro nasajen kot tudi dobro omišičen. Nasploh je trup dolg, širok in globok, konjev [[viher]] dobro oblikovan, srednje dolg hrbet prožen, dolg križ širok in zadovoljivo omišičen ter pleča dolga. Ljutomerčeva srednje velika [[Konjsko kopito|kopita]] so pravilno oblikovana.<ref name=":4" /> Ljutomerca je moč videti v različnih [[Barve konj|barvah]] (z izjemo sive<ref name=":2" />), veliko je zlasti [[Rjavec (konj)|rjavcev]] (rejci preferirajo predvsem konje s čim manj depigmentiranimi – belimi znaki). Živali dozorijo relativno zgodaj in so kot številni drugi toplokrvneži živahnega ter dobrohotnega značaja.<ref name=":0" /> === Reja in uporabnost === Prevladuje tipična hlevska reja, kombinirana s pašo in izpusti. Kasneje se mlade živali in tekmovalne kasače vzreja v posamičnih boksih, pri čemer so živali deležne rednih treningov in izrednih priprav na tekmovanja. Današnje ljutomerske kasače se redi v glavnem za oblikovanje uspešnih dirkalnih konjev, ki zmorejo zaradi zgodnje zrelosti tekmovati že pri zgolj dveh letih. Del živali, ki ne ustreza časovnim in tekmovalnim standardom, služi rekreacijski, turistični in vprežni ježi. Moderni kasači za razliko od nekdanjih le poredko delujejo kot delovni konji za opravljanje raznih kmečkih nalog.<ref name=":0" /> Konj ima tipične značilnosti kasačev; hodi so pravilni, enakomerni, lahkotni, energični in izdatni, pa tudi racionalni (še posebej v kasu), kar pomeni, da zmore žival za najdaljšo pot porabiti razmeroma malo energije.<ref name=":0" /><ref name=":4" /> Kasače se uči teči v [[Kas|kasu]] – hitremu teku, pri katerem se enakočasno pomikata diagonalna para nog;<ref>{{Navedi splet|title=Glosarček izrazov konjeniške terminologije|url=http://nl.ijs.si/et/teach/ung/plahuta/CD/konji-termini.html#id216512|website=nl.ijs.si|accessdate=2021-12-25}}</ref> kar pomeni, da hkrati pomikajo najprej zadnjo levo in prednjo desno nogo, zatem preostali dve okončini (za razliko od ostalih športnih konj, kjer premikanje poteka s hkratnim pomik obeh sprednjih ali obeh zadnjih nog).<ref name=":0" /> Kasaški konji so značilni po tem, da imajo med premikanjem naenkrat tri noge v zraku, medtem ko sta pri drugih konjih v zraku le dve.<ref name=":1" /> Ljutomerčevim žrebetom je del teh kvalitet že prirojen, za vzgojo kvalitetnega kasača pa je potrebno učenje s pričetkom pri starosti enega leta.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Category:Ljutomer trotter|Ljutomerski kasač}} {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Slovenske tradicionalne pasme]] 54rvpt96nyxdrg7x8h9zrynqjiepnjg 0 463758 5737703 5166851 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox dog breed | akcgroup = Non-Sporting | akcstd = http://www.akc.org/dog-breeds/shiba-inu/#standard | altname = Majhen japonski pes<br>Japonski pritlikavec<br>Shiba Ken | image = Taka_Shiba.jpg | image_caption = 3 letni Shiba rdeče sezamove variante | name = Shiba Inu | nickname = <!--Since 2014, there has been a consensus not to include 'doge' on this list. Please do not add 'doge' unless a new consensus has been reached--> Shiba<br>Shibe | country = [[Japonska]] | prefecture = [[Nagano]] <!-- Classification & standards --> | ankcgroup = Group 6 (Utility) | ankcstd = http://www.ankc.aust.com/shibainu.html | ckcgroup = Group 6 - Non-Sporting | ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Portals/0/pdf/breeds/SII.pdf | fcigroup = Skupina 5 - špici in pratipski psi | fcinum = 257 | fcisection = 5 | fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/257gb99_en.doc | kcukgroup = Utility | kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/163 | ukcgroup = [[Northern Breed Group|Northern Breed]] | ukcstd = http://www.ukcdogs.com/Web.nsf/Breeds/NorthernBreed/Shiba07012009 <!-- ---Traits--- --> | maleweight = 10 kg | femaleweight = 8 kg | maleheight = 35 do 43 cm | femaleheight = 33 do 41 cm | coat = dvojni | color = Rdeča, sezamova, rdeče sezamova, črno rdeče sezamova, črno sezamova | litter_size = povprečno 3 mladiči | life_span = 12–15 let <!-- Notes --> | note = <ref name=canismajor /><ref name=AKCstandard/> Podoben [[Akita inu|Akiti]], le manjši. }} {{nihongo|'''Shiba Inu'''|[[wikt:柴犬|柴犬]]|}} je ena od šestih in najmanjša od avtohtonih japonskih [[Pasma|pasem]] [[Špic|špicov]],<ref name=canismajor>{{cite web | url=http://www.canismajor.com/dog/shiba.html | title=Dog Owners Guide: Shiba Inu | accessdate=20. avgusta 2007}}</ref> in je bil prvotno vzgojen kot lovski pes<ref name=AKCstandard>{{cite web |title=Shiba Inu Breed Standard |publisher=American Kennel Club |url=http://www.akc.org/dog-breeds/shiba-inu/#standard |accessdate=20. avgusta 2007}}</ref> za lov na medvede, jelene, divje prašiče in ptice. Shiba v japonščini pomeni »majhen« in »grmičevje«, beseda »inu« pa pomeni »pes«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mrpet.si/pasma-shiba-inu-p-16540.aspx|title=Pasma: Shiba inu|publisher=Mr. Pet|accessdate=17. julija 2019}}</ref> ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} {{pes-škrbina}} [[Kategorija:Špici]] [[Kategorija:Pasme psov]] fwjlqzhia8b6xu385h4puj1v3hdj1c0 1 464239 5737802 5172252 2022-08-20T18:24:28Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) c39a6r2b76txxf929khiinoxhljfosx 5737804 5737802 2022-08-20T18:37:25Z A09 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) czb791ed3b91mm8ftio05znrjkdosl9 5737819 5737804 2022-08-20T18:39:55Z A09 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) mmj5smmx6webubay1b4lvvbmre0i6nj 5737821 5737819 2022-08-20T18:44:12Z GeographieMan 179499 Odgovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] imaš tudi ti probleme z zavihkom "Več", pri meni izgleda kot da nimam dostopa oz. zavihek se sploh ne odpre... help — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:44, 20. avgust 2022 (CEST) awvgjkymhen0sbsce81x1wl3oyvgf1t 5737858 5737821 2022-08-20T18:52:39Z A09 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] imaš tudi ti probleme z zavihkom "Več", pri meni izgleda kot da nimam dostopa oz. zavihek se sploh ne odpre... help — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:44, 20. avgust 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Ne, kaj se ti pa zgodi? Je morda kak tvoj javascript? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 20. avgust 2022 (CEST) d23f47t1aif2iq9h82brfwu1eitwo0q 5737863 5737858 2022-08-20T18:52:57Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Pogovor:Cesarica Sujko]] na [[Pogovor:Cesarica Suiko]]: glej pogovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] imaš tudi ti probleme z zavihkom "Več", pri meni izgleda kot da nimam dostopa oz. zavihek se sploh ne odpre... help — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:44, 20. avgust 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Ne, kaj se ti pa zgodi? Je morda kak tvoj javascript? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 20. avgust 2022 (CEST) d23f47t1aif2iq9h82brfwu1eitwo0q 5737878 5737863 2022-08-20T18:59:07Z GeographieMan 179499 Odgovor wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] imaš tudi ti probleme z zavihkom "Več", pri meni izgleda kot da nimam dostopa oz. zavihek se sploh ne odpre... help — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:44, 20. avgust 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Ne, kaj se ti pa zgodi? Je morda kak tvoj javascript? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 20. avgust 2022 (CEST) :::::Javascript verjetno ne (sploh nimam nič svojega), meni zgleda kot da bi nekdo css height okvrička spremenil iz ne vem 20px na 1px in se ne prikaže do konca. Sem resetiral vse vtičnika in drugo, to ni problem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:59, 20. avgust 2022 (CEST) thxjf9yeq2g8vk7mintvtdxqbkofnmn 5737879 5737878 2022-08-20T19:00:07Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki {{DYK|26. februar|2018|entry=... je bila '''[[cesarica Sujko]]''' prva med osmimi ženskami v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]], ki so prevzele vlogo cesarice regentke?}} Ali lahko prosim tole cesarico Sujko z botom popravite na Suiko. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:24, 20. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Že na tem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:37, 20. avgust 2022 (CEST) ::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:39, 20. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] imaš tudi ti probleme z zavihkom "Več", pri meni izgleda kot da nimam dostopa oz. zavihek se sploh ne odpre... help — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:44, 20. avgust 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Ne, kaj se ti pa zgodi? Je morda kak tvoj javascript? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 20. avgust 2022 (CEST) :::::Javascript verjetno ne (sploh nimam nič svojega), meni zgleda kot da bi nekdo css height okvrička spremenil iz ne vem 20px na 1px in se ne prikaže do konca. Sem resetiral vse vtičnike in drugo, to ni problem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:59, 20. avgust 2022 (CEST) je5uazs3w07fksqxnp5z73g56io8aqr 0 464428 5737705 5647708 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Pasma psov |name = Akita inu |image = HIDEAKI GO Namitori.jpg |image_caption = |altname = |country = Japonska <!-----Izgled-----> |maleweight = do 40kg |femaleweight = do 32kg |maleheight = 67-70cm |femaleheight = 58-64cm |color = rdeča, oker, bela, sivo bela |life_span = 12-14let <!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----> |fcigroup = družinski pes, terapevtski pes |fcisection = |fcinum = |fcistd = |akcgroup = |akcstd = |akcfss = |akcmisc = |ankcgroup = |ankcstd = |ckcgroup = |ckcstd = |ckcmisc = |kcukgroup = |kcukstd = |nzkcgroup = |nzkcstd = |ukcgroup = |ukcstd = |notrecognized = |extinct = <!-----Opombe-----> |note = }} {{brez virov}} {{wikificiraj}} '''Akita inu''' ali '''japonska akita''' (»Inu« v japonščini pomeni pes) je [[pasma]] [[domači pes|psa]] velike rasti, ki izvira z [[Japonska|Japonske]]. Je ena izmed najstarejših avtohtonih japonskih pasem psov. Uvrščamo jo v 5. FCI skupino: špici in pratipski psi in 5. sekcijo: azijski špici in sorodne pasme. Akita inu je močan, dominanten pes, ki je nezaupljiv do tujcev in zaščitniški do svojega lastnika. Pasma je poznana predvsem zaradi resnične zgodbe o Hachiku, zvestemu psu, ki je živel na Japonskem pred drugo svetovno vojno. Po njem so posneli tudi film. == Zgodovina == === Izvor === Današnja akita inu se je razvila s križanjem psov, ki so živeli na prefekturi Akita, na otoku Honšu. Od tod tudi izvira ime. Na pasmo je vplivalo tudi križanje z večjimi azijskimi in evropskimi pasmami, kot so [[nemška doga]], [[bernardinec]] in angleški mastif. Na ta način so želeli ustvariti novo pasmo borbenega psa, ker so pasje borbe v zgodnjem 20. stoletju v Odatu, kraju na otoku [[Honšu]], postale moderne. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so akito inu križali tudi z [[Nemški ovčar|nemškim ovčarjem]], ker so jo želeli zaščititi pred vladno uredbo, ki je določala, da je treba vse nevojaške pse usmrtiti. === Zgodba o Hachiku === Po svetu je ta pasma znana predvsem zaradi psa Haichika. Njegov lastnik je bil profesor Hidesaburō Ueno iz [[Tokio|Tokia]]. Živel je blizu železniške postaje Šibuja, iz katere se je vsak dan z vlakom vozil v službo. Hachiko je svojega gospodarja vsak dan pospremil v in iz službe. 25. maja leta 1925 ga je tako kot vsak dan čakal, vendar profesor ni prišel, ker je umrl zaradi možganske krvavitve. Kljub temu da se njegov gospodar ni nikoli vrnil, ga je na postaji čakal še nadaljnjih 9 let. Njegova zgodba je postala svetovno znana leta 1934, ko so mu na postaji postali bronasti spomenik. Med drugo svetovno vojno so kip reciklirali, vendar so po vojni postavili novega. Od leta 1936 naprej imajo vsakega 8. aprila na postaji Šibuja obred v Hachikovo čast. Hachiko je postal državni simbol zvestobe. [[Slika:Hachiko.JPG|sredina|sličica|221x221_pik|Hachiko]] <br /> == Izgled == === Opis === Akita inu je velik pes, ki je najbolj znan po svoji medvedji glavi. Ima špičasta, trikotna ušesa in majhne, temne oči. Ima debel dvojni kožuh in zavit rep, ki je značilen za špice. Samica meri od 58 do 64 cm, samec pa od 67 do 70 cm. Samica je težka do 32 kg, samec pa do 40 kg. V povprečju živijo od 12 do 14 let. Lahko so rdeče, oker, bele ali sivo bele barve. Vsak pes mora imeti belo barvo ob smrčku, na licih, spodnjem delu gobca, pod vratom, po prsih in trebuhu, po zunanji strani repa ter po notranji strani vseh okončin. Ta pogoj v japonščini imenujejo 'Urajiro'. === Dlaka in nega === Akite imajo lahko dve vrsti kožuha: standardni in dolgi kožuh. Slednjega na pasjih razstavah označujejo kot napako. Dolgi kožuh, poznan tudi kot 'Moku' je posledica prisotnosti avtosomnih recesivnih genov in se lahko pojavi le, če sta nosilca tega gena oba, tako samec kot samica. Dlaka je ravna in trda, podlanka je gosta in mehka. Nega te pasme ni zahtevna, priporoča se dnevno krtačenje. Dlaka jim izpada dva do trikrat letno, glede na podnebne spremembe lahko tudi večkrat. Akit se ne striže. Vsak mesec jim je potrebno ostriči kremplje, ušesa pa jim je potrebno očistiti enkrat na teden. == Značaj == Akita inu je močan, velik, neodvisen in dominanten pes. So zelo zaščitniški do svojega gospodarja in okolja in nezaupljivi do tujcev. Prav tako ne marajo drugih psov in so agresivni do psov enakega spola. Zato je treba biti previden, ko so v stiku z drugimi psi; odsvetuje se obiske pasjega parka. Nasprotno pa so zelo naklonjeni otrokom in tako primerni za družinskega psa, vendar jih je potrebno dobro vzgojiti. Akita inu ni primeren pes za lastnika začetnika. Nekateri pravijo, da ima 'mačje' lastnosti, saj si po obroku očisti gobec, neguje druge pse v hiši in je zelo izbirčna. == Bolezni == Akite so normalno zdravi psi, vendar pa se vseeno lahko pojavljajo nekatere [[Avtoimunska bolezen|avtoimunske]] in endokrine bolezni ter obolenja. === Avtoimunske bolezni === * Vogt-Koyanagi-Haradov sindrom je avtoimunsko obolenje, ki vpliva na kožo in oči. Posledica so rdeče, razdražene in boleče oči, razbarvanje kože na obrazu in blazinicah ter zgodnja osivelost dlake. * Hemolitična anemija, ki je avtoimunska krvna bolezen. * Adenitis lojnih žlez, kožna bolezen, ki povzroča prhljaj in izgubo dlake. *[[Lupus]], ki povzroči, da telesni imunski sistem napade svoja tkiva in organe. === Endokrine bolezni === * Hipoadrenokorticizem ali [[Addisonova bolezen]], pojavi se, ko nadledvične žleze ustavijo proizvajanje zadostne količine hormonov. *[[Sladkorna bolezen|Diabetes]] ali sladkorna bolezen, obolenje, ki je posledica popolnega ali delnega pomanjkanja inzulina. * Hipotiroidizem, bolezen, ki vpliva na delovanje ščitnice. === Razna obolenja === * Sindrom razširitve in zasuka želodca. * Mikroftalmija, razvojna anomalija, pri kateri sta zrkli nenormalno majhni. *[[Glavkom]], povečan očesni pritisk. * Progresivna retinalna atrofija, očesna bolezen, ki vodi v delno ali popolno bolezen. * Displazija kolkov, anomalija kolčnega sklepa. * Komolčna displazija, anomalija komolčnega sklepa. * Von Willebrandova bolezen, prirojena motnja strjevanja krvi. *[[Cushingov sindrom]] ali hiperadrenokorticizem, prekomerno delovanje nadledvične žleze. === Pasemska obolenja === * Občutljivost imunskega sistema na cepiva, insekticide, anestetike in pomirjevala. * Psevdohiperkalemia, dejavniki, ki povzročajo napačne odčitke visoke ravni kalija - hiperkaliemije == Zanimivosti == [[Kategorija:Pasme psov]] Prednike današnje akite inu so na Japonskem uporabljali za lov na medvede, divje svinje in jelenjad. Medveda so izbezali na plano in ga obkrožali, dokler ni prišel lovec in medveda ustrelil. Danes so akite inu predvsem družinski psi. Uporabljajo pa jih tudi na terapijah, pasjih razstavah in sposobnostnih tekmovanjih. {{normativna kontrola}} fv24s05akpki714tav3y07oe3kqhixh 0 465180 5737948 5181140 2022-08-20T20:13:06Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Ptujsko-ormoški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. 13. decembra 2006 je bila iz njega izločena [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]], ki je postala sestavni del novonastalega [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriškega naddekanata]]. Ob tej priložnosti je bil dotedanji Ptujsko-slovenjegoriški naddekat preimenovan v Ptujsko-ormoški naddekanat.<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekanije == * [[Dekanija Ptuj]] * [[Dekanija Velika Nedelja]] * [[Dekanija Zavrč]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] 03noiztuqtxjlc3unxzr12z04wh51yj 5737949 5737948 2022-08-20T20:13:53Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki '''Ptujsko-ormoški naddekanat''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. 13. decembra 2006 je bila iz njega izločena [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]], ki je postala sestavni del novonastalega [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriškega naddekanata]]. Ob tej priložnosti je bil dotedanji Ptujsko-slovenjegoriški naddekat preimenovan v Ptujsko-ormoški naddekanat.<ref>[http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/index.php/naslovnik1/nadskof Naslovi naddekanijskih uradov], Nadskofija-maribor.si, pridobljeno 29. avgust 2019.</ref> == Dekanije == * [[Dekanija Ptuj]] * [[Dekanija Velika Nedelja]] * [[Dekanija Zavrč]] Na spletni strani [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] je objavljeno: »v smislu preoblikovanja pastoralnih struktur v mariborski nadškofiji mesta naddekanov v obdobju 2021 - 2026 niso zasedena.« <ref>{{navedi splet |url=https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/naddekanije |title=Naddekanije Nadškofije Maribor |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Nadškofije Maribor]] 7s7by895302o9oyagtnk52tgvq835lc 0 476310 5738033 5327527 2022-08-21T07:09:33Z Jernej Gedin 214310 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Desilo | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = | image_size = | alt = | caption = Podvodno arheološko najdišče Desilo | map = | map_type = Bosnia | map_alt = | map_caption = Desilo je v južni Hercegovina | map_size = | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = |latd = 43.022444 |longd = 17.75588 |coordinates_display = inline, title | gbgridref = | map_dot_label = Desilo | location = Hutovo Blato blizu Stolca in Čapljine | region = kanton Hercegovina-Neretva | type = notranje pristanišče | part_of = Naravni park Hutovo Blato | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = [[Ardijejci]] / Narensiji? ali [[Daorsi]]? | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = [[Iliri]] | dependency_of = [[Daorsi]]? | occupants = Ardijejci / Narensiji ali Daorsi | event = | discovered = | excavations = 2007, 2008 | archaeologists = Snjezana Vasilj, tudi Lene Os Johannessen in Ole Christian Aslaksen, Marina Prusac in Adam Lindhagen, Jo-Simon Frøshaug Stokke | condition = | ownership = javno | management = | public_access = yes | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = | designation1 = | designation1_offname = | designation1_type = | designation1_criteria = | designation1_date = | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = | designation1_free1name = | designation1_free1value = | designation1_free2name = | designation1_free2value = | designation1_free3name = | designation1_free3value = }} '''Desilo''' je podvodno [[arheološko najdišče]] v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], v bližini reke [[Neretva|Neretve]] (ali Narenta) in hrvaške meje. Najdišče so prvič odkrili v poznem 20. stoletju, zgodovino Desila pa lahko zasledimo že od antičnih časov. Preiskave arheološke ekipe [[Univerza v Mostarju|Univerze v Mostarju]] leta 2007 so odkrile številne potopljene čolne na dnu majhnega jezera v dolini Desilo. Arheologi verjamejo, da so ti čolni [[Iliri|ilirske]] ladje, ki segajo v 1. in 2. stoletje pred našim štetjem. Nadaljnja izkopavanja arheologov z [[Univerza v Oslu|univerze v Oslu]] v letu 2008 so našla dokaze, da je bil Desilo ilirsko trgovsko mesto. Te arheološke najdbe so pomembne, ker so prvo znano odkritje ilirskih ladij. Poleg tega Desilo, ki je deloval kot trgovsko središče, kaže na mirne interakcije med Iliri in Rimljani. [[File:Ilirija Ilirska Ilira plemena Mapa.png|thumb|Karta položaja ljudstev]] == Zgodovina == Podvodno arheološko najdišče Desilo je bilo prvič odkrito in uradno zabeleženo leta 1972 <ref name="ICUA2009">{{cite web |last1=Snjezan |first1=Vasilj |title=Regional Seminar on Underwater Heritage |url=http://www.icua.hr/images/stories/publikacije/Zadar_Seminar_09_Abstracts_Book.pdf#page=15 |website=International Centre for Underwater Archaeology in Zadar |accessdate=5 March 2019}}</ref>. Leži 20 kilometrov od obale reke [[Neretva|Neretve]]. V dobi antične Bosne in Hercegovine je bila Neretva dom starih ilirskih plemen [[Ardijejci]] in Daorsi (ali Daversi).<ref>Neven Kazazovic, Tajne Neretve</ref><ref>Wilkes, J. J. The Illyrians, 1992,{{ISBN|0-631-19807-5}},From back matter,"... "`Surveys of ships on coins of the Daors tribe'"</ref> <ref>Wilkes, J. J. The Illyrians, 1992,{{ISBN|0-631-19807-5}},page 216,"... to the Romans, `once the ravagers of Italy' and now reduced to a mere 20 decuriae, and the Daorsi or Daversi, ..."</ref> Desilo leži v bližini več prehodov za kopenski promet v smeri proti glavnemu mestu Daorson in rimski koloniji Narona. Danes Desilo leži v [[Hutovo blato|Hutovem blatu]], naravnem parku ob reki Neretvi <ref name=ScienceDaily2008 /> Arheološke raziskave v letih 2007 in 2008 so arheologom in zgodovinarjem zagotavljale informacije o Desilovi funkciji in pomenu v antičnih časih. ==Arheološka izkopavanja in najdbe == Marca 2007 sta profesorica Snježana Vasilj z univerze v Mostarju in njena arheološka ekipa našli 16 ilirskih čolnov več kot 6 metrov pod vodno gladino v Desilu <ref name="ScienceDaily2008">{{cite web |title=Unique Archaeological Discovery In Balkan: World's First Illyrian Trading Post Found |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/12/081208092151.htm |website=ScienceDaily |accessdate=6 March 2019}}</ref>. To odkritje je prvo te vrste: ilirske ladje so bile zgodovinarjem prej znane le skozi grške in rimske mite. [10] Ladje so bile prekrite z drobci amfor, rimskih vrčev za shranjevanje vina. Iz najdb čolna sta Vasiljeva in njena arheološka ekipa sklenila, da so Rimljani potopili ladje v maščevanju zaradi ilirskega gusarskega napada <ref name="VasiljPowerPoint">{{cite web |last1=Snjezana |first1=Vasilj |title=Archaeological Complex of Desilo-Hutovo Blato, Bosnia and Herzegovina |url=https://www.academia.edu/37484726 |accessdate=5 March 2019}}</ref>. Arheologa Marina Prusac in Adam Lindhagen z univerze v Oslu se nista povsem strinjala z razlago arheološke ekipe profesorice Vasiljeve. Dejali so, da je Desilova bližina rimske kolonije Narona in njegova lega na najbolj notranji točki zaliva malo verjetno, da bi se lahko pojavile gusarske dejavnosti. Namesto tega so mislili, da lokacija Desila nakazuje, da je mesto delovalo kot trgovsko središče. Jeseni leta 2008 sta arheološka skupina Prusac in Lindhagen izvedla tretjo znano podvodno raziskavo najdišča Desilo. Arheologi so iz najdb dodatnih potopljenih ladij in kosov amfor iz 1. stoletja pred našim štetjem, ostankov pristanišča in ruševin ilirskega naselja sklenili, da je bil Desilo trgovsko mesto in pomembno mesto stika med starodavni Iliri in Rimljani.<ref name="apollon.uio.no">{{cite web |url=http://www.apollon.uio.no/vis/art/20e h08_4/artikler/illyrer_english |title=Archived copy |accessdate=2009-03-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304033439/http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |archivedate=2009-03-04 }}</ref><ref name="Bosnian archaeologists discover fabled ships">{{cite web|title=Bosnian archaeologists discover fabled ships |url=http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=588&art_id=nw20070320140758925C772088 |accessdate=2009-03-17}}</ref> === Potopljeni čolni === Med potopljenimi ladjami so Vasiljeva in njena ekipa poleg prej omenjenih fragmentov amfor našli tudi železne rimske sulice in konjska kopita. Po njihovem mnenju te najdbe kažejo na to, da so ladje potopili Rimljani po napadu ilirskih gusarjev. Arheološka ekipa Prusac in Lindhagen je na Desilu našla večje število čolnov, kot je bilo prej zabeleženih. Poročali so o več kot 30 potopljenih ladjah. Rimljani so te majhne čolne imenovali ''lembi'', saj so bili znani po okretnosti. Po Lindhagenovem datiranju amfor se je zgodil časovni razmik, v katerem so potopljeni čolni. === Amfore === Med čolni na jezerskem dnu so arheologi našli stotine kosov amfor in več kot 700 pokrovov amfor. Amfore so vrste Lamboglia 2. Lindhagen, specialist za amfore, je dejal, da te najdbe kažejo, da je bil uvoz iz rimske kolonije Narona precej obsežnejši, kot se je sprva mislilo. Lindhagen je analiziral lončenino, da bi ugotovil izvor amfor in ugotovil, da so bile narejene ob dalmatinski obali, kjer se je vino izvažalo v celotno rimsko cesarstvo. Arheologi še vedno niso prepričani, zakaj so vse amfore razbite. Prusac in Lindhagen sta dejala, da ne verjameta, da bi Rimljani potopili na stotine amfor, ki vsebujejo njihovo vino in domnevata, da bi bile amfore morda odvržene po izpraznitvi. Opozarjata tudi, da najdbe živalskih kosti, konjskih zob, ilirske lončenine in orožja, kot so sekire in konice kopja v morju, lahko kažejo, da so Iliri izvajali obredne daritve morju. Čeprav je bila ta praksa v železni dobi pogosta v Skandinaviji, o tem iz Ilirskega območja ali okoliškega vzhodnega Jadrana še nikoli ni bilo slišati. === Ostanki pristanišča === Lindhagen in Prusac sta odkrila ostanke pristanišča, pokopanega v strugi reke. Poligonalna stena dolžine 20 metrov in širine 60 centimetrov je bila videti trdno zgrajena. Stena je imela po svoji širini vrsto priveznih lukenj. Druga stena, najdena pod blatom v rečni strugi, ni bila tako dobro zgrajena. Arheologi so menili, da je pristanišče delovalo kot trgovsko mesto, stabilna stena pa verjetno delovala kot pomol, drugi zid pa kot jez. Med ostanki pristanišča so našli tudi veliko kosov keramike, zaradi katere so rekli, da gre za glavno trgovsko postojanko. === Ruševine naselja === Prusac in Lindhagen sta našla ilirsko naselje približno sto metrov od pristanišča. Arheologi Jo-Simon Frøshaug Stokke, Lene Os Johannessen in Ole Christian Aslaksen so odkrili tudi teraso v brežini doline, za katero pravijo, da nakazujejo naselitev vsaj nekaj sto let, preden se je med Iliri in Rimljani zgodila kakršna koli trgovina. V bližini naselja so bili najdeni tudi deli sider, [[sulica|sulice]] in [[fibula|fibule]] ter kovinske zaponke za pritrditev oblačil, pa tudi grobove, ki so pred drugimi najdbami. == Pomembne arheološke najdbe == [[File:Map of Prehistoric Sites & Cultures Illyrian v1 (English).jpg|thumb|Karta pragodovinskih lokacij in kultur, tudi Ilirov v BiH in Balkanu.]] Lindhagen je dejal, da je odkritje v Desilu najpomembnejša najdba vseh časov z ilirskih območij in da bo na najdišču najti še veliko več.<ref name="The world’s first Illyrian trading post found">{{cite web |title=The world's first Illyrian trading post found |url=http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |accessdate=2009-03-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304033439/http://www.apollon.uio.no/vis/art/2008_4/artikler/illyrer_english |archivedate=2009-03-04 }}</ref><ref name="Unique Archaeological Discovery In Balkan: World’s First Illyrian Trading Post Found">{{cite web|title=Unique Archaeological Discovery In Balkan: World's First Illyrian Trading Post Found |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/12/081208092151.htm |accessdate=2009-03-17}}</ref> Najdbe, ki nakazujejo, da je bil Desilo trgovsko središče med Iliri in Rimljani, razkrivajo mirne povezave med obema skupinama. Pred tem odkritjem so se opisi Ilirov osredotočali na njihovo bojevito vedenje in zapletene odnose z Rimljani in Grki. [17] Prusac je dejal, da razkrivanje mirnih odnosov med Iliri in Rimljani dokazuje, da so Iliri sčasoma zrasli v svojih kulturnih stikih z drugimi narodi. Prusac je še dejal, da je njihovo odkritje pomembno za razumevanje kulturnih identitet na Balkanu v starih časih. Arheološke raziskave Ilirov so bile politično uporabljene kot kulturnozgodovinsko lepilo različnih skupin v nekdanji Jugoslaviji, saj se je nevtralni izraz 'ilirski' uporabljal za vse tamkajšnje etnične skupine, vendar dokazi Prusaca in Lindhagena o mirnih odnosih dokazujejo, da so obstajale razlike med ilirskimi narodi. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura== *V. ATANACKOVIĆ, - Arheološko nalazište na području Hutova blata, Hercegovina – časopis za kulturno i istorijsko nasljeđe, Mostar, 1981. *N. CAMBI, - Amfore kasnorepublikanskog doba i njihova produkcija u Dalmaciji. Posebna izdanja Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine 95, knjiga 27, Sarajevo, 1991 *Snježana Vasilj – Igor Miholjek: Izvještaj o II fazi podvodnih arheoloških radova na lokalitetu Desilo u Bajevcima – Hutovo blato, arhiva HRZ-a, Zagreb, 2008 *Vesna Zmaić, Igor Miholjek - Podvodno arheološko istraživanje lokaliteta Desilo – Hutovo blato, Odjel za podvodnu arheologiju Zagreb ==Zunanje povezave== *[https://web.archive.org/web/20090328075747/http://www.aneks8komisija.com.ba/ Bosnia and Herzegovina Commission for Preservation of National Monuments] *[http://www.wineroute.ba Wine route Herzegovina] *[https://web.archive.org/web/20090418084825/http://www.hutovo-blato.ba/en/ Hutovo Blato Nature Park] *[https://web.archive.org/web/20090302030521/http://parksnap.eu/park-list/hutovo-blato-national-park Hutovo Blato Nature Park — Network of Adriatic Parks] *[https://web.archive.org/web/20161021170317/http://homero.com/ Troy - possible locations within Neretva valley] *[http://www.geografija.hr Geografija.hr] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] ddgwkky2fg43h6hpmnuf0cdpd0mo7rc 0 477655 5738155 5737179 2022-08-21T10:42:31Z 46.123.250.191 /* Sodni postopki */ wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Bojan Požar''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]]; * [[11. april]] [[1957]]. Je novinar in lastnik portala [[Požareport]]<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://pozareport.si/sub/576/|website=pozareport.si|accessdate=2020-04-15|language=en}}</ref> in do leta 2020 urednik ter producent oddaje [[VV Faktor|Faktor]] na [[TV3 Slovenija]]. Od 16. maja 2021 na [[Planet TV]] vodi politično komentatorsko oddajo Ura moči.<ref>{{Navedi splet|title=Nov velik projekt Bojana Požarja|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/ob-nedeljah-bo-na-planetu-ura-moci-551860|website=siol.net|accessdate=2021-05-13|language=sl}}</ref> Z [[Igor Omerza|Igorjem Omerzo]] je leta [[2016]] izdal knjigo ''Melania Trump - Gola resnica: Kako iz Sevnice do Bele hiše v Washingtonu'' (''Melania Trump - The Inside Story: From a Slovenian communist Village to the White House).''<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> Leta 2018 je z lastno politično stranko (Lista novinarja Bojana Požarja) nastopil na državnozborskih volitvah, a se ni prebil v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018|accessdate=2020-04-15}}</ref> == Življenjepis == Požar je od novembra 2002<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do leta 2005<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar le še z nekaj Bulvarji - www.finance.si|url=https://www.finance.si/114924/Bojan-Pozar-le-se-z-nekaj-Bulvarji|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> v [[Slovenske novice|tabloidu Slovenske novice]] ob sredah objavljal<ref name=":2" /> prilogo Bulvar.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/170516|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Požar je od 15. septembra 2005<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske novice se ne bojijo Požarjevega Direkta - www.finance.si|url=https://www.finance.si/128637/Slovenske-novice-se-ne-bojijo-Pozarjevega-Direkta|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do januarja 2007 urednikoval<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar zapušča mesto odgovornega urednika Direkta|url=https://www.dnevnik.si/217184|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> tabloid<ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Direkt, ki ga je izdajala Časopisna hiša Dnevnik.<ref name=":3" /> Direkt, ki je izhajal vsak dan, je bil po Požarjevih besedah razširjen Bulvar.<ref>{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je Požar nastopil z lastno stranko [[Lista novinarja Bojana Požarja]] in osvojil 14. mesto oz. 7.835 glasov (0,88 %).<ref name=":1" /> == Kontroverze == === Sodni postopki === Leta 2006 je bil Požar na ljubljanskem sodišču spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve na podlagi vsebine prispevka, objavljenega leta 2004, v katerem je Požar med drugim zapisal: "Nobena skrivnost namreč ni, da se je Oven do zasebnega kapitala v BTC pritolkel izključno z denarjem slovenskih varčevalcev, kar je sploh njegova praksa."; sodni senat je soglasno spoznal, da sta bili besedi "izključno" in "pritolkel" ter besedna zveza "kar je sploh njegova praksa" žaljive, s tem pa je bila krnjena Ovnova čast in dobro ime. Sodišče je Požarju izreklo pogojno kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1 leta ter plačilo stroškov kazenskega postopka in 100.000 SIT povprečnine. Požar je v zagovoru navedel, da je zapis sprejemljiv, saj je bil zapisan v tabloidu in ne resnem tisku. Sodišče je Požarju očitalo tudi, da svojih navedb ni preveril; notranje ministrstvo je namreč leta 1997 ugotovilo, da pri poslovanju stanovanjskega sklada ni bilo nepravilnosti, zoper Ovna pa ni potekal noben kazenski oz. predkazenski postopek. Požarov zagovornik je napovedal pritožbo na višje sodišče.<ref name="#1"/> Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, saj je ocenilo "da ni pravilno ugotovljeno, ali je bil zaničevalni namen pisanja novinarja podan in ali so zanj navedeni jasni in konkretni razlogi".<ref>{{Navedi splet|title=Oven predmet tožilske preiskave|url=https://zurnal24.si/slovenija/oven-predmet-tozilske-preiskave-43110|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Leta 2009 je sodni senat na ponovnem sojenju Požarja v isti zadevi ponovno spoznal za krivemu (in mu dodelil 2 meseca pogojne kazni, mesec manj zaradi upoštevanja preteka časa); Požarjeva zagovornica je napovedala vnovično pritožbo.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar še drugič spoznan za krivega|url=https://old.delo.si/novice/kronika/bojan-pozar-se-drugic-spoznan-za-krivega.html|website=old.delo.si|date=2009-04-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Barbara|last=Guček}}</ref> Septembra 2005 je Požar v tabloidu Direkt (ki ga tudi sam urednikuje) objavil prispevek "Dora, vseh Plestenjakov mora", v katerem je slikarki Dori Plestenjak očital, da naj bi bila osumljena spolne zlorabe lastnega vnuka; proti Dori Plestenjak je postopek sicer sprožila mati otroka - bivša žena Dorinega sina Domna Slane - a je višje sodišče postopek ustavilo, zaradi česar je Slanova bivša žena pristopila k Požarju, da bi spor nadaljevala v tabloidih. Zoper Požarja so Dora Plestenjak ter njena sinova Jan Plestenjak in Domen Slana (oče otroka) vložili kazensko tožbo zaradi opravljanja. Sodišče je nato Požarja leta 2008 zaradi treh kaznivih dejanj opravljanja obsodilo na 3 mesece zaporne kazni s preiskusno dobo 2 let.<ref>{{Navedi splet|title=Pogojna kazen za Požarjev dolg jezik: Pogojna kazen treh mesecev s preizkusno dobo dveh let|url=https://www.dnevnik.si/1042212535|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Zaradi Požarjevega zapisa o nekdanji televizijski voditeljici Ivani Šundov Hojan januarja leta 2010 je Šundov Hojanova proti Požarju sprožila pravdni in kazenski postopek.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Požar jena portalu pozareport.si o njej med drugim zapisal, da naj bi bila televizijska bleferka in poslovna prevarantka, prispevek pa naslovil "Uggice in ponaredki: nov poslovni debakel zagrebške mafijske neveste". Požar je v zagovoru navedel, da je vsebina prispevka temeljila na njegovih povzetkih navedb nekaterih hrvaških in slovenskih spletnih medijev, beseda "bleferka" naj bi se nanašala na slabo gledanost oškodovankinih oddaj, besedna zveza "mafijska nevesta" pa na govorice o oškodovanki in obsodbo njenega soproga zaradi ukvarjanja s prepovedanimi drogami (ki se ni končala s pravnomočno obsodbo<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref>) ter navedb hrvaških medijev o njegovih povezavah z organiziranim kriminalom. Leta 2011 je bil Požar v kazenskem postopku zaradi razžaljitve Ivane Šundov Hojan nepravnomočno pogojno obsojen na plačilo 8.000 € denarne kazni s preizkusno dobo 3 let in porovnavo stroškov kazenskega postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve Ivane Šundov|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/bojan-pozar-obsojen-zaradi-razzalitve-ivane-sundov-41994|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> V civilni tožbi je sodišče odločilo, da mora Požar oškodovanki plačati 2200 € zaradi povzročenih duševnih bolečin. Ko je kazenska obsodba postala pravnomočna, se je Požar pritožil na vrhovno sodišče, ki je ugodilo Požarjevemu ugovoru glede oznake tožnice kot "bleferke" in posledično denarno kazen znižalo na 5.000 €, a pritrdilo nižjemu sodišču glede oznake "mafijska nevesta", saj je Požar vedel, da se obsodba ni končala s pravnomočno obsodilno sodbo oškodovankinega soproga. Leta 2015 je ljubljansko okrajno sodišče glede na predhodno ugotovitev vrhovnega sodišča v kazenskem postopku glede oznake Šundov Hojanove kot "bleferke" izreklo novo civilno sodbo, v kateri je določilo, da mora Požar oškodovanki plačati le 1100 € odškodnine, umakniti sporno izjavo in se opravičiti, prav tako pa se mora vzdržati ponovne kršitve na račun tožnice..<ref name=":0" /> Leta 2020 je bil Požar nepravnomočno pogojno obsojen na 3 mesece zaporne kazni z preizkusno dobo 1 leta zaradi žaljive obdolžitve in razžaljitve Matjaža Štandekerja, sodelavca mariborskega župana Arsenoviča, saj je Požar na portalu Požareport.si v prispevku istega leta zapisal, da naj bi Štandeker in Arsenovič med preprodajo poslovne stavbe podkupila bančnike Deželne banke Slovenije. Arsenovič je Požarjeve navedbe označil za lažne in politično motivirane obtožbe, a se za sprožitev sodnega postopka zoper Požarja ni odločil. Prodajo poslovne stavbe so preiskali preiskovalci NPU, a suma kaznivega dejanja niso ugotovili.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar spet pogojno obsojen|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f88003dd3d86/bojan-pozar-spet-pogojno-obsjen|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Marca 2022 je višje ljubljansko sodišče zoper Požara odredilo pripor, saj se ni udeležil sodne obravnave, v kateri je bil obtožen žaljive obdolžitve (v obravnavi primera na prvi stopnji je bil Požar v zadevi oproščen, a se je tožnik na razsodbo pritožil). Požar je navedel, da bi lahko bil v priporu še isti dan, v priporu pa da bo do naslednjega naroka oz največ 30 dni. Požar je tudi zatrdil, da njegova prisotnost na obravnavi ni bila obvezna (v priloženem dopisu sodišča Požaru je bilo sicer navedeno, da v primeru neupravičenega izostanka Požarju grozi plačilo stroškov preložitve in drugih stroškov postopka); Požar razloga za takšno odločitev sodišča ni razkril. Glede na Požarovjeve navedbe je bilo moč sklepati, da se obravnav ni udeležil že vsaj drugič. Sodišče je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnilo, da so pripor odredili, ker so pri Požarju ugotovili izmikanje glavni obravnavi ter da je Požarjev zagovornik že vložil pritožbo, ki pa do odločitve višjega sodišča izvršitve ne bo zadržala.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar mora v pripor|url=https://zurnal24.si/slovenija/bojan-pozar-mora-v-pripor-383604|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Višje sodišče je nato še isti dan Požarjevi pritožbi ugodilo in sklep o priporu odpravilo.<ref>{{Navedi splet|title=Požarju ne bo treba v pripor, vrhovno sodišče ugodilo pritožbi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/visje-sodisce-bojanu-pozarju-odredilo-pripor/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Po navedban Požarja bi bil v primeru uresničitve odredbe za ves čas predvolilne kampanje (državnozborske volitve bi bile namreč točno mesec dni kasneje) za zapahi in presodil, da ga poskušajo tako "eliminirati". Po navedbah Požarja je bil predmet obravnave ena od petih strateških tožb, ki sta jih v letih 2018 in 2019 proti njemu vložila nekdanja lastnika časnika Večer Uroš Hakl in Sašo Todorović, v vmesnem času pa so se omenjene tožbe v treh primerih končale s pravnomočno oprostitvijo, v dveh pa z oprostitvijo na prvi stopnji.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar ne gre v pripor #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/bojan-pozar-poskusajo-me-eliminirati-575853|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> == Osebno življenje == Njegova partnerka je televizijska voditeljica [[Barbara Drnač]]. Bil je poročen z odvetnico [[Svetlana Vakanjac|Svetlano Vakanjac]], s katero ima hčerko Mašo.<ref>{{Navedi splet|title=S Požarjem sta ostala v dobrih odnosih|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/s-pozarjem-sta-ostala-v-dobrih-odnosih|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-08-11|accessdate=2020-06-05|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih novinarjev]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Požar, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] 8xkl44oax9i4vlwjf3pcp9t18tup3lm 0 478532 5737732 5726565 2022-08-20T14:15:59Z MZaplotnik 13263 ni brisano, {{PZB čiščenje}} wikitext text/x-wiki {{PZB čiščenje}} {{Wikificiraj}}{{infopolje oseba}} '''Klara Otorepec''', [[Novinarstvo|slovenska publicistka]], voditeljica radijskih oddaj, tonska tehnica, socialna pedagoginja, [[Feminizem|feministična aktivistka]], * 31. 3. 1989, [[Ljubljana]]. Klara Otorepec, hči Petra Otorepca, dr. med., predstojnika Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ in Irene Rahne Otorepec, dr. med., specialistke [[Psihiatrija|psihiatrije]], znane po svojem delu na področju spolnega zdravja je diplomirala na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti]], smer socialna pedagogika. Za diplomsko nalogo »Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma do lepotnih praks« je prejela fakultetno [[Študentska Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Med leti 2010 in 2012 je sodelovala kot članica, nato tudi vodja Gledališke skupine odPisani, ki je delovala v okviru Društvo za pomoč in samopomoč [[Kralji ulice]], Ljubljana (Slovenija). Skupina je temeljila na metodah [[Improvizacijsko gledališče|Gledališča Zatiranih]] Augusta Boala in ustvarjala družbeno angažirane gledališke predstave z osebami z izkušnjo brezdomstva. Od leta 2012 deluje kot novinarka na [[Radio Študent|Radiu Študent]], sprva v Univerzitetni redakciji, od leta 2014 pa sodeluje pri oddaji Sektor Ž. Gre za edino feministično radijsko oddajo v Sloveniji, ki se osredotoča na uradne politike, družbene trende, teorijo, pedagogiko in umetnost s feminističnim predznakom. Oddaja se z znanjem bori proti predsodkom, ki feminizem izenačujejo s separatistično in moškim sovražno ideologijo. Izpostavlja aktivistično, izobraževalno, raziskovalno in umetniško delo žensk, trans oseb in moških, ki kljub stigmatizaciji zagovarjajo in živijo feministično politiko. Od leta 2015 do 2018 je urejala in koordinirala spletne kanale RŠ, ter sookordinirala izvedbo večjih glasbenih dogodkov (Legit Shit,Via punk!, Klubski maraton). Od leta 2018 v sovoditeljstvu z Ines Midžan vodi oddajo Kafe sa šlagom, od leta 2017 pa pripravlja Feministično jutranjko (jutranji program, namenjen feminističnim temam) skupaj z Ines Midžan in Anjo Banko. S filozofinjo in publicistko Katjo Čičigoj vodi feministični bralni seminar/krožek Sestrovščina ponosnega delfina, ki poteka v [[AKC Metelkova mesto|Škratovi čitalnici]] in [[Trubarjeva hiša literature|Trubarjevi hiši literature]]. Namenjen je obravnavi sodobnih ali klasičnih feminističnih del, ki si jih udeleženke in udeležence vnaprej določijo za branje. Cikel predavanj je namenjen prevpraševanju sodobnih oblik delovanja patriarhalne oblasti in ključnih problemov za feminizem danes. Dotikajo se vprašanja povezovanja, taktik organiziranja in delovanja, zgodovine bojev, odnosa preteklosti do sedanjosti in nenazadnje prihodnosti feminizma. Udejstvuje se tudi na literarnem področju (poezija, literarni eseji), ter kot piska člankov in recenzentka. Leta 2020 je s sourednicami Tejo Oblak, Anamarijo Šiši in Antonijo Todić za oddajo Sektor Ž prejela nagrado WoW (Women On Women), ki jo podeljuje [[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]] kot odgovor na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov. == Viri == * [https://www.viva.si/Strokovnjaki/Podrobnosti/2163/Irena-Rahne-Otorepec Irena Rahne Otorepec, dr. med.]. Viva.si. * [https://www.ludliteratura.si/avtor/klara-otorepec/ Klara Otorepec]. Lud Literatura. * [https://www.mklj.si/zgodilo-se-je/item/19604-revolucionarni-zenski-subjekt-stereotipi-in-podobe-klara-otorepec Revolucionarni ženski subjekt: stereotipi in podobe – Klara Otorepec]. Mestna knjižnica Ljubljana] * [https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vec-tisoc-protestnikov-danes-na-kongresnem-proti-spisanemu-zakonu Več tisoč protestnikov danes na Kongresnem proti spisanemu zakonu]. Slovenske novice, 2014-04-16. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Otorepec, Klara}} [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] d0xvsj9btlwfxdkesn3fsehtoljqqqf 0 478650 5737647 5585562 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Konj |name= Karabaški konj |status = {{StatusDomesticated}} |image= Alyetmaz stallion.jpg |image_caption= Alyetmez, iz kobilarne Khuršidbanu Natavan-Ucmijeva, na drugi vse ruski razstavi leta 1867 |altname= |height = 14,1 to 15,2 hands<ref name=reddick>{{cite book |last=Reddick |first=Kate |date=1976 |title=Horses |url=https://archive.org/details/horsesredd00redd |url-access=registration |location=New York |publisher=[[Bantam Books]] |page=[https://archive.org/details/horsesredd00redd/page/72 72] |lccn=75-21601}}</ref><ref name=nissen>{{cite book |last=Nissen |first=Jasper |date=1963 |title=The Young Specialist Looks at Horses |location=London |publisher=Burke Publishing Company |page=73}}</ref> |country= regija Karabah, [[Azerbajdžan]] |group1= |group2= |group3= |std1= |std2= |std3= |features = Žrebec polne barve s štirimi belimi nogavicami in sijajem |}} '''Karabaški konj''' (azerbajdžansko ''Qarabağ atı''), v ruščini znan tudi kot '''Karabai''' ali '''Karabakhskaja''', je dirkalni in jahalni konj v gorskih stepah. Ime je dobil po geografski regiji, kjer se je prvotno konj razvil: [[regija Karabah]] na južnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]], območju, ki je del [[Azerbajdžan]]a. Pasma je znana po dobrem temperamentu in hitrosti; leta 2004 je karabaški konj z imenom Kišmiš iz kobilarne Agdam v Azerbajdžanu pretekel 1000 metrov v eni minuti in devetih sekundah in 1600 m v eni minuti in 52 sekundah. <ref>[http://anl.az/down/meqale/xalqcebhesi/xalqcebhesi_fevral2009/68877.htm Qarabağ atları da əldən gedir... ]</ref> Menijo, da so na Karabaškega konja vplivali perzijski konji ter pasme [[Akhal-Teke]], [[Kabarda]], [[Turkoman]] in [[Arabski konj]], vplival pa je tudi na razvoj pasme [[Ruski Don]] v 19. stoletju <ref>[http://zooznaika.ru/2/3333.shtml/ Zoo encyclopedia:Карабахская лошадь]{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Vzrejajo ga predvsem v azerbajdžanski regiji Šaki. Pasma šteje manj kot 1.000 osebkov, grozi ji izumrtje.<ref>[http://www.o-loshadkah.ru/karabah/ Карабахская порода лошадей] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090410145855/http://www.o-loshadkah.ru/karabah/ |date=2009-04-10 }}</ref> == Lastnosti == Karabaški konj je trdoživ, močan, žilav in zanesljiv, visok je 145–157 cm <ref>[http://gatchina3000.ru/great-soviet-encyclopedia/bse/058/868.htm Карабахская лошадь] — article from Great Soviet Encyclopedia</ref>. Ima majhno, dobro določeno glavo, raven profil s širokim čelom in velike nosnice. Vrat je postavljen visok, povprečne dolžine, mišičast in eleganten. Ima kompaktno telo, z dobro opredeljenimi in dobro razvitimi mišicami. Ramena so pogosto dvignjena. Konj ima globok prsni koš, nagnjen trup in dolge, fine, močne noge z majhnimi sklepi. Prsni koš je ozek in ni zelo globok skozi pas, zaradi vpliva pasme Akhal-Teke.<ref>[http://www.anl.az/down/meqale/xalqcebhesi/xalqcebhesi_fevral2009/68877.htm Qarabağ atları da əldən gedir... ]</ref> Koža je tanka in mehka, s sijočo dlako. Glavne barve so [[Rjavec (konj)|kostanjeva]] (''bay'') in temna [[Lisjak (konj)|lisičja]] (''chestnut''), z značilnim zlatim odtenkom; nekateri so [[Sivec (konj)|sivi]] (''gray''), [[palomino]] (''isabela'') in rumenkasta do zlata ''buckskin''. Dovoljene so tudi ''bele oznake''.<ref>[http://www.horseworld.ru/?article=30 Карабахские лошади: К истории породы]</ref><ref> Genetika barvnega plašča konj [http://www.vascerquarterhorses.com/wp-content/uploads/2015/03/genetika-pia-vascer.pdf]</ref> Karabah je poleg tega, da je hiter in spreten, znan po svoji vzdržljivosti in zvestobi. == Zgodovina == [[File:Karabakh stallion.jpg|thumb|upright|alt= | Karabaškega konja so 1. maja 1892 podarili veliki vojvodini Kseniji Aleksandrovni]] Karabaški konj ima tesne povezave z Akhal-Tekejem (ki je vzrejen v [[Turkmenistan]]u) in turkomanskim konjem, ki ga vzrejajo v [[Iran]]u. Nekateri zgodovinarji menijo, da so bili prvotno ena sama pasma in so pomembno vplivali na razvoj arabskega konja. Ta dejstva so bila ugotovljena po številnih raziskavah v 19. stoletju. Regija Karabah je bila znana po kakovosti svojih konj; klasični zgodovinar [[Strabon]] opisuje provinco ''Orchistene'' kot oskrbovanje kraljestva z 'najboljšimi konji' <ref>Strabo. ''Geographica''. [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0198%3Abook%3D11%3Achapter%3D14%3Asection%3D4 11.14.4].</ref>. Po nekaterih virih so Arabci zasegli več deset tisoč konj zlato-kostanjeve barve (značilno za Karabahe) med osvajanjem regije Aran v 8. in 9. stoletju. <ref>[http://www.musavat.com/site/shownews.php?news_id=17416&arxiv=yes İndi onlar elə məcburi köçkünlərin özləri kimi sıxıntı içindədilər ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150518062752/http://www.musavat.com/site/shownews.php?news_id=17416&arxiv=yes |date=2015-05-18 }}</ref> Pasma je svoje sedanje značilnosti dobila v 18. in 19. stoletju. V [[Zakavkazje|Zakavkazju]] je bil [[Karabaški kanat]] znan kot kraj za vzrejo konj. Kanat je bil glavna proizvodnja čistokrvnih konj, ki niso bili naprodaj, ampak so bili predstavljeni le kot darila <ref>{{Cite web|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus9/Bronevskij/frametext32.htm|title=С. М. БРОНЕВСКИЙ->ИСТОРИЧЕСКИЯ ВЫПИСКИ->ЕПОХА III Ч. 2|website=www.vostlit.info|access-date=2018-01-27}}</ref>. Po Diteriksovih besedah je Ibragim kan leta 1797, takoj po smrti Age Mohameda, dobil hlev. Obstaja nekaj dokazov, da je Ibrahim-Khalil (1763-1806), vladar karabaškega kanata, imel čredo, ki je štela 3000-4000 (predvsem Karabaških konj). V 19. stoletju so ti konji postali priljubljeni v Evropi. Angleška družba je od leta 1823 od Mehdi-Kulu kana, zadnjega vladarja Karabaškega kanata, kupila 60 karabaških kobil. Čeprav je na njihovo število vplivala rusko-iranska vojna leta 1826, je pasma ostala nedotaknjena. [[File:Karabakh stallion Khan.jpg|thumb|left|alt=Painting of a bay stallion| Slika karabaškega žrebca Khana, slikar Nikolaj Sverčkov, 1865]] Karabaški konj je igral pomembno vlogo pri oblikovanju ruske pasme Don. Dedič ruskega generala [[Valerian Grigorjevič Madatov |Valeriana Madatova]] je vse svoje konje, tudi 200 karabaških kobil, prodal rejcu na območju [[Don (reka)|Dona]] leta 1836. Kobile so uporabili za izboljšanje pasme ruskega Dona v 20. stoletju. Število Karabaških konj se je v začetku 20. stoletja ponovno močno zmanjšalo, predvsem zaradi državljanskih in etničnih vojn na Kavkazu na splošno in zlasti v Karabaški regiji. Rejsko podjetje, ki so ga ustanovili karabaški kani in so ga razvili njihovi dediči, je bilo uničeno leta 1905. Karabaški konji so bili vzrejeni za druge pasme, kar je povzročilo spremembe, vključno z zmanjšanjem velikosti. <ref>[http://shusha.aznet.org/karabakh-horse.html Karabakh Horses]</ref> [[File:Шуша 1843 из Винклера.jpg|thumb|upright|Grb Šuša s karabaškim konjem]] Leta 1949 je pasma oživela v kobilarni Agdam v Azerbajdžanu. Sedem let pozneje je sovjetska vlada kraljici Elizabeti II. predstavila žrebca Zamana in akhal-teke z imenom Mele-Kuš. Pasma je doživela še en neuspeh med vojno v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. Pred zavzetjem Agdama leta 1993 s strani armenskih sil je bila večina karabaških konj preseljena iz kobilarne Agdam <ref>[http://live.1001chudo.ru/azerbaijan_2208.html Карабахские скакуны]</ref>. Trenutno jih gojijo na zimskih pašnikih na nižinskih ravnicah Karabaah med Bardo in Agdžabadijem. === V obdobju Ruskega imperija === Leta 1805 je Karabah postal del Rusije. Mehdigulu kan, ki je vladal po Ibragimu kanu, ni bil zainteresiran za razvoj kobilarn. Posledično se je količina konj manjšala. Leta 1822 je Mehdigulu kan zbežal v Perzijo, svoje najboljše konje pa so dal v dar svojim ožjim ljudem. Za razliko od Mehdigulu kana se je njegova hči Khuršidbanu Natavan aktivno ukvarjala z razvojem kobilarn. Njeni karabaški konji so sodelovali na razstavi ''Universelle'' (1867), kmetijski razstavi v Moskvi (1869), v Tbilisiju (1882) in dobili zlate medalje in častna spričevala. Karabaški konji so bili nagrajeni tudi na drugi vseruski razstavi leta 1869: Meymun - srebrna medalja, Tokmak - bronasta medalja. Na razstavi ''Universelle'' (1867) v Parizu je Khan dobil srebrno medaljo.<ref>{{Cite news|url=http://horseworld.ru/modules/AMS/article.php?storyid=23|script-title=ru:Карабахские лошади - Представляем породу|last=horseworld|work=Конный мир|access-date=2018-01-27|language=ru}}</ref> Po podatkih sodobnih azerbajdžanskih virov so imeli kobilarne v lasti ne le kanova hči, ampak tudi številni karabaški begi. Med njimi so bili beg Ugurlu, Jafargulu kan, Rustam Behbudov, Kerim-aga Džavanšir, beg Šamil in drugi. V sredini 19. stoletja je bilo 11 kobilarn z 250 žrebci in 1450 mladimi kobilami. <ref>{{Cite book|title=Шуша.|last=Шушинский|first=Фирудин|publisher=Азербайджанское Государственное Издательство|year=1968|isbn=|location=Баку|pages=}}</ref> Karabaške konje so uporabljali ruski častniki, ki so služili na Kavkazu. Ruski pesnik [[Aleksander Sergejevič Puškin]], ki je leta 1829 odpotoval v Arzurum, je v svojih potopisnih zapiskih zapisal, da so mladi ruski častniki jahali azerbajdžanske konje. 21. maja 1843 je bil sprejet grb mesta Šuša in na njem upodobljen karabaški konj. === V obdobju Azerbajdžanske republike === Trenutno se karabaški konji gojijo v dveh kobilarnah: v vasi Lambaran regije Barda in v Agstafi. Zasebne kobilarne obstajajo v skladu z državnimi podjetji. Zaradi karabaške vojne se je število konj znatno zmanjšalo. To se je zgodilo, ker so konje pogosto selili iz enega kraja v drugega, breje kobile pa so poginile. Poleg tega so konje redili v nezadovoljivih pogojih.<ref>{{Cite news|url=http://edition.cnn.com/2011/11/10/world/asia/azerbaijan-karabakh-horse/index.html?iid=article_sidebar|title=Azerbaijan fights to protect horse from extinction |first=Emily |last=Wither|work=CNN|access-date=2018-01-27}}</ref> V zadnjih letih Ministrstvo za kmetijstvo Azerbajdžana posveča posebno pozornost razvoju konjereje. Izvoz karabaških konj je prepovedan. Kot pravi Xandan Rajabli, direktor združenja Azbreeding, v Azerbajdžanu deluje približno 20 kobilarn, ki skrbijo za 200 čistokrvnih karabaških konj. Leta 2013 je bil Čovkan, tradicionalna igra jahanja konj v Karabahu v Republiki Azerbajdžan<ref>Unesco [ https://ich.unesco.org/en/USL/chovqan-a-traditional-karabakh-horse-riding-game-in-the-republic-of-azerbaijan-00905]</ref>, omenjena v seznamih Unescove nesnovne dediščine. 13. februarja 2017 je Organizacijski odbor islamskih iger solidarnosti predstavil maskote: karabaška konja Inka, ki je predstavljal lepoto in nežnost ter Casur, ki je izstopal po samozavesti in ljubezni do svobode.<ref>{{Cite news|url=http://www.1news.az/sport/others/20170213025328283.html|title=Объявлены Маскоты Игр Исламской Солидарности Баку 2017|last=1news|access-date=2018-01-27}}</ref> == V popularni kulturi == Karabaški konj je nacionalna žival Azerbajdžana in uradni simbol okrožij Agdam in Šaki. Konj, ki ima za prebivalce Azerbajdžana velik kulturni pomen, se pojavlja v literaturi in na poštnih znamkah. Logotip nogometnega kluba Qarabağ FK vsebuje dva vzrejna konja. Po romanu Kurbana Saida ''Ali in Nino'' »Sem pogledal konja in otrpnil. Tam je stal rdeče-zlat čudež Karabaha ... eden izmed dvanajstih zlatih konj na vsem svetu ...« ref name="vision">{{cite news | url=http://www.visions.az/en/news/376/44d01f0/ | title = The Karabakh Horse Resurgent | publisher = Visions | date = March 2012 | accessdate = July 12, 2016}}</ref> Konj v Karabahu je opisan v pesmi [[Mihail Jurjevič Lermontov |Mihaela Lermontova]] ''Demon''. <ref>{{cite web|title="IN KARABAKH A FIERY CHESTNUT BRED"|url=http://regionplus.az/en/articles/view/3262|website=Region Plus|accessdate=9 April 2017}}</ref> V letu 2012 se je pasma pojavila na kraljevi konjski razstavi v [[Windsor]]ju, da bi nastopila ob diamantnem jubileju [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]]<ref>{{cite web|title=Karabakh Horses Gallery|url=http://www.ponymag.com/article/view/id/2194#.U-n0BvldVQA|website=www.ponymag.com|accessdate=12 August 2014}}</ref>. Marca 2017 je bil v [[Belgija|Belgiji]] odkrit spomenik karabaškemu konju <ref>{{cite news|title=Karabakh horse monument unveiled in Belgium|url=http://azertag.az/en/xeber/Karabakh_horse_monument_unveiled_in_Belgium-1045712|accessdate=22 April 2017|date=27 March 2017|language=en}}</ref>, bil je maskota Islamske igre solidarnosti 2017.<ref>{{cite news|title=Mascots of 4th Islamic Solidarity Games Baku-2017 revealed [PHOTO]|url=http://www.azernews.az/sports/108818.html|accessdate=9 April 2017|work=AzerNews.az|date=13 February 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Karabakh horse|Karabagh}} * [http://www.karabagh.info IG Karabagh und eurasische Pferderassen e.V.] * [http://www.kleinpferde-und-spezialpferderassen.de/phocadownload/2012/Sonstiges/960_Karabagh.pdf Zuchtprogramm Deutschland auf den Seiten des Bayerischen Zuchtverbandes für Kleinpferde- und Spezialpferderassen e.V.] [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Gorski Karabah]] [[Kategorija:Državni simboli Azerbajdžana]] f099r4x5j0w9avwfo5yvi8ftcnteos4 1 478797 5737733 5726567 2022-08-20T14:16:15Z MZaplotnik 13263 {{bivšipzb}} wikitext text/x-wiki {{dovoljenje OTRS|id=2020041410006539}} {{bivšipzb}} == Zanesljivost virov == Skladno s pravili Wikipedie je zapis o tej osebi vprašljiv, saj ne gre za znano oziroma odmevno osebo. Ta članek ne dosega kriteria "general notability" v točkah ko so: Indipendent of the subject (članek je evidentno napisan s strani osebe, ki je tesno povezana z osebo v članku (detajli o osebnem življenju, šolanju itd.), saj te podatki niso javni. Prav tako ne dosega kriterija "significant coverege", saj so v članku trivialni podatki, kot so poklic staršev in odmevnost staršev. Ker gre evidentno za članek o relativno nepomembni osebi, ki je narejena s strani osebe same ali pa za promocijo te relativno neznane in nepomembne osebe, brez konkretnih virov, ki bi podkrepili smiselnost vnosa, predlagam izbris. [[Posebno:Prispevki/212.13.239.242|212.13.239.242]] 09:31, 2. avgust 2022 (CEST) :Sem odprl glasovanje o izbrisu strani na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:21, 2. avgust 2022 (CEST) cb4hc4426lzozh0ua93ryig6o0bu969 0 479527 5737770 5730331 2022-08-20T15:41:31Z Florentina Veršič 146476 /* Razvoj */ Dodan nov preveden odstavek. wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Grand Theft Auto V | image = Grand Theft Auto V.png | developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].<ref>{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}</ref>}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}} | designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}} | programmer = Adam Fowler | artist = Aaron Garbut | writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}} | composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}} | series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'' | engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]] | platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je akcijsko-pustolovska igra iz leta [[2013]], ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]]. Gre za sedmo izdaje glavne igre iz serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvo po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te enoigralske igre se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na južni [[Kalifornija|Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti - bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in močnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Igra se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se odvija po določenem zaporedju ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnje. Ko igralec stori kaznivo dejanje, postane iskan s strani organov pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi posneli posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočni posnetki igre vsebujejo izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. Obširno pričakovana in tržena igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli milijardo dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale pa so bile namenjene zasnovi z več protagonisti, odprtemu svetu, predstavitvi in izkušnji igranja. Hkrati pa je povzročila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo igralnih konzol in spada med najboljše videoigre, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo veči igralnih publikacij. Gre za drugo najbolje prodajano videoigro vseh časov z več kot 165 milijoni prodanih izvodov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. == Igranje == ''GTA V'' je akcijsko-pustolovska igra,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}</ref> ki se igra bodisi iz tretjeosebne<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}</ref> ali prvoosebne perspektive.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Igralci opravljajo misije - linearne scenarije z zastavljenimi cilji - za napredovanje skozi zgodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}</ref> Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu. Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo ali uporabljajo vozila za premikanje po svetu. Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Če se igralci poškodujejo, se bo njihov merilnik zdravja postopoma regeneriral do polovice. Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 13.</ref> Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}</ref> Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona - kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 57.</ref> Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}</ref> Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč sokrivcev, ki jih nadzoruje umetna inteligenca. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če sostorilec preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}</ref> in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi edinstvenimi veščinami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij - npr. igralci lahko prikrito ukrotijo civiliste s sredstvom za onesposobitev ali pa očitno napadejo prizorišče z izvlečenim orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}</ref> Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje letenja).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}</ref> Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 6.</ref> Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}</ref> Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}</ref> Igralci lahko tudi kupujejo nepremičnine kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> == Vsebina igre == Leta 2004 Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo pri ropu v Ludendorffu v Severnem Yanktonu, ki spodleti, po njem je Michael razglašen za mrtvega. Devet let pozneje Michael živi s svojo družino v mestu Los Santos pod novim imenom Michael De Santa, saj je sklenil tajni dogovor z agentom Zveznega preiskovalnega urada (FIB) Daveom Nortonom, ki ga je vključil v program za zaščito prič. Na drugi strani mesta gangster Franklin Clinton dela za pokvarjenega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko skuša ukrasti avtomobil Michaelovega sina. Pozneje postaneta prijatelja. Ko Michael ugotovi, da ga žena vara s svojim trenerjem tenisa, s Franklinom trenerja zasledujeta v razkošno hišo, ki jo Michael v jezi uniči. Izkaže se, da je lastnik hiše v resnici vodja preprodajalcev mamil Martin Madrazo, ki zahteva odškodnino. Michael se zato vrne v kriminalno življenje, da bi prišel do potrebnega denarja, pri čemer vključi tudi Franklina. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja Lesterja Cresta, invalidnega hekerja, oropata zlatarno in poplačata dolg. Medtem Trevor, ki živi v bedi na obrobju Los Santosa, izve za rop in spozna, da gre za Michaelovo delo. Do takrat je verjel, da je FIB ubil Michaela v neuspelem ropu v Ludendorffu. Trevor najde Michaela in se ponovno združi z njim, kar Michaela prisili, da ga nerad sprejme nazaj v svoje življenje. Sčasoma življenje protagonistom uide izpod nadzora. Michaelova vrnitev v svet kriminala spodbudi njegovo družino, da ga zapusti. Pozneje postane filmski producent in pride v konflikt z Devinom Westonom, miljarderjem, ki trguje na borzi in kupuje mnoga podjetja, ob tem pa skuša zapreti Michaelov studio. Michael prepreči njegova prizadevanja in nenamerno ubije njegovo pomočnico Molly, zaradi česar mu Devin obljubi maščevanje. Medtem Franklin reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred nekdanjim prijateljem, sedaj pa tekmecem gangsterjem Haroldom Josephom - <nowiki>''</nowiki>Stretchem<nowiki>''</nowiki>, ki ju skuša ubiti, da bi se s tem dokazal svoji novi tolpi. Obenem pa skuša Trevor utrditi svoj nadzor nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine. Ob tem bije bitke z motociklističnim klubom The Lost, latinskoameriškimi uličnimi tolpami, konkurenčnim trgovcem z metamfetaminom, zasebnim varnostnim podjetjem Merryweather in vodjo azijske tolpe Weiom Chengom. Ker je prelomil dogovor z Daveom in znova zagrešil več ropov, Michaela Dave in njegov nadrejeni Steve Haines prisilita, da skupaj s Franklinom in Trevorjem izvede vrsto misij, da bi spodkopal rivalsko Agencijo za mednarodne zadeve (IAA). Pod Steveovim vodstvom in z Lesterjevo pomočjo napadejo konvoj, ki prevaža material za IAA in ukradejo eksperimentalno kemično orožje iz njihovega laboratorija. Steve je pod vse večjim nadzorom svojih nadrejenih, zato prisili Michaela in Franklina, da izbrišeta dokaze proti njemu s strežnikov FIB. Michael izkoristi priložnost in izbriše podatke o svojih dejavnostih, s tem pa uniči orodje, s katerim ga je Steve izsiljeval. Sčasoma se Michael pobota s svojo družino in začne s Trevorjem, Franklinom in Lesterjem načrtovati svoj zadnji rop: napad na hranilnico zlata in plemenitih kovin Union Depository. Vendar pa v tem času Trevor odkrije, da Brad ni zaprt, kot je mislil do tedaj, ampak je bil ubit med ropom v Ludendorffu in pokopan v grobu namesto Michaela. Ko odkrije, da je bil prava tarča namesto Brada on sam, se počuti izdanega in Michaela prepusti smrti po spopadu s Chengovimi privrženci, kar povzroči trenje v skupini in grozi, da bo načrt propadel. Medtem Steve izda Michaela in Davea, ki se znajdeta sredi spopada med FIB, IAA in Merryweatherjem. Takrat jima priskoči na pomoč Trevor, saj meni, da ima samo on sam pravico, da ubije Michaela. Po tem dogodku se strinja, da bo pomagal pri ropu Union Depositoryja in nato prekinil stik z njimi. Veliki rop uspešno izvedejo, vendar pa se nato na Franklina obrneta Steve in Dave, ki želita, da ubije Trevorja. Istočasno ga izsiljuje tudi Devin, ki želi, da ubije Michaela. Franklin ima ob koncu igre tri možnosti: da ubije Trevorja, ubije Michaela ali pa poskuša v samomorilski misiji rešiti oba. Če se Franklin odloči za katero od prvih dveh možnosti, obenem prekine stik z drugim, ki mu je prizanesel, nato pa se vrne v svoje staro življenje.<ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: Something Sensible.</ref><ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Time's Come.</ref> V primeru tretje možnosti se Michael in Trevor pobotata, pomagata jim Lamar in Lester, da zadržijo napad FIB-a in Merryweatherja, nato pa ubijejo Chenga, Stretcha, Stevea in Devina. S tem protagonisti nehajo sodelovati med seboj, vendar ostanejo prijatelji.<ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Third Way.</ref> == Razvoj == Rockstar North je ''GTA V'' začel razvijati okoli leta 2008, v času izida ''GTA IV''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131005065349/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|title=Inside Rockstar North - Part 1: The Vision|date=3. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Razvoj je vodila skupina več kot 1000 ljudi, vključno z ožjo ekipo Rockstar North in osebjem iz studiev matične družbe Rockstar Games po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131004122711/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|title=Inside Rockstar North - Part 2: The Studio|date=4. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Lastniški pogon Rockstar Advanced Game Engine (RAGE) je bil temeljito prenovljen za igro, da bi izboljšali zmogljivosti za upodabljanje razdalje.<ref name=":0">Bertz 2012, stran 93.</ref> Programska oprema Euphoria and Bullet je doprinesla k izboljšanju animacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/digitalfoundry-grand-theft-auto-5-face-off|title=Face-Off: Grand Theft Auto 5|date=17. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Morgan|first=Thomas}}</ref> Ko so pri Rockstarju spoznali strojno opremo za PlayStation 3 in Xbox 360, so lahko grafične zmogljivosti konzol izkoristili bolj kot v prejšnjih igrah.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V|date=13. 8. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Po ocenah analitikov je skupni proračun za razvoj in trženje igre znašal več kot 170 milijonov funtov (265 milijonov dolarjev), zato je šlo za najdražjo igro tistega časa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/gta-5-costs-265-million-develop-market-making-it-most-expensive-video-game-ever-produced-report|title='GTA 5' Costs $265 Million To Develop And Market, Making It The Most Expensive Video Game Ever Produced: Report|date=8. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=International Business Times|last=Villapaz|first=Luke}}</ref> Odprti svet je bil oblikovan po vzoru [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]] in [[Los Angeles|Los Angelesa]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/gamelife/2011/11/grand-theft-auto-5-trailer/|title=Grand Theft Auto V Rolls Back to San Andreas|date=2. 11. 2011|accessdate=20. 8. 2022|website=Wired|last=Schreier|first=Jason}}</ref> njegova zasnova in upodobitev v igri pa sta predstavljala večino zgodnjega razvoja igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Rockstar North's Aaron Garbut on the making of Grand Theft Auto V – our game of 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Edge}}</ref> Ključni člani razvojne ekipe, ki se je ukvarjala s prizoriščem igre, so se odpravili na terenska raziskovalna potovanja po vsej regiji in svoje raziskave dokumentirali s fotografijami in videoposnetki.<ref name=":1" /> Ekipa je uporabila tudi projekcije Los Angelesa na strežniku [[Google Zemljevidi]] za pomoč pri oblikovanju cestnih omrežij Los Santosa.<ref>Bertz 2012, stran 91.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131009112111/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|title=Inside Rockstar North – Part 4: The Art|date=7. 10. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Da bi prikazali demografsko širjenje Los Angelesa, so razvijalci preučili tudi podatke popisa prebivalstva in gledali dokumentarne filme o mestu.<ref name=":0" /> Po mnenju razvojne ekipe je bilo ustvarjanje odprtega sveta tehnično najzahtevnejši vidik razvoja igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/07/grand-theft-auto-dan-houser|title=Grand Theft Auto V: meet Dan Houser, architect of a gaming phenomenon|date=7. 9. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=The Guardian|last=Hill|first=Matt}}</ref> == Odziv == Igra je na trgu in po pričakovanjih podrla rekord prodaje v industriji in postala najhitreje prodajani zabavni izdelek v zgodovini, v prvem dnevu je zaslužila 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa milijardo dolarjev. Rockstar North je prejel široko kritiko, s pohvalo, usmerjenim v večkratno protagonistično zasnovo, odprti svet, predstavitev in igranje. Vendar je povzročila polemike, povezane z upodobitvijo nasilja predvsem nad ženskami, zato je ''GTA V'' v nekaterih državah prepovedan za igranje. Šteje se med najpomembnejšimi naslovi konzole za igranje sedme in osme generacije ter med najboljšimi video igrami, kar jih je bilo doslej, in je dobil priznanja ob koncu leta, vključno z nagradami igre leta iz številnih publikacij za igre. Gre za drugo najbolje prodajano video igro vseh časov z več kot 120 milijoni odpremljenih kopij in za enega najbolj finančno uspešnih razvedrilnih izdelkov vseh časov z okoli 6 milijardami dolarjev svetovnega prihodka. ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }} * {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }} * {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}} == Zunanje povezave == <!-- =================== {{No more links}} ============================ | PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia | | is not a collection of links nor should it be used for advertising. | | Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED. | | See [[Wikipedia:External links]] & [[Wikipedia:Spam]] for details. | | If there are already plentiful links, please propose additions or | | replacements on this article's discussion page, or submit your link | | to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org) | | and link back to that category using the {{dmoz}} template. | ======================= {{No more links}} ========================== --> {{Wikiquote}} * {{Official website}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2013]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Xbox 360]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Grand Theft Auto]] 8xa14rs5efzyc3cdv9szljzj158ol2k 5737777 5737770 2022-08-20T16:12:40Z Florentina Veršič 146476 Dodana slika, odstranjen Odziv (enaka vsebina že v uvodu). wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Grand Theft Auto V | image = Grand Theft Auto V.png | developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].<ref>{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}</ref>}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}} | designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}} | programmer = Adam Fowler | artist = Aaron Garbut | writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}} | composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}} | series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'' | engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]] | platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je akcijsko-pustolovska igra iz leta [[2013]], ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]]. Gre za sedmo izdaje glavne igre iz serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvo po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te enoigralske igre se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na južni [[Kalifornija|Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti - bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in močnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Igra se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se odvija po določenem zaporedju ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnje. Ko igralec stori kaznivo dejanje, postane iskan s strani organov pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi posneli posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočni posnetki igre vsebujejo izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. Obširno pričakovana in tržena igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli milijardo dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale pa so bile namenjene zasnovi z več protagonisti, odprtemu svetu, predstavitvi in izkušnji igranja. Hkrati pa je povzročila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo igralnih konzol in spada med najboljše videoigre, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo veči igralnih publikacij. Gre za drugo najbolje prodajano videoigro vseh časov z več kot 165 milijoni prodanih izvodov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. == Igranje == ''GTA V'' je akcijsko-pustolovska igra,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}</ref> ki se igra bodisi iz tretjeosebne<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}</ref> ali prvoosebne perspektive.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Igralci opravljajo misije - linearne scenarije z zastavljenimi cilji - za napredovanje skozi zgodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}</ref> Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu. Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo ali uporabljajo vozila za premikanje po svetu. Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Če se igralci poškodujejo, se bo njihov merilnik zdravja postopoma regeneriral do polovice. Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 13.</ref> Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}</ref> Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona - kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 57.</ref> Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}</ref> Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč sokrivcev, ki jih nadzoruje umetna inteligenca. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če sostorilec preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}</ref> in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi edinstvenimi veščinami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij - npr. igralci lahko prikrito ukrotijo civiliste s sredstvom za onesposobitev ali pa očitno napadejo prizorišče z izvlečenim orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}</ref> Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje letenja).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}</ref> Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 6.</ref> Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}</ref> Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}</ref> Igralci lahko tudi kupujejo nepremičnine kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> == Vsebina igre == Leta 2004 Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo pri ropu v Ludendorffu v Severnem Yanktonu, ki spodleti, po njem je Michael razglašen za mrtvega. Devet let pozneje Michael živi s svojo družino v mestu Los Santos pod novim imenom Michael De Santa, saj je sklenil tajni dogovor z agentom Zveznega preiskovalnega urada (FIB) Daveom Nortonom, ki ga je vključil v program za zaščito prič. Na drugi strani mesta gangster Franklin Clinton dela za pokvarjenega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko skuša ukrasti avtomobil Michaelovega sina. Pozneje postaneta prijatelja. Ko Michael ugotovi, da ga žena vara s svojim trenerjem tenisa, s Franklinom trenerja zasledujeta v razkošno hišo, ki jo Michael v jezi uniči. Izkaže se, da je lastnik hiše v resnici vodja preprodajalcev mamil Martin Madrazo, ki zahteva odškodnino. Michael se zato vrne v kriminalno življenje, da bi prišel do potrebnega denarja, pri čemer vključi tudi Franklina. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja Lesterja Cresta, invalidnega hekerja, oropata zlatarno in poplačata dolg. Medtem Trevor, ki živi v bedi na obrobju Los Santosa, izve za rop in spozna, da gre za Michaelovo delo. Do takrat je verjel, da je FIB ubil Michaela v neuspelem ropu v Ludendorffu. Trevor najde Michaela in se ponovno združi z njim, kar Michaela prisili, da ga nerad sprejme nazaj v svoje življenje. Sčasoma življenje protagonistom uide izpod nadzora. Michaelova vrnitev v svet kriminala spodbudi njegovo družino, da ga zapusti. Pozneje postane filmski producent in pride v konflikt z Devinom Westonom, miljarderjem, ki trguje na borzi in kupuje mnoga podjetja, ob tem pa skuša zapreti Michaelov studio. Michael prepreči njegova prizadevanja in nenamerno ubije njegovo pomočnico Molly, zaradi česar mu Devin obljubi maščevanje. Medtem Franklin reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred nekdanjim prijateljem, sedaj pa tekmecem gangsterjem Haroldom Josephom - <nowiki>''</nowiki>Stretchem<nowiki>''</nowiki>, ki ju skuša ubiti, da bi se s tem dokazal svoji novi tolpi. Obenem pa skuša Trevor utrditi svoj nadzor nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine. Ob tem bije bitke z motociklističnim klubom The Lost, latinskoameriškimi uličnimi tolpami, konkurenčnim trgovcem z metamfetaminom, zasebnim varnostnim podjetjem Merryweather in vodjo azijske tolpe Weiom Chengom. Ker je prelomil dogovor z Daveom in znova zagrešil več ropov, Michaela Dave in njegov nadrejeni Steve Haines prisilita, da skupaj s Franklinom in Trevorjem izvede vrsto misij, da bi spodkopal rivalsko Agencijo za mednarodne zadeve (IAA). Pod Steveovim vodstvom in z Lesterjevo pomočjo napadejo konvoj, ki prevaža material za IAA in ukradejo eksperimentalno kemično orožje iz njihovega laboratorija. Steve je pod vse večjim nadzorom svojih nadrejenih, zato prisili Michaela in Franklina, da izbrišeta dokaze proti njemu s strežnikov FIB. Michael izkoristi priložnost in izbriše podatke o svojih dejavnostih, s tem pa uniči orodje, s katerim ga je Steve izsiljeval. Sčasoma se Michael pobota s svojo družino in začne s Trevorjem, Franklinom in Lesterjem načrtovati svoj zadnji rop: napad na hranilnico zlata in plemenitih kovin Union Depository. Vendar pa v tem času Trevor odkrije, da Brad ni zaprt, kot je mislil do tedaj, ampak je bil ubit med ropom v Ludendorffu in pokopan v grobu namesto Michaela. Ko odkrije, da je bil prava tarča namesto Brada on sam, se počuti izdanega in Michaela prepusti smrti po spopadu s Chengovimi privrženci, kar povzroči trenje v skupini in grozi, da bo načrt propadel. Medtem Steve izda Michaela in Davea, ki se znajdeta sredi spopada med FIB, IAA in Merryweatherjem. Takrat jima priskoči na pomoč Trevor, saj meni, da ima samo on sam pravico, da ubije Michaela. Po tem dogodku se strinja, da bo pomagal pri ropu Union Depositoryja in nato prekinil stik z njimi. Veliki rop uspešno izvedejo, vendar pa se nato na Franklina obrneta Steve in Dave, ki želita, da ubije Trevorja. Istočasno ga izsiljuje tudi Devin, ki želi, da ubije Michaela. Franklin ima ob koncu igre tri možnosti: da ubije Trevorja, ubije Michaela ali pa poskuša v samomorilski misiji rešiti oba. Če se Franklin odloči za katero od prvih dveh možnosti, obenem prekine stik z drugim, ki mu je prizanesel, nato pa se vrne v svoje staro življenje.<ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: Something Sensible.</ref><ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Time's Come.</ref> V primeru tretje možnosti se Michael in Trevor pobotata, pomagata jim Lamar in Lester, da zadržijo napad FIB-a in Merryweatherja, nato pa ubijejo Chenga, Stretcha, Stevea in Devina. S tem protagonisti nehajo sodelovati med seboj, vendar ostanejo prijatelji.<ref>Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Third Way.</ref> == Razvoj == [[File:Steven Ogg.png|thumb|right|[[Steven Ogg]], ki je upodobil Trevorja Philipsa.]] Rockstar North je ''GTA V'' začel razvijati okoli leta 2008, v času izida ''GTA IV''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131005065349/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|title=Inside Rockstar North - Part 1: The Vision|date=3. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Razvoj je vodila skupina več kot 1000 ljudi, vključno z ožjo ekipo Rockstar North in osebjem iz studiev matične družbe Rockstar Games po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131004122711/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|title=Inside Rockstar North - Part 2: The Studio|date=4. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Lastniški pogon Rockstar Advanced Game Engine (RAGE) je bil temeljito prenovljen za igro, da bi izboljšali zmogljivosti za upodabljanje razdalje.<ref name=":0">Bertz 2012, stran 93.</ref> Programska oprema Euphoria and Bullet je doprinesla k izboljšanju animacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/digitalfoundry-grand-theft-auto-5-face-off|title=Face-Off: Grand Theft Auto 5|date=17. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Morgan|first=Thomas}}</ref> Ko so pri Rockstarju spoznali strojno opremo za PlayStation 3 in Xbox 360, so lahko grafične zmogljivosti konzol izkoristili bolj kot v prejšnjih igrah.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V|date=13. 8. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Po ocenah analitikov je skupni proračun za razvoj in trženje igre znašal več kot 170 milijonov funtov (265 milijonov dolarjev), zato je šlo za najdražjo igro tistega časa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/gta-5-costs-265-million-develop-market-making-it-most-expensive-video-game-ever-produced-report|title='GTA 5' Costs $265 Million To Develop And Market, Making It The Most Expensive Video Game Ever Produced: Report|date=8. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=International Business Times|last=Villapaz|first=Luke}}</ref> Odprti svet je bil oblikovan po vzoru [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]] in [[Los Angeles|Los Angelesa]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/gamelife/2011/11/grand-theft-auto-5-trailer/|title=Grand Theft Auto V Rolls Back to San Andreas|date=2. 11. 2011|accessdate=20. 8. 2022|website=Wired|last=Schreier|first=Jason}}</ref> njegova zasnova in upodobitev v igri pa sta predstavljala večino zgodnjega razvoja igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Rockstar North's Aaron Garbut on the making of Grand Theft Auto V – our game of 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Edge}}</ref> Ključni člani razvojne ekipe, ki se je ukvarjala s prizoriščem igre, so se odpravili na terenska raziskovalna potovanja po vsej regiji in svoje raziskave dokumentirali s fotografijami in videoposnetki.<ref name=":1" /> Ekipa je uporabila tudi projekcije Los Angelesa na strežniku [[Google Zemljevidi]] za pomoč pri oblikovanju cestnih omrežij Los Santosa.<ref>Bertz 2012, stran 91.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20131009112111/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|title=Inside Rockstar North – Part 4: The Art|date=7. 10. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael}}</ref> Da bi prikazali demografsko širjenje Los Angelesa, so razvijalci preučili tudi podatke popisa prebivalstva in gledali dokumentarne filme o mestu.<ref name=":0" /> Po mnenju razvojne ekipe je bilo ustvarjanje odprtega sveta tehnično najzahtevnejši vidik razvoja igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/07/grand-theft-auto-dan-houser|title=Grand Theft Auto V: meet Dan Houser, architect of a gaming phenomenon|date=7. 9. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=The Guardian|last=Hill|first=Matt}}</ref> ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }} * {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }} * {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}} == Zunanje povezave == <!-- =================== {{No more links}} ============================ | PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia | | is not a collection of links nor should it be used for advertising. | | Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED. | | See [[Wikipedia:External links]] & [[Wikipedia:Spam]] for details. | | If there are already plentiful links, please propose additions or | | replacements on this article's discussion page, or submit your link | | to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org) | | and link back to that category using the {{dmoz}} template. | ======================= {{No more links}} ========================== --> {{Wikiquote}} * {{Official website}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2013]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Xbox 360]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Grand Theft Auto]] bltgv6n30bvyxo5aaruc50ctyxh33ut 14 483577 5737931 5368570 2022-08-20T19:29:55Z Pinky sl 2932 {{glavni|Wikipedija:Wiki Loves Monuments}} wikitext text/x-wiki {{Commons category|Wiki Loves Monuments}} {{glavni|Wikipedija:Wiki Loves Monuments}} [[Kategorija:WikiProjekti|Wiki Loves Monuments]] hngj38cdlnotbxyb5kj5dhapdqrsgm8 0 484595 5737667 5685856 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Gladkodlaki prinašalec je pasma [[Lovski psi|lovskih psov]], ki izvira iz [[Anglije]]. Razvit je bil kot prinašalec tako na kopnem kot v vodi. ==Videz== [[Standard]] prinašalca zahteva, da so samci v grebenu visoki 58–64 cm, s priporočeno težo 27–36 kg, samice pa 56–61 cm, s priporočeno težo 25–34 kg<ref name="fci"/><ref name="fcrsa">{{Cite web |url=http://www.fcrsainc.org/breedstandard/index.html |title=Archived copy |access-date=2011-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101122235318/http://fcrsainc.org/breedstandard/index.html |archive-date=2010-11-22 |url-status=dead }}</ref>. Prinašalec ima močne mišičaste [[čeljusti]] in razmeroma dolg [[gobec]]. Njegova glava je edinstvena za [[Pasma|pasmo]] in je opisana kot "iz enega kosa" z minimalno prekinitvijo in hrbtno lobanjo približno enake dolžine kot gobec. Ima mandljeve, temno rjave oči z inteligentnim, prijaznim izrazom. Ušesa so viseča, razmeroma majhna in ležijo blizu glave. [[Zatilja|Zatilje]] (kosti na zadnji strani lobanje) ni poudarjeno (kot je na primer pri setrih), glava pa gladko teče v dobro obokan vrat. Zgornja črta je močna in ravna z dobro odlakanim repom zmerne dolžine, ki drži naravnost zadaj. Ta pasma ima zaobljeno telo spredaj in zadaj, kar omogoča odprto gibanje brez napora. [[Kategorija:Pasme psov]] ==Temperament== Gladkodlaki prinašalec je aktiven, multitalentiran ptičar, ki si močno želi ugajati ljudem.<ref name="fcrsa.org">{{cite web|url=https://fcrsa.org/the-forever-adolescent-flat-coat/|title=The Forever Adolescent Flat-Coat|website=Fcrsa.org|access-date=11 December 2017}}</ref> Razposajeni, samozavestni, družabni in ljubeznivi družinski ljubljenčki so lahko spremljevalci majhnih [[otrok]], če so v bližini odrasli, ki obvladujejo hudo navdušenje tega psa. Običajno so zelo dobri z drugimi psi in celo mačkami. Ti prinašalci potrebujejo veliko gibanja in zavzetosti, da pomagajo usmerjati svojo naravno športno energijo.<ref name="#1">{{Cite web |url=https://www.ckc.ca/en/Choosing-a-Dog/Choosing-a-Breed/Sporting-Dogs/Retriever-Flat-coated |title=Archived copy |access-date=2017-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180118140036/https://www.ckc.ca/en/Choosing-a-Dog/Choosing-a-Breed/Sporting-Dogs/Retriever-Flat-coated |archive-date=2018-01-18 |url-status=dead }}</ref> Britanski kinološki klub priporoča, naj lastniki psom zagotavljajo vsaj 2 uri gibanja na dan.<ref>{{cite web|url=https://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/display.aspx?id=2046|title=The Kennel Club|website=Thekennelclub.org.uk|access-date=11 December 2017}}</ref> Čeprav bodo lastnike in lastnino zaščitili s samozavestnim laježem, verjetno ne bodo takšnega hrupa podkrepili z dejansko agresijo.<ref name="petch">Petch, P. (1988). The Complete Flat-Coated Retriever. The Boydell Press, NY. {{ISBN|0-85115-463-8}}</ref> Zaradi njihovega odličnega voha, skupaj z njihovo brezmejno energijo in željo, da bi ugajali svojim gospodarjem, so včasih uporabljeni kot psi, ki iščejo droge. Uporabljajo se v rejskem programu za [[Psi vodniki|pse vodnike]], v Združenem kraljestvu kot pasma in kot križanec z [[Labradorec|labradorcem]].<ref>{{cite web|url=http://www.guidedogs.org.uk/aboutus/national-breeding-centre/nbc-revealed/our-breeds|title=Guide Dogs National Breeding Centre - Our Breeds - Guide Dogs|website=Guidedogs.org.uk|access-date=11 December 2017}}</ref> So nestrpni in hitri pri učenju. Najlažje se učijo v kratkih intervalih, saj lahko stvari ponavljajo. To je počasi razvijajoč se pes, saj polno zrelost doseže šele v starosti 3-5 let. Tudi takrat ti psi ohranjajo mladosten pogled, podoben mladičkom, in se tako obnašajo tudi v starosti. Paddy Petch, avtor knjige ''The Complete Flat-Coated Retriever'', te pse imenuje "''Peter Pan''", saj nikoli ne odrastejo. Gladkodlaki prinašalec je "naravna" pasma in uživa v "naravnih" dejavnostih, kot so valjanje po blatu, igranje v blatu in kopanje. Ti psi so tudi "razmišljajoči" psi, kar pomeni, da želijo ugajati, vendar iščejo način, kako prekršiti pravila. Ta lastnost pomaga pri njihovi lovski sposobnosti, vendar le, če sta s svojim lastnikom povezana. Ti psi bodo delali zase ali pa sploh ne, če ni motivacije za delo s prisotno vezjo vodnika ali vodnika psov. == Zdravje == Rejci morajo redno izvajati teste in preglede za dedne sklepne bolezni (pogosta displazija kolkov), ušesa in oči (pogosta progresivna atrofija mrežnice in glavkom) na vseh psih, ki se uporabljajo za vzrejo. Občasno je pri pasmi opažena tudi epilepsija. Ravno te prinašalci imajo večje tveganje za raka kot večina psov. [[Hemangiosarkom]], [[fibrosarkom]], [[osteosarkom]] in maligna [[histiocitoza]] so še posebej uničujoči in se pri njih pojavljajo večkrat kot pri mnogih drugih pasmah.<ref>{{cite web | url= http://www.fcrsainc.org/healthmanual/index.html | title= The Flat-Coated Retriever Health Manual | work= Flat-Coated Retriever Society of America | access-date= 2007-07-08 | archive-url= https://web.archive.org/web/20070817022832/http://www.fcrsainc.org/healthmanual/index.html | archive-date= 2007-08-17 | url-status= dead }}</ref> Po študijah, ki jih je sponzoriralo Ameriško združenje ameriških igralcev (FCRSA), je povprečna življenjska doba gladkodlakega prinašalca le približno osem let.<ref name="#2">{{cite web|title=A general health survey of Flat-coated Retrievers|url=http://users.pullman.com/lostriver/citations.htm|publisher=Breed Health Committee of the Flat-coated Retriever Society of America.}}</ref> Novejše raziskave na [[Danska|Danskem]] in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] pa kažejo, da je povprečna življenjska doba približno 10 let.<ref>{{cite web|url=http://users.pullman.com/lostriver/breeddata.htm|title=Breed Data Summary|website=Users.pullman.com|access-date=11 December 2017}}</ref> Zdravstvena raziskava čistopasemskih psov v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] iz leta 2010 je pokazala, da je približno 50% smrti gladkodlakih prinašalcev posledica neke vrste raka.<ref>{{cite journal|title=Methods and mortality results of a health survey of purebred dogs in the UK|first1=V. J.|last1=Adams|first2=K. M.|last2=Evans|first3=J.|last3=Sampson|first4=J. L. N.|last4=Wood|date=1 October 2010|journal=The Journal of Small Animal Practice|volume=51|issue=10|pages=512–524|doi=10.1111/j.1748-5827.2010.00974.x|pmid=21029096}}</ref><ref name="#3">{{cite journal|title=Breed-Predispositions to Cancer in Pedigree Dogs|first=Jane M.|last=Dobson|date=17 January 2013|journal=ISRN Veterinary Science|volume=2013|page=941275|doi=10.1155/2013/941275|pmid=23738139|pmc=3658424}}</ref> Druga pogostejša nadloga pri tej pasmi je želodčni dilatacijski volvulus, sicer poznan kot napihnjenost.<ref name="flatcoated-retriever-society.org">{{cite web|url=http://www.flatcoated-retriever-society.org/images/stories/health/bloat%20by%20chris%20hewison%282%29.pdf|title=FLAT COATED RETRIEVER : BLOAT |website=Flatcoated-retriever-society.org|access-date=12 December 2017}}</ref> To ni značilno to vrsto psov, je pa pogosto zaradi njihove velike velikosti in globokih prsnih košev. Če psa ne zdravimo, bo hitro umrl. Vulvulus dilatacijskega želodca je odgovoren za 5% vseh smrtnih primerov in približno 20% smrtnih primerov, ki niso povezani s [[Tumor|tumorji]].<ref>{{cite web|url=http://www.flatcoated-retriever-society.org/images/gdvnews.pdf|title=Gastric dilatation and Volvulus (GDV) – What is it and how can we prevent it?|website=Flatcoated-retriever-society.org|access-date=12 December 2017}}</ref> Imajo zelo nizko stopnjo displazije kolkov in [[Pogačica|pogačic]] v primerjavi z drugimi srednje velikimi pasmami; statistika Ortopedske fundacije za živali dosledno kaže stopnjo displazije kolkov pri pasmi manj kot 3%. V zdravstveni raziskavi FCRSA iz leta 1997 je bilo 4,2% samcev in 3,2% samic diagnosticiranih z displazijo pogačic. ==Glej tudi== *[[zlati prinašalec]] *[[kodrasti prinašalec]] ==Viri== <ref name="fci">{{cite web|url=http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/121g08-en.pdf|title=FLAT COATED RETRIEVER |website=Fci.be|accessdate=12 December 2017}}</ref> <ref name="#1"/> <ref name="fci"/> <ref name="fci"/><ref name="fcrsa">{{Cite web |url=http://www.fcrsainc.org/breedstandard/index.html |title=Archived copy |access-date=2011-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101122235318/http://fcrsainc.org/breedstandard/index.html |archive-date=2010-11-22 |url-status=dead }}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/display.aspx?id=2046|title=The Kennel Club|website=Thekennelclub.org.uk|accessdate=11 December 2017}}</ref> <ref name="petch">Petch, P. (1988). The Complete Flat-Coated Retriever. The Boydell Press, NY. {{ISBN|0-85115-463-8}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.guidedogs.org.uk/aboutus/national-breeding-centre/nbc-revealed/our-breeds|title=Guide Dogs National Breeding Centre - Our Breeds - Guide Dogs|website=Guidedogs.org.uk|accessdate=11 December 2017}}</ref> <ref>{{cite web | url= http://www.fcrsainc.org/healthmanual/index.html | title= The Flat-Coated Retriever Health Manual | work= Flat-Coated Retriever Society of America | accessdate= 2007-07-08 | archive-url= https://web.archive.org/web/20070817022832/http://www.fcrsainc.org/healthmanual/index.html | archive-date= 2007-08-17 | url-status= dead }}</ref> <ref name="#2"/> <ref>{{cite web|url=http://users.pullman.com/lostriver/breeddata.htm|title=Breed Data Summary|website=Users.pullman.com|accessdate=11 December 2017}}</ref> A health survey of purebred dogs in the UK from 2010 showed approximately 50% of Flat Coated Retrievers death were due to some form of cancer.<ref>{{cite journal|title=Methods and mortality results of a health survey of purebred dogs in the UK|first1=V. J.|last1=Adams|first2=K. M.|last2=Evans|first3=J.|last3=Sampson|first4=J. L. N.|last4=Wood|date=1 October 2010|journal=The Journal of Small Animal Practice|volume=51|issue=10|pages=512–524|accessdate=|doi=10.1111/j.1748-5827.2010.00974.x|pmid=21029096}}</ref><ref name="#3"/> <ref name="flatcoated-retriever-society.org">{{cite web|url=http://www.flatcoated-retriever-society.org/images/stories/health/bloat%20by%20chris%20hewison%282%29.pdf|title=FLAT COATED RETRIEVER : BLOAT |website=Flatcoated-retriever-society.org|accessdate=12 December 2017}}</ref> 9jp0n49xs7ieuv5guf9jwtqb2edqusz 0 485188 5737874 5477311 2022-08-20T18:54:33Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{posploši}} {{short description|Driving a motor vehicle while under the influence of an impairing substance}} [[Slika:US_Navy_051130-N-7293M-003_U.S._Navy_Master-at-Arms_1st_Class_Robert_C._Tempesta_places_a_"Don't_Drink_and_Drive"_sign_in_front_of_a_wrecked_car_outside_the_front_gate_of_U.S._Naval_Base_Guam.jpg|desno|sličica|Znak "Ne pij in vozi" je postavljen pred razbitim avtomobilom, da bi odvrnil vožnjo v pijanem stanju]]<!-- Definicija --> '''Vožnja pod vplivom''' (DUI - ''ang. Driving under the influence'') je [[kaznivo dejanje]] vožnje ali upravljanja motornega vozila, pod vplivom [[alkohol]]a ali mamil in drugih psihoaktivnih snovi (vključno z drogami za rekreacijo in tistimi, ki jih predpišejo zdravniki), do stopnje, ki vozniku onemogoča varno upravljanje motornega vozila.<ref>{{cite journal|last1=Walsh|first1=J. Michael|last2=Gier|first2=Johan J.|last3=Christopherson|first3=Asborg S.|last4=Verstraete|first4=Alain G.|date=11 August 2010|title=Drugs and Driving|journal=Traffic Injury Prevention|volume=5|issue=3|pages=241–253|doi=10.1080/15389580490465292|pmid=15276925}}</ref> == Terminologija == Imenuje se tudi vožnja v oslabljenem/prizadetem stanju / vožnja v vinjenem stanju (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), vožnja v pijanem stanju, upravljanje v stanju alkoholiziranosti (OWI - ''ang. operating while intoxicated''), upravljanje vozila pod vplivom alkohola ali [[Psihoaktivna droga|mamil]] (OVI - ''ang. operating [a] vehicle under the influence of alcohol or drugs'') v Ohiu, vožnja pod vplivom [[alkohol]]a ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] / [[Irska]]), ali oslabljena/prizadeta vožnja ([[Kanada]]). Ime kaznivega dejanja se razlikuje od [[Jurisdikcija|jurisdikcije]] do jurisdikcije in od pravne do pogovorne terminologije. V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] se takšno kaznivo dejanje običajno imenuje vožnja pod vplivom, v nekaterih državah pa "vožnja v pijanem stanju" (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), "upravljanje v stanju prizadete sposobnosti " (OWI - ''ang. operating while ability impaired'') ali "upravljanje z okvaro sposobnosti", "upravljanje vozila pod vplivom "(OVI - ''ang. operating a vehicle under the influence'') itd.<ref name="Wanberg2">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zKERgpH5q6gC&pg=PA14|title=Driving With Care:Education and Treatment of the Impaired Driving Offender-Strategies for Responsible Living: The Provider′s Guide|last1=Wanberg|first1=Kenneth W.|last2=Milkman|first2=Harvey B.|last3=Timkin|first3=David S.|date=2004-12-03|publisher=SAGE Publications, Inc|isbn=9781412905961|edition=1|location=Thousand Oaks, Calif.|language=en|pages=14}}</ref> Takšni zakoni se lahko uporabljajo tudi za [[čoln]]arjenje ali pilotiranje [[zrakoplov]]ov. Vozila lahko vključujejo kmetijske stroje in konjske vprege. Drugi pogosto uporabljeni izrazi za opis teh kaznivih dejanj vključujejo pitje in vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola, motnje vožnje, delovanje pod vplivom ali "preko predpisane meje". V Združenem kraljestvu obstajata dve ločeni kaznivi dejanji glede alkohola in vožnje. Prva je "Vožnja ali poskus vožnje z odvečno količino alkohola - ang. driving or attempting to drive with excess alcohol" ([[pravna koda DR10]]), druga pa je zaradi besedila zakona o licenciranju iz leta 1872 znana kot "zadolžen za vozilo z odvečnim alkoholom - ang. in charge of a vehicle with excess alcohol" ([[pravna koda DR40]]) ali "odgovorna oseba je pijana - ang. drunk in charge".<ref>https://www.drivingdefences.co.uk/drink-driving/drink-drive-penalties/</ref><ref name="Merritt2">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0DWdtfaVCzYC&pg=PT296|title=Law for Student Police Officers|last=Merritt|first=Jonathan|date=2009-07-09|publisher=SAGE|isbn=9781844455638|language=en}}</ref> Zakon o cestnem prometu iz leta 1988 v zvezi z motornimi vozili oži prekršek vožnje (ali upravljanja) vozila in opredeljuje kot vožnjo takrat, ko je alkohol v dihu, [[Kri|krvi]] ali [[Seč|urinu]] nad predpisanimi mejami (v pogovoru se imenuje "biti preko meje "); in širše kaznivo dejanje "vožnja v neprimernem stanju zaradi pijače ali mamili" (DR20 oziroma DR80), ki se lahko uporablja tudi pri nivojih pod mejnimi vrednostmi.<ref name="Hannibal2">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=e-yNAgAAQBAJ&pg=PA57|title=Practice Notes on Road Traffic Law 2/e|last1=Hannibal|first1=Martin|last2=Hardy|first2=Stephen|date=2013-03-04|publisher=Routledge|isbn=9781135346386|language=en|pages=57–68}}</ref> Ločen prekršek v zakonu iz leta 1988 velja za kolesa. Medtem ko je zakon iz leta 1872 večinoma nadomeščen, še vedno velja [[prekršek]], da ste "pijani, ko ste na čelu ... katere koli [[Kočija|kočije]], [[Domači konj|konja]], [[Govedo|goveda]] ali [[Parni stroj|parnega stroja]]"; "prevoz" včasih razlagajo tako, da vključuje skuterje. == Definicija == [[Kaznivo dejanje]] ne vključuje le dejanske vožnje vozila, temveč lahko na splošno vključuje tudi samo fizično "nadzorovanje" avtomobila v vinjenem stanju.<ref name="voaslacey2">{{cite journal|last1=Voas|first1=Robert B.|last2=Lacey|first2=John H.|title=Issues in the enforcement of impaired driving laws in the United States|publisher=Pennsylvania State University|citeseerx=10.1.1.553.1031}}</ref><ref name="teklev2">{{cite web|last1=Tekenos-Levy|first1=Jordan|title=Impaired Driving in Canada: Cost and Effect of a Conviction|url=https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|website=National College for DUI Defense|accessdate=1 August 2017|date=29 July 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170801080436/https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|archivedate=1 August 2017}}</ref> Na primer, osebo, ki vinjena sedi v voznikovem sedežu v avtomobilu in ima ključe avtomobila, tudi če je avtomobil parkiran, lahko obtožijo vožnje pod vplivom, ker ima nadzor nad vozilom. Pri razlagi izrazov ''DUI, DWI, OWI in OVI'' nekatere države zato prepovedujejo vožnjo motornega vozila pod vplivom, ali vožnjo v pijanem stanju, druge pa navajajo, da je v takšnih primerih upravljanje motornega vozila nezakonito. Glede tega je v ZDA razdeljena pristojnost. Nekatere države, ki dovoljujejo izvrševanje zakonov DUI / DWI in OWI / OVI na podlagi "upravljanja in nadzora" vozila, druge pa zahtevajo dejansko "vožnjo". "Razlikovanje med tema dvema izrazoma je bistveno, saj na splošno velja, da beseda 'voziti', kot se uporablja v tovrstnih zakonih, običajno označuje premikanje vozila v neki smeri, beseda 'upravljati' pa ima širši pomen tako da ne vključuje le gibanja vozila, temveč tudi dejanja, ki vpletajo dele vozila, ki bodo samostojno ali zaporedno sprožili gibanje." (''State v. Graves'' (1977) 269 S.C. 356 [237 S.E.2d 584, 586-588, 586. fn. 8]. [[Slovar]] Merriam Webster (v Združenih državah Amerike) opredeljuje vožnjo pod vplivom kot "1. kaznivo dejanje vožnje vozila, kadar je voznik prizadet zaradi alkohola ali mamil; 2. [[aretacija]] ali obsodba zaradi vožnje pod vplivom; 3. oseba, ki je aretirana ali obsojena zaradi vožnje pod vplivom."<ref>{{Cite web|title=DUI {{!}} the crime of driving a vehicle while drunk also: a person who is arrested for driving a vehicle while drunk|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/dui|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2015-09-29}}</ref> V nekaterih državah (vključno z [[Avstralija|Avstralijo]] in številnimi jurisdikcijami po vsej ZDA) je oseba lahko obtožena kaznivega dejanja zaradi vožnje s [[Kolesarstvo|kolesom]], rolko ali konjem v stanju alkoholiziranosti ali pod vplivom alkohola.<ref>{{cite news|last1=Rowling|first1=Troy|title=In Mt Isa it's RUI: riding under the influence|url=http://www.brisbanetimes.com.au/news/queensland/in-mt-isa-its-rui-riding-under-the-influence/2008/10/13/1223749931568.html|accessdate=19 July 2017|newspaper=Brisbane Times|date=14 October 2008}}</ref><ref>{{cite web|title=Pedestrian Safety|url=http://www.colorado.edu/police/crime-prevention-safety/pedestrian-safety|website=Police Department, University of Colorado|accessdate=19 July 2017}} ("[I]f you bicycle while intoxicated you will be held to the same standards as other motorists and may be issued a DUI.")</ref><ref>{{cite web|title=Ore. skateboarder collides with van, charged with DUI|url=http://www.cbsnews.com/news/ore-skateboarder-collides-with-van-charged-with-dui/|website=Crimesider|publisher=CBS News|accessdate=19 July 2017|date=13 March 2013}}</ref> == Alkohol == {{main|Drunk drivers}} Pri uživanju alkohola se stopnja alkoholiziranosti voznika običajno določi z merjenjem vsebnosti alkohola v krvi(ang. BAC - blood alcohol content); to pa lahko izrazimo tudi z uporabo dihalnega testa, ki ga pogosto imenujemo BrAC. Meritev BAC ali BrAC, ki presega določeno mejno vrednost, na primer 0,08%, opredeljuje kaznivo dejanje brez potrebe po dokazovanju oslabitve sposobnosti za vožnjo.<ref>{{cite web|last1=Nelson|first1=Bruce|title=Nevada's Driving Under the Influence (DUI) laws|url=http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|website=NVPAC|publisher=Advisory Council for Prosecuting Attorneys|accessdate=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170422000604/http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|archive-date=2017-04-22|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah obstaja težja kategorija kaznivega dejanja za višje ravni BAC, na primer 0,12%, 0,15% ali 0,25%. V mnogih jurisdikcijah lahko policisti opravijo terenske teste treznosti osumljencev, ter na ta način določijo alkoholiziranost. V ameriški zvezni državi [[Kolorado]] je za voznike, ki uživajo konopljo, zakonom določena najvišja dovoljena vsebnost THC v krvi, vendar se v praksi ta zakon težko izvaja.<ref>{{Cite web|url=https://www.thedenverchannel.com/news/360/bill-to-change-dui-marijuana-impairment-laws-postponed-but-sparking-conversation|title=Bill to change DUI marijuana impairment laws postponed|date=2019-02-13|website=KMGH|language=en|access-date=2019-04-03}}</ref> V nekaterih državah je vsebnost izmerjena v gramih na liter krvi, z 0,5 g / L (~0,05%), medtem ko drugi uporabljajo promile z 0,5 ‰ = 0,05%. === Vsebnost alkohola v krvi === [[Slika:Bafometro.JPG|desno|sličica|Alco-Sensor IV - alkotest, kot ga uporabljajo nekatere policijske uprave]] Uživanje količine alkohola, ki povzdigne koncentracijo alkohola v krvi (BAC) na 0,03–0,12%, se običajno izkaže kot rdeč videz obraza in poslabšanje presoje ter fine koordinacije mišic. BAC od 0,09% do 0,25% povzroča [[Letargija|letargijo]], sedacijo, [[težave z ravnotežjem]] in [[zamegljen vid]]. BAC od 0,18% do 0,30% povzroča globoko zmedo, oslabljen govor (npr. nejasen govor), osupljivost, omotico in bruhanje. BAC od 0,25% do 0,40% povzroča stupor, nezavest, anterogradno [[Amnezija|amnezijo]], bruhanje in depresijo dihanja (kar je potencialno smrtno nevarno). BAC od 0,35% do 0,80% lahko povzroči komo (nezavest), življenjsko nevarno depresijo dihanja in morda usodno zastrupitev z alkoholom. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na to, kdaj bo vaš BAC dosegel ali presegel 0,08%, vključno s tem, koliko tehtate, časovni okvir v katerem ste pili, in če ste jedli v času uživanja alkohola. Na primer, moški, ki tehta 80&nbsp;kg, lahko popije več kot ženska, ki tehta recimo 60&nbsp;kg, preden preseže dovoljeno raven BAC.<ref>National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA). BAC Estimator [computer program]. Springfield, VA: National Technical Information Service, 1992.</ref> [[Alkotest]](''ang. breathalyzer'') je naprava za oceno BAC iz vzorca dihanja. Razvil ga je izumitelj Robert Frank Borkenstein<ref name="borkenstein2">{{cite news|author=Douglas Martin (reporter)|title=Robert F. Borkenstein, 89, Inventor of the Breathalyzer|url=https://www.nytimes.com/2002/08/17/us/robert-f-borkenstein-89-inventor-of-the-breathalyzer.html|quote=Robert F. Borkenstein, who revolutionized enforcement of drunken driving laws by inventing the Breathalyzer to measure alcohol in the blood, died last Saturday at his home in Bloomington, Ind. He was 89. ...Robert Frank Borkenstein was born in Fort Wayne, Ind., on Aug. 31, 1912.|newspaper=[[The New York Times]]|date=August 17, 2002|accessdate=2013-12-23}}</ref> in ga je leta 1954 registriral kot [[Blagovna znamka|blagovno znamko]], vendar mnogi uporabljajo ta izraz za označevanje katere koli generične naprave za ocenjevanje vsebnosti alkohola v krvi.<ref>{{cite web|url=http://tess2.uspto.gov/bin/showfield?f=doc&state=4802:z6a5w4.2.16|title=Breathalyzer|date=May 13, 1958|accessdate=2014-01-03|quote=|publisher=[[USPTO]]|location=}}</ref> S prihodom znanstvenega testa za BAC so se policijske uprave od testov treznosti na terenu (npr. osumljenca so prosili, naj stoji na eni nogi) premaknili k uporabi izmerjene več kot predpisane količine alkohola v krvi med vožnjo. Vendar to ne izključuje sočasnega obstoja in uporabe starejših subjektivnih testov, pri katerih policisti alkoholiziranost osumljenca določajo tako, da jim dajo opraviti določene naloge ali pregledajo njihove [[Oko|oči]] in [[refleks]]e. BAC je najprimerneje meriti kot preprost odstotek alkohola v krvi.<ref>{{cite web|url=http://emedicine.medscape.com/article/2090019-overview|title=Ethanol Level|accessdate=7 October 2014}}</ref> Raziskave kažejo eksponentno povečanje relativnega tveganja za nesrečo z linearnim povečanjem BAC. BAC ni odvisen od nobene merske enote. V Evropi je običajno izražen kot miligrami alkohola na 100 mililitrov krvi. Vendar ker 100 mililitrov krvi tehta v bistvu enako kot 100 mililitrov vode, ki tehta natanko 100 gramov, je za vse praktične namene to enako kot preprost brezdimenzijski BAC, izmerjen v odstotkih. Meritev promilov, ki je enaka desetkratni odstotni vrednosti, se uporablja na [[Danska|Danskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Finska|Finskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].<ref>{{cite web|title=On DWI Laws in Other Countries|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|website=National Highway Traffic Safety Administration|accessdate=1 August 2017|date=March 2000}}</ref> Glede na pristojnost lahko policija BAC meri z uporabo treh metod: iz krvi, urina ali z meritvijo količine alkohola v izdihanem zraku. Za namene kazenskega pregona je najprimernejša dihalna metoda, saj so rezultati na voljo skoraj v trenutku. V preteklosti je bilo primerov kritiziranja veljavnosti preskusne opreme / metod in matematičnih razmerij za merjenje dihanja in alkohola v krvi.<ref>Bates, Marsha E. "Journal of Studies on Alcohol and Drugs." The Correspondence between Saliva and Breath Estimates of Blood Alcohol Concentration: Advantages and Limitations of the Saliva Method". ''Journal of Studies in Alcohol'', 1 Jan. 1993. Web. 13 Mar. 2013.</ref> Nepravilno preskušanje in kalibracija opreme se pogosto uporabljata v obrambi DUI ali DWI. V Kanadi so bili primeri, ko so policisti naleteli na osumljenca, ki je bil po nesreči v nezavesti in so mu odvzeli vzorec krvi. Vožnja med uživanjem alkohola je lahko v okviru sodne pristojnosti nezakonita. V nekaterih jurisdikcijah je nezakonito, da je odprta posoda z alkoholno pijačo v potniškem prostoru motornega vozila ali na določenem območju tega predela. Bilo je primerov, da so bili vozniki obsojeni zaradi DUI, čeprav niso bili opaženi med vožnjo, vendar jim je bilo na sodišču to naknadno dokazano. V primeru nesreče se lahko [[avtomobilsko zavarovanje]] samodejno razglasi kot neveljavno; pijani voznik je v celoti odgovoren za škodo. V ameriškem sistemu navedba o vožnji pod vplivom povzroča tudi veliko povečanje premij.<ref>{{cite news|last1=Tchir|first1=Jason|title=How an impaired driving conviction can affect your car insurance rates|url=https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/news/industry-news/how-an-impaired-driving-conviction-can-affect-your-car-insurance-rates/article19100767/|accessdate=1 August 2017|agency=Globe and Mail|date=10 June 2014}}</ref> Nemški model služi zmanjšanju števila nesreč z ugotavljanjem neprimernih voznikov in odvzemom [[Vozniško dovoljenje|dovoljenj]], dokler se znova ne ugotovi njihova sposobnost za vožnjo. Medicinsko psihološko ocenjevanje (MPA - ''ang. Medical Psychological Assessment'') se uporablja za oceno sposobnosti za vožnjo v prihodnosti, ima interdisciplinarni osnovni pristop in kršitelju ponuja možnost individualne rehabilitacije.<ref name="müller laub2">{{cite web|url=http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|title=The Medical Psychological Assessment: An Opportunity for the Individual, Safety for the Genera Public|format=PD|date=|accessdate=2012-10-10}}</ref> George Smith, voznik taksija v Londonu, je bil 10. septembra 1897 prvi v zgodovini obsojen za vožnjo motornega vozila v pijanem stanju na podlagi zakona iz leta 1872. Kaznovan je bil z globo 25 šilingov, kar bi leta 2019 ustrezalo 143 [[Funt šterling|funtom]]. ===Tveganja=== [[File:WHO BAC Relative risk.png|thumb|Relativno tveganje za prometno nesrečo glede na raven alkohola v krvi.<ref>{{cite web|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|title=Preventing road traffic injury: A public health perspective for Europe|publisher=}}</ref>]] [[File:% of US Car Crash Fatalities Where Driver Blood Alcohol Level Was .01 and Above 1999 - 2012.gif|thumb|right|Odstotek smrtnih žrtev v ZDA, kjer je bila raven alkohola v krvi voznika 0,01 in več, 1999–2012]] Vožnja pod vplivom je eden največjih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k prometnim nesrečam. Za ljudi v Evropi med 15. in 29. letom je [[vožnja]] pod vplivom eden glavnih vzrokov smrtnosti.<ref name="Alonso, Pastor 2015">{{cite journal|last1=Alonso|first1=Francisco|last2=Pasteur|first2=Juan C.|last3=Montero|first3=Luis|last4=Esteban|first4=Cristina|date=2015|title=Driving under the influence of alcohol: frequency, reasons, perceived risk and punishment|journal=Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy|volume=10|issue=11|pages=11|doi=10.1186/s13011-015-0007-4|pmc=4359384|pmid=25880078}}</ref> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu v [[Združene države Amerike|ZDA]] (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov">{{Cite web|title=Impaired Driving {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|url=http://www.nhtsa.gov/Impaired|website=www.nhtsa.gov|accessdate=2015-09-29}}</ref> Vožnja pod vplivom alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode. Med odvetniškimi honorarji, globami, sodnimi taksami, napravami za zaklepanje vžiga in pristojbinami DMV (Oddelek za motorna vozila v ZDA - ang. ''department of motor vehicles'') bi lahko plačilo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola lahko stalo od tisoč do deset tisoč dolarjev. Študije kažejo, da visok BAC poveča [[tveganje]] za povzročitev prometne nesreče, medtem ko ni jasno, ali BAC 0,01–0,05% nekoliko poveča ali zmanjša tveganje.<ref>{{cite web|url=http://www.judcom.nsw.gov.au/publications/benchbks/local/alcohol_and_driving.html|title=Alcohol and Driving|accessdate=7 October 2014}}</ref><ref name="grandrapids">[http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html Grand Rapids Effects Revisited: Accidents, Alcohol and Risk], H.-P. Krüger, J. Kazenwadel and M. Vollrath, Center for Traffic Sciences, University of Wuerzburg, Röntgenring 11, D-97070 Würzburg, Germany</ref> V Evropi prometne nesreče pretežno povzroča vožnja pod vplivom alkohola ljudi med 15. in 29. letom starosti, kar je tudi eden glavnih vzrokov smrti.<ref name="Alonso, Pastor 2015" /> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov" /> Vsakih 51 minut nekdo umre v prometni nesreči, povezani z alkoholom. Pri tveganju obstaja večje razmerje med moškimi in ženskami, saj se moramo upoštevati osebnostne lastnosti, kot so nesocialnost in nagnjenost k tveganju.<ref>{{cite journal|last1=Anum|first1=EA|last2=Silberg|first2=J|last3=Retchin|first3=SM|year=2014|title=Heritability of DUI convictions: a twin study of driving under the influence of alcohol|journal=Twin Res Hum Genet|volume=17|issue=1|pages=10–5|doi=10.1017/thg.2013.86|pmid=24384043|s2cid=206345742}}</ref> Več kot 7,7 milijona mladoletnih oseb, starih od 12 do 20 let, trdi, da pijejo alkohol, v povprečju pa je na vsakih 100.000 mladoletnih Američanov 1,2 umrlo v prometnih nesrečah med vožnjo pod vplivom alkohola.<ref>“Underage Drinking.” National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, U.S. Department of Health and Human Services, pubs.niaaa.nih.gov/publications/underagedrinking/underagefact.htm.</ref> V ZDA imajo južne in severne osrednje zvezne države največjo smrtnost zaradi nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Študija iz leta 2019, ki je tehtala podatke o [[aretacija]]h in popisu prebivalstva s statistiko Nacionalne uprave za varnost cestnega prometa o smrtnih nesrečah, je pokazala, da je sedem od 12 zveznih držav z najvišjo stopnjo smrtnosti vožnje pod vplivom, južnih, ki jih vodijo Karoline, Mississippi, Alabama, Teksas, Louisiana in Arkansas. Toda največ smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom glede na prebivalstvo najdemo v severno-osrednji regiji, kjer sta Wyoming, Montana in Dakotas na vrhu skupne lestvice držav z najbolj akutnimi krizami.<ref>{{Cite web|url=https://magazine.northeast.aaa.com/daily/life/aaa/the-most-dangerous-states-for-dui-deaths/|title=The Most Dangerous States for DUI Deaths|date=2020-01-07|website=Your AAA Network|language=en-US|access-date=2020-02-21}}</ref> ====Grand Rapids Dip==== Nekatere študije kažejo, da bi imel BAC 0,01–0,04% manjše tveganje za trčenje v primerjavi z BAC 0%, imenovanim [[Grand Rapids Effect]] ali [[Grand Rapids Di]]<nowiki/>p<ref name="grandrapids" /><ref name="ntsb_grandrapids">{{cite web|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|title=Driver Characteristics and Impairment at Various BACs - Introduction|website=one.nhtsa.gov}}</ref>, na podlagi temeljne raziskave Borkenstein in sod.<ref name="borkenstein-papers">[http://webapp1.dlib.indiana.edu/findingaids/view?doc.view=entire_text&docId=InU-Ar-VAC0762 Robert F. Borkenstein papers, 1928-2002], Indiana U. [https://www.researchgate.net/publication/287668034_The_role_of_the_drinking_driver_in_traffic_accidents_The_Grand_Rapids_Study The role of the drinking driver in traffic accidents] (Researchgate link)</ref> ([[Robert Frank Borkenstein]] je dobro znan po tem, da je leta 1938 izumil "[[pijanomer]]", leta 1954 pa alkotest <ref>[https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ Center for Studies of Law in Action, Robert F. Borkenstein Courses], Indiana U.</ref>). Ena študija kaže, da bi BAC 0,04–0,05% nekoliko povečal tveganje. Nekatera literatura je učinek Grand Rapidsa pripisala napačnim podatkom ali podatkom brez podpore, ter pravi da je to verjetno posledica previdnosti voznikov pri nizki ravni BAC ali "izkušenj" s pitjem alkohola. Druga pojasnila so, da je ta učinek vsaj deloma zaviralni učinek [[Ekscitotoksičnost|eksitotoksičnosti]] etanola in učinek alkohola pri bistvenem tremorju in drugih motnjah gibanja <ref name="pmid20721919">{{cite journal|vauthors=Mostile G, Jankovic J|date=October 2010|title=Alcohol in essential tremor and other movement disorders|journal=Movement Disorders|volume=25|issue=14|pages=2274–84|doi=10.1002/mds.23240|pmid=20721919}}</ref>, vendar to ostaja špekulativno. Obe vplivni študiji Borkensteina in sod. in empirični nemški podatki o devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pokazali, da je nevarnost trkov manjša ali enaka za voznike z BAC 0,04% ali manj kot za voznike z BAC 0%. Za BAC 0,15% je tveganje 25-kratno. Omejitev 0,05% BAC v Nemčiji (od leta 1998, 0,08% od leta 1973) in omejitve mnogih drugih državah so bile določene na podlagi študije Borkenstein in sod. Raziskovalci univerze v [[Würzburg]]u so pokazali, da so bila vsa dodatna trčenja, ki jih je povzročil alkohol, posledica vsaj 0,06% BAC, 96% njih zaradi BAC nad 0,08% in 79% zaradi BAC nad 0,12%. V njihovi študiji, ki temelji na nemških podatkih iz devetdesetih let, je bil učinek alkohola pri skoraj vseh ravneh BAC večji kot pri Borkensteinu in sod. ==Ostale droge== Za voznike, za katere se sumi [[vožnja z okvaro drog|vožnja pod vplivom substanc]], se testi za testiranje drog običajno izvajajo v znanstvenih laboratorijih, tako da so rezultati sprejemljivi kot dokaz na sojenju. Zaradi velikega števila škodljivih snovi, ki niso alkohol, so droge za namene odkrivanja razvrščene v različne kategorije. Vozniki z oslabljenimi drogami še vedno kažejo okvaro med vrsto standardiziranih poljskih testov treznosti, vendar obstajajo dodatni testi, ki pomagajo odkriti vožnjo z oslabljenimi drogami. Program za ocenjevanje in razvrščanje zdravil je zasnovan tako, da odkrije voznika z oslabljenimi drogami in razvrsti kategorije zdravil, ki so prisotne v njegovem sistemu. Program DEC razkrije odkrivanje v dvanajst stopenjski postopek, ki ga lahko s pomočjo vladnega strokovnjaka za prepoznavanje drog (DRE) uporabi za določitev kategorije ali kategorij zdravil, za katere osumljenec prizadene. Dvanajst korakov: # Alkoholni test za dihanje # Intervju z policistom za aretacije (ki opazi nejasen govor, alkohol na dah itd.) # Predhodna ocena # Ocena oči # Psihomotorični testi #Življenjski znaki # Pregledi v temni sobi #Mišični tonus # Mesta injiciranja (za injiciranje [[heroina]] ali drugih drog) # Izpraševanje osumljenca # Mnenje ocenjevalca #Toksikološki pregled<ref>{{cite book|title=Drug Evaluation and Classification Program|publisher=NHTSA|pages=Sev IV Pg. 5–6}}</ref> ==Preizkus treznosti na terenu== {{Glavna | Testiranje treznosti na terenu}} Da bi poskušali ugotoviti, ali ima osumljenec okvaro, bodo policisti v ZDA običajno opravili poljske teste treznosti, da bi ugotovili, ali ima policist [[verjetni vzrok]], da posameznika aretira zaradi suma vožnje pod vplivom (DUI). Policist v Združenih državah mora imeti [[Verjetni vzrok|Verjeten vzrok]] za prijetje zaradi vožnje pod vplivom substanc. Pri ugotavljanju verjetnega vzroka za aretacijo DUI uradniki pogosto upoštevajo izvedbo standardiziranih testov treznosti na terenu. Državna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je razvila sistem za potrjevanje poljskih testov treznosti, ki je privedel do oblikovanja skupine testov standardiziranega preizkusa treznosti na terenu (SFST). [[Nacionalna uprava za varnost cestnega prometa]] (NHTSA) je ustanovila standardno baterijo treh cestnih testov, ki jih je priporočljivo izvajati na standardiziran način pri sprejemanju te odločitve o aretaciji.<ref>{{Cite web|url=http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|title=Standardized Field Sobriety Test (SFST) Validated at BACS Below 0.10 Percent {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|website=www.nhtsa.gov|access-date=2016-03-02|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160301215848/http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|archivedate=2016-03-01}}</ref> Obstajajo tudi nestandardizirani testi treznosti na terenu; vendar nestandardizirani terenski testi treznosti niso prejeli potrditve NHTSA. To je razlika med "standardiziranimi" in "nestandardiziranimi" terenskimi testi treznosti. NHTSA je objavila številne priročnike za usposabljanje, povezane s SFST. Kot rezultat študij NHTSA je bil test hoje in zavoja 68-odstotno natančen pri napovedovanju, ali je preiskovanec 0,08% ali več, preskus stojala z eno nogo pa 65-odstoten napovedovanje, ali je testni subjekt 0,08% ali več, če se testi pravilno dajejo ljudem znotraj parametrov študije. Trije potrjeni testi NHTSA so: * Test nistagmusa vodoravnega pogleda, ki vključuje spremljanje predmeta z očmi (na primer pero ali drug dražljaj) za določitev značilne reakcije gibanja oči na dražljaj * Preizkus hoje in obračanja (peta do pete v ravni črti). Ta test je zasnovan tako, da meri sposobnost osebe, da sledi navodilom in si zapomni vrsto korakov, medtem ko deli pozornost med fizične in duševne naloge. * Preizkus stojala z eno nogo Alternativni testi, ki jih NHTSA ni potrdil, vključujejo naslednje: * Rombergov test ali test spremenjenega položaja pozornosti (stopala skupaj, glava nazaj, oči zaprte trideset sekund). * Test prsta na nosu (konica glave nazaj, oči zaprte, konice nosu se dotaknite s konico kazalca). * Prizkus abecede (recitirajte celotno abecedo ali njen del). * Test štetja prstov (dotaknite se vsakega prsta roke do štetja palca z vsakim dotikom (1, 2, 3, 4, 4, 3, 2, 1)). * Preizkus štetja (štetje nazaj od števila, ki se konča na števko, ki ni 5 ali 0, in se ustavi pri številki, ki se konča na številko, ki ni 5 ali 0. Serija števil mora biti večja od 15). * Preliminarni preizkus alkoholiziranosti, PAS test ali PBT, (vdihnite "prenosni ali predhodni preizkuševalec dihanja", PAS test ali PBT). V ZDA so preizkusi treznosti na terenu prostovoljni; vendar nekatere države pooblaščajo komercialne voznike, da sprejmejo predhodne teste dihanja (PBT). === Predhodni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) === {{Glej tudi | Alkotest # Preliminarni_dih_Test_ (PBT) _ali_Prelim_Alcohol_Screening_test_ (PAS)}} Preliminarni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) je včasih kategoriziran kot del „terenskega testiranja treznosti“, čeprav ni del serije testov učinkovitosti. PBT (ali PAS) uporablja prenosni tester za dihanje. Medtem ko tester zagotavlja številčne odčitke vsebnosti alkohola v krvi (BAC), je njegova primarna uporaba za pregled in ugotavljanje [[verjetni vzrok | verjetni vzrok za prijetje]], da se sklicuje na zahteve [[Implicirano soglasje#Vožnja vinjena|implicitno soglasje]] . V ameriški zakonodaji je to potrebno za obsodbo, ki temelji na preizkusu dokazov (ali implicitni zavrnitvi soglasja).<ref name = "nolo_ref">[https://dui.drivinglaws.org/resources/dui-refusal-blood-breath -urine-test.htm DUI: Zavrnitev terenskega testa ali testa krvi, dihanja ali urina], NOLO Press</ref> Ne glede na terminologijo, da se obdrži obsodba na podlagi dokaznih testov, "verjeten vzrok mora biti prikazan '' (ali osumljenec se mora prostovoljno udeležiti preizkusa dokazov, ne da bi se zahtevalo [[implicitno soglasje#vožnja v stanju alkoholiziranosti|implicitno soglasje]]).<ref name="nolo_ref" /> Zavrnitev predhodnega preizkusa dihanja (PBT) v Michiganu nekomercialnega voznika kaznuje z "civilno kršitvijo", brez "točk" za kršitev,<ref>{{cite web|url=http://www.michigan.gov/sos/0,4670,7-127-1627_8665-24488--,00.html|title=SOS - Substance Abuse and Driving|publisher=}}</ref> vendar se po splošnem zakonu o "implicitnem soglasju" ne šteje za zavrnitev.<ref>{{cite web|url=http://www.oregonlaws.org/ors/813.136|title=ORS 813.136 (2015) - Consequence of refusal or failure to submit to field sobriety tests|first=Oregon Legislative Counsel|last=Committee|publisher=}}</ref> V mnogih zveznih državah veljajo različne zahteve za voznike, ki so pod pogojem DUI, v tem primeru pa je pogoj za pogojno udeležbo na predhodnem dihalnem testu (PBT). Nekatere zvezne države ZDA, zlasti Kalifornija, imajo zakone o knjigah, ki kaznujejo zavrnitev PBT za voznike, mlajše od 21 let; vendar [[četrti amandma k ameriški ustavi|ustavnost]] teh zakonov ni preizkušen. (V praksi večina odvetnikov na področju kazenskih sankcij odsvetuje razpravo ali "upravičevanje" zavrnitve s policijo.) Komercialni vozniki so predmet testiranja PBT v nekaterih zveznih državah ZDA kot pogoj za "pregledovanje drog". === Preskušanje konoplje === Po nedavni legalizirani marihuani so organi pregona poiskali metodo testiranja dihanja, da bi ugotovili vsebnost THC, ki je prisoten pri posamezniku. Organi pregona se med terenskimi testi treznosti učinkovito borijo z vplivnimi vozili z orodji, kot so alkotesti. Z izjemo jedilnega pribora lahko THC alkotest izmeri, kako "visok" je lahko posameznik v tistem času. Zakonitost marihuane ne pomeni varnosti na cesti, zato so za določanje okvare voznika potrebne natančne metode. Alkotest THC bi lahko revolucionarno preizkusil treznost ob cesti za voznike, za katere obstaja sum okvare.<ref>{{cite news|last1=Smith|first1=Aaron|title=These companies are racing to develop a Breathalyzer for pot|url=https://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|accessdate=1 August 2017|agency=CNN Money|date=26 May 2017}}</ref> ==Druge kazenske ovadbe== V ameriški zvezni državi Kolorado so lahko vozniki obtoženi otroške ogroženosti, če so aretirani zaradi vožnje pod vplivom z mladoletnimi otroki v vozilu.<ref>{{cite web|title=Child Endangerment Drunk Driving Laws|url=http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|website=MADD|accessdate=1 August 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170329050449/http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|archivedate=29 March 2017}}</ref> == Toleranca alkohola pri voznikih v različnih državah == Zakoni, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom [[alkohol]]a, se med državami ali pod nacionalnimi regijami (npr. Zveznimi državami ali provincami) razlikujejo. Vsaka država ima svoj kriterij tolerance vinjenosti voznika, kar posledično pomeni različne kazni in obsodbe<ref>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/knowledge/alcohol/prevalence_amp_rate_of_alcohol_consumption/the_legal_limit_en|title=The legal limit|last=Anonymous|date=17 October 2016|website=Mobility and transport - European Commission}}</ref>. Konkretno kaznivo dejanje lahko, odvisno od sodne pristojnosti, imenujemo "vožnja pod vplivom" [alkohola ali drugih mamil] (DUI), "vožnja pod vplivom opojnih snovi" (DUII), "vožnja z okvaro" (DWI) , "vozilo, ki deluje pod vplivom alkohola ali drugih [[Psihoaktivna droga|mamil]]" (OVI), "deluje pod vplivom" (OUI), "deluje v vinjenem stanju" (OWI), "upravlja motorno vozilo v stanju alkoholiziranosti" (OMVI), "vozi pod kombiniranim vplivom alkohola ali drugih mamil "," vožnja pod vplivom sama po sebi "ali" pijana oseba "[vozila]. Številni takšni zakoni veljajo tudi za [[motociklizem]], [[čolnarjenje]], pilotiranje letal, uporabo premične kmetijske opreme, kot so t[[Traktor|raktorji]] in [[Spravljalnik|kombajni]], jahanje [[Domači konj|konj]] ali vožnja s konjsko vprego ali [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], po možnosti z drugačno stopnjo BAC kot vožnja. V nekaterih jurisdikcijah obstajajo ločene dajatve, odvisno od uporabljenega vozila, na primer BWI (kolesarjenje v pijanem stanju), ki ima lahko lažjo kazen. Nekatere jurisdikcije imajo več ravni BAC za različne kategorije voznikov; na primer, država [[Kalifornija]] ima splošno mejo 0,08% BAC, spodnjo mejo 0,04% za komercialne operaterje in 0,01% za voznike, ki so mlajši od 21 let ali so na preizkusni kazni zaradi predhodnih kršitev DUI <ref>{{cite web|url=http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|title=Actions Resulting In Loss Of License Alcohol Impairment Charts|date=|accessdate=2012-10-10}}</ref>. V nekaterih jurisdikcijah bodo vozniki z okvarami, ki med vožnjo poškodujejo ali ubijejo drugo osebo, morda deležni strožjih kazni. Nekatere jurisdikcije imajo sodne smernice, ki zahtevajo obvezno minimalno kazen. Obsodbe DUI lahko privedejo do večletnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] in drugih kazni, od glob in drugih denarnih kazni do odvzema registrskih tablic in vozila. V mnogih jurisdikcijah lahko [[sodnik]] odredi tudi namestitev vžigalne blokade. Nekatere jurisdikcije zahtevajo, da vozniki, obsojeni zaradi kaznivih dejanj DUI, uporabljajo posebne registrske tablice, ki jih je mogoče zlahka ločiti od običajnih tablic. Ti krožniki so v ljudskem jeziku znani kot "krožniki za zabave" <ref>{{cite web|author=Gus Chan, The Plain Dealer|url=http://blog.cleveland.com/metro/2011/01/cuyahoga_county_councils_final.html|title=Cuyahoga County Council's finalists for boards of revision include employee with criminal past|publisher=Blog.cleveland.com|date=2011-01-10|accessdate=2014-01-26}}</ref> ali "krožniki za viski". V mnogih državah se kot del prizadevanj za odvračanje motene vožnje uporabljajo kontrolne točke treznosti (zapore [[Policijski avtomobil|policijskih avtomobilov]], kjer se preverjajo vozniki), začasna odvzem [[Vozniški izpit|vozniškega dovoljenja]], denarne kazni in [[Zaporna kazen|zaporne kazni]] za prekršitelje DUI. Poleg tega številne države izvajajo preventivne kampanje, ki z oglaševanjem ozaveščajo ljudi o nevarnosti vožnje z okvaro in morebitnimi globami in kazenskimi obtožbami, odvračajo od oslabljene vožnje in voznike spodbujajo, da po uporabi alkohola ali drugih mamil vozijo domov s [[taksi]]ji ali [[Javni prevoz|javnim prevozom]]. V nekaterih jurisdikcijah se lahko bar ali [[restavracija]], ki streže vozniku z okvaro, sooči s civilno odgovornostjo za [[Poškodba|poškodbe]], ki jih povzroči ta voznik. V nekaterih državah neprofitne organizacije za zagovorništvo, znan primer so Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (MADD), vodijo lastne oglaševalske kampanje proti vožnji pod vplivom alkohola. === Argentina === V [[Argentina|Argentini]] je vožnja z vozilom dovoljena, če je raven alkohola 0,03% na lokalni ali občinski cesti, ki jih nadzoruje občinsko redarstvo in 0,04%, če se vozi po poti ali [[Avtocesta|avtocesti]], ki jih nadzoruje državna Argentinska zvezdna patrulja. Na avtocestah in cestah države Cordoba policijo za avtoceste države Cordoba izvaja nadzor z ničelno toleranco, vožnje pod vplivom alkohola. Vse nad 0,00% je [[prekršek]]. === Avstralija === V [[Avstralija|Avstraliji]] je vožnja pod vplivom alkohola kazniva, če je raven alkohola 0,05% ali več (polno dovoljenje) ali če je raven alkohola večja od 0,00% (učenec / začasno)<ref>{{Cite web|url=https://roadsafety.transport.nsw.gov.au/stayingsafe/alcoholdrugs/drinkdriving/bac/index.html|title=Blood alcohol limits|last=Wales|first=Transport for New South|date=2016-02-03|website=roadsafety.transport.nsw.gov.au|language=en|access-date=2019-02-04}}</ref>. Avstralska policija uporablja postaje za testiranje naključnega diha in vsako policijsko vozilo lahko kadar koli zaustavi katero koli vozilo, da opravi preskus naključnega diha ali [[Droga|drog]]. Ljudje, za katere je ugotovljeno, da imajo preveč alkohola ali prepovedanih snovi, jih odpeljejo na [[Policijska postaja|policijsko postajo]] ali na postajo za testiranje naključnega dihanja za nadaljnjo analizo. Tisti, ki presegajo 0,08%, bodo samodejno diskvalificirani in bodo morali na [[Sodišče|sodišču]] <ref>{{Cite web|url=https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|title=Drink driving penalties|website=www.findlaw.com.au|access-date=2019-02-04}}</ref>. === Kanada === Zvezna vlada [[Kanada|Kanade]] je sprejela resnico pri obsodbah zakonov, ki uveljavljajo stroge smernice o obsodbi, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. V Kanadi je zavrnitev pihanja v napravo za testiranje alkohola v krvi, ki jo je priskrbel [[policist]], kaznovana enako kot obtožba vožnje v pijanem stanju.<ref>{{Cite web|url=http://www.timescolonist.com/news/local/breath-test-can-t-be-refused-under-new-drunk-driving-law-1.23355573|title=Breath test can't be refused under new drunk-driving law|last=Dickson|first=Louise|website=Times Colonist|access-date=2019-02-04}}</ref> Komentar se razlikuje glede opravljanja standardiziranih testov treznosti na terenu (SFST) v Kanadi. Nekateri viri, zlasti uradni, navajajo, da so SFST obvezni <ref name="sfj">[https://stepstojustice.ca/common-question-step/1-do-roadside-standardized-field-sobriety-test What are my rights if the police think I’ve been taking drugs and driving?], Steps to Justice (advises that FST is mandatory)</ref><ref>[Breathalyzer and roadside tests (Ont.)], legalline.ca</ref><ref name="rcmp">[http://www.rcmp-grc.gc.ca/ts-sr/aldr-id-cfa-aldr-eng.htm Alcohol and Drug Impaired Driving - Tests, Criminal Charges, Penalties, Suspensions and Prohibitions] - RCMP</ref>, drugi pa o testiranju FST tiho.<ref name="gm">[https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/culture/commuting/what-must-i-legally-do-when-police-pull-me-over/article25829415/ What must I legally do when police pull me over?], ''Globe and Mail'', 4-Aug-2015</ref> Trditev glede obvezne skladnosti s SFST temelji na "neizpolnjevanju zahteve" kot kaznivega dejanja iz § 254 (5) [[Kazenski zakonik|Kazenskega zakonika]], vendar ni jasno, kako se obravnava zavrnitev SFST (pod pogojem, da se osumljenec strinja kemični test). Obstaja nekaj poročil, da lahko zavrnitev predložitve SFST povzroči enake kazni kot oslabljena vožnja. Kljub temu ni jasno, ali je kdaj prišlo do pregona v skladu s to razlago "neizpolnjevanja zahteve", kot se uporablja za SFST. [[Kanada|Kanadski]] kazenski zakonik § 254 (1) in (5) to obravnava, vendar le v zvezi s kemičnimi testi (dih, kri itd.) <ref name="C-46_254">{{cite web|url=https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/C-46/section-254.html|title=Consolidated federal laws of canada, Criminal Code|first=Legislative Services|last=Branch|date=8 April 2019|website=laws-lois.justice.gc.ca}}</ref> === Slovenija === Vozniško dovoljenje tistim, ki zavrnejo preizkus treznosti, se lahko trajno odvzame, njihov preklic pa ostane v evidenci za nedoločen čas. Na [[Evropa|Evropskem]] sodišču za človekove pravice trenutno teče zadeva, katere cilj je razsodba, da je takšna sankcija pretirana.<ref>{{Cite web|last=Toplak|first=Jurij|date=2020-05-20|title=The ECHR and the right to have a criminal record and a drink-drive history erased|url=https://strasbourgobservers.com/2020/05/20/the-echr-and-the-right-to-have-a-criminal-record-and-a-drink-drive-history-erased/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-13|website=Strasbourg Observers|language=en}}</ref> === Južna Koreja === V Republiki Koreji je vožnja z vozilom kaznivo, če je raven alkohola 0,03% ali več.<ref>{{Cite web|url=http://www.law.go.kr/lsSc.do?menuId=0&p1=&subMenu=1&nwYn=1&section=&tabNo=&query=%EB%8F%84%EB%A1%9C%EA%B5%90%ED%86%B5%EB%B2%95#undefined|title=국가법령정보센터|website=www.law.go.kr|language=ko|access-date=2017-06-11}}</ref> Policija pogosto upravlja nadzorne točke za treznost brez predhodnega obvestila in zavrnitev preizkusa treznosti je [[kaznivo dejanje]]. Vožnja pod vplivom alkohola povzroči začasno odvzem ali diskvalifikacijo vozniškega dovoljenja. === Velika Britanija === Po [[Velika Britanija|britanski]] zakonodaji je pijan pijača pred motornim vozilom. Opredelitev je odvisna od stvari, kot so v vozilu ali v bližini vozila in dostop do sredstev za zagon motorja vozila in njegovo odpeljavo (tj. Ključe vozila). Britanski zakoni o prometu z mamili so bili spremenjeni leta 2015. Spremembe so vključevale nov komplet za testiranje na cesti, ki je lahko zaznal prisotnost kokaina in konoplje v slini osumljenca in ničelne meje tolerance za številne prepovedane droge. Določene so bile tudi meje za nekatera zdravila na recept. Zakonodaja sicer ni končala uporabe preizkusa terenske okvare, ampak jih je naredila bolj ustrezne za določanje okvare voznika s tistimi zdravili, ki zdaj niso zajeta v novi zakonodaji ali jih ni mogoče prepoznati zaradi omejene uporabe naprave, ki so trenutno dovoljeni samo za [[Navadna konoplja|konopljo]] in [[kokain]].<ref>{{cite news|last1=Waugh|first1=Rob|title=How UK's new drug-driving laws really work – as first drivers are charged|url=http://metro.co.uk/2015/05/12/how-uks-new-drug-driving-laws-really-work-as-first-drivers-are-charged-5193600/|accessdate=1 August 2017|agency=Metro|date=12 May 2015}}</ref><ref>{{cite news|last1=Adams|first1=Lucy|title=Drug-driving limits and roadside testing to be introduced|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-39655137|accessdate=1 August 2017|agency=BBC|date=21 April 2017}}</ref> === Združene Države Amerike === Po zakonodaji [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je nedovoljeno voziti motorno vozilo, kadar je to zmožno zaradi uživanja alkohola ali drugih mamil, vključno z zdravili na [[recept]].<ref>{{cite web|title=Drunken / Impaired Driving|url=http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017}}</ref> Za stroške vožnje z oslabljeno vožnjo, ki vključujejo uživanje [[alkohol]]a, je raven alkohola v krvi, pri kateri se domneva okvara, 0,08, čeprav je mogoče obsoditi zaradi oslabljene vožnje z nižjo stopnjo alkohola v krvi.<ref>{{cite web|last1=Larson|first1=Aaron|title=Drunk and Impaired Driving Offenses|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=26 May 2016}}</ref> Na primer, država [[Kalifornija]] ima dva osnovna zakona o vožnji pod vplivom alkohola s skoraj enakimi kazenskimi sankcijami:<ref>{{cite web|title=California Vehicle Code, Sec. 23152|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/codes_displaySection.xhtml?lawCode=VEH&sectionNum=23152|website=California Legislative Information|publisher=California State Legislature|accessdate=1 August 2017}}</ref> V.C. Sek. 23152 (a) - prekršek je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih [[Mamila|mamil]]. V.C. Sek. 23152 (b) - prekršek je vožnja z 0,08% ali več alkohola v krvi. Po prvem zakonu je lahko voznik obsojen zaradi motene vožnje zaradi nezmožnosti varnega upravljanja motornega vozila, ne glede na raven alkohola v krvi. Po drugem zakonu je samo po sebi prepovedano voziti z vsebnostjo alkohola v krvi 0,08 ali več. Za komercialne voznike lahko BAC 0,04 povzroči zaračunavanje DUI ali DWI. V večini držav za posameznike, mlajše od 21 let, velja ničelna meja tolerance in celo majhna količina alkohola lahko privede do [[Aretacija|aretacije]] DUI. V nekaterih državah je alkoholizirana oseba lahko obsojena zaradi DUI v parkiranem avtomobilu, če posameznik sedi za volanom avtomobila.<ref>{{cite web|title=Sleeping while drunk in the driver's seat of a parked car with the engine running is driving under the influence, and you really should have known that|url=http://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|publisher=Public Defender Service for the District of Columbia|accessdate=14 December 2017|date=22 January 2015}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah bi lahko potnika v vozilu obtožili motene vožnje, tudi če bi spal na zadnjem sedežu na podlagi dokazov o nevarnosti, da bi potnik vozilo spravil v promet v vinjenem stanju.<ref>{{cite web|last1=Sarantis|first1=Theo|title=Drunk in the Backseat of a Car? You Could Get a D.U.I.|url=http://www.huffingtonpost.ca/theo-sarantis/driving-drunk_b_1837156.html|website=Huffington Post|accessdate=14 December 2017|date=29 August 2012}}</ref> Nekatere države dovoljujejo obtožbo poskusa DUI, če lahko policist utemeljeno sklepa, da je obdolženec vozil vozilo v slabšem položaju.<ref>{{cite book|last1=Reff|first1=Robert S.|title=Drunk Driving and Related Vehicular Offenses|date=2013|publisher=LexisNexis|isbn=978-1579111144|page=125|url=https://books.google.com/books?id=BsBoOZdBsu8C|accessdate=14 December 2017}}</ref> Ponavljajoče se okrnjene vozniške kršitve ali moteni vozniški dogodki, ki povzročijo telesne poškodbe drugega, lahko povzročijo strožje kazni in lahko povzročijo obtožbo.<ref>{{cite web|last1=Thompson|first1=Conness A.|title=Felony DUI Cases at a Glance|url=https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|website=Central California Appellate Program|accessdate=1 August 2017}}</ref> Številne države v ZDA so sprejele resnico pri kazenskih zakonih, ki uveljavljajo stroge smernice o kaznovanju, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. Nekatere države dovoljujejo obsodbo zaradi oslabljene vožnje na podlagi merjenja THC, s pomočjo krvnega testa ali testiranja urina. Na primer, v [[Kolorado|Koloradu]] in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] lahko vožnja s koncentracijo THC v krvi nad 5 nanogramov povzroči obsodbo DUI. V Nevadi je zakonska meja THC 2 nanograma. Prav tako je možno, da je voznik obsojen zaradi oslabljene vožnje na podlagi opazovanja policista glede okvare, tudi če je voznik pod zakonsko določeno mejo. V državah, ki še niso določile ravni THC v krvi, ki bi sprožila domnevo motene vožnje, je lahko voznik podobno obsojen zaradi motene vožnje na podlagi opazovanja policista in uspešnosti drugih testov treznosti.<ref name="SF Chronicle THC driving">{{cite web|last1=Lyons|first1=Jenna|title=Some states put a THC limit on pot-smoking drivers — Here's why California doesn't|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Some-states-put-a-THC-limit-on-pot-smoking-12465013.php|website=San Francisco Chronicle|accessdate=2 February 2019}}</ref><ref name="Business Journal THC driving">{{cite web|last1=Rahaim|first1=Nick|title=No chemical threshold to mark marijuana impairment for California drivers|url=https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|website=Business Journal|accessdate=2 February 2019}}</ref> Najnižja zakonska starost alkohola 21 let je letno rešila na stotine življenj med mladostniki, starimi 18–20 let.<ref>{{Cite journal|last1=Carpenter|first1=Christopher|last2=Dobkin|first2=Carlos|date=2011|title=The Minimum Legal Drinking Age and Public Health|journal=The Journal of Economic Perspectives : A Journal of the American Economic Association|volume=25|issue=2|pages=133–156|doi=10.1257/jep.25.2.133|issn=0895-3309|pmc=3182479|pmid=21595328}}</ref> ==== Razširjenost ==== V [[Združene države Amerike|ZDA]] so lokalni organi kazenskega pregona leta 1996 zaradi vožnje pod vplivom alkohola po vsej državi aretirali 1.467.300 oseb, v primerjavi z 1,9 milijona takih [[Aretacija|aretacij]] v največjem letu leta 1983.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR Four in Ten Criminal Offenders Report Alcohol as a Factor in Violence: But Alcohol-Related Deaths and Consumption in Decline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110118015505/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR|date=2011-01-18}}, April 5, 1998, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> Leta 1997 je bilo po ocenah v zaporu ali zaporu 513.200 storilcev DWI, kar je manj kot 593.000 leta 1990 in 270.100 leta 1986.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf DWI Offenders under Correctional Supervision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811211519/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf|date=2011-08-11}}, June 1999, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> V ZDA trki zaradi DUI in alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode.<ref>{{cite web|title=Impaired Driving: Get the Facts|url=https://www.cdc.gov/motorvehiclesafety/impaired_driving/impaired-drv_factsheet.html|website=CDC|accessdate=1 August 2017|date=16 June 2017}}</ref> V nekaterih ameriških in nemških študijah so ravni BAC 0,01–0,03% napovedovale nižje tveganje trčenja kot BAC 0%,<ref name="Blomberg">[http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf Crash Risk of Alcohol Involved Driving: A Case-Control Study] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130931/http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf|date=March 4, 2016}}, Blomberg, Richard D; Peck, Raymond C; Moskowitz, Herbert; Burns, Marcelline; Fiorentino, Dary. [http://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 Abstract]. Dunlap and Associates, Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration, 2005. Mainly pages xviii and 108.</ref> verjetno zaradi posebne previdnosti , medtem ko se zdi, da so BAC 0,08% ali več odgovorni za skoraj vse dodatne nesreče zaradi alkohola. Za BAC 0,15% je tveganje 25-krat. ==== Implicitno soglasje ==== Mnogi delodajalci ali poklici imajo svoja pravila in omejitve BAC; na primer ameriška zvezna uprava za [[Železnica|železnice]] in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{cite web|last1=Soronen|first1=Lisa|title=Blood Alcohol Testing: No Consent, No Warrant, No Crime?|url=http://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{cite web|last1=Larson|first1=Aaron|title=Blood Alcohol Testing in Drunk and Impaired Driving Cases|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=23 August 2016}}</ref> če kršitev med naključnim preskusom ali preizkusom vzroka za primer - na primer po dežurni [[Prometna nesreča|prometni nesreči]] - lahko povzroči prenehanje [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega imenovanja. == Politike zaposlovanja == Mnogi [[Delodajalec|delodajalci]] ali [[poklic]]i imajo svoja pravila in omejitve vsebnosti alkohola v krvi(BAC); na primer ameriška zvezna uprava za železnice in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{cite web|url=http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|title=Alcohol and Drug Testing Regulations (Parts 219 and 40) Interpretive Guidance Manual|format=PDF|date=|accessdate=2015-01-06}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{cite web|url=http://ble-t.com/resc/drug%20and%20alchohol.pdf|title=UNION PACIFIC RAILROAD DRUG AND ALCOHOL POLICY Effective October 1, 2013 (see section 5.1.2)|date=|accessdate=2018-07-03}}</ref> Če je kršitev zaznana med naključnim testom ali preizkusom po prometni nesreči, to lahko povzroči odpoved [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega zaposlovanja. ==Glej tudi== * [[Policija]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]], * [[Prometna policija]] * [[FBI]] * [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Alkoholizem]] * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] * [[Mednarodna avtomobilistična zveza]] == Reference in viri == 4si9x3ltjzlnkgwxs7h80544nv6vis7 0 485305 5737875 5437321 2022-08-20T18:54:39Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{short description|Market in which goods or services are traded illegally}} [[Slika:Black market in Shinbashi.JPG|thumb|right|Črni trg v Shinbashi leta 1946.]] [[Slika:Харьк.наб.л.8 Спекулянт VizuIMG 3671.JPG|thumb|upright|Prodajalec na črnem trgu (fly by night) grafitu v Harkovu, Ukrajina (2008)]] [[Slika:15-10-27-Vista des de l'estàtua de Colom a Barcelona-WMA 2834.jpg|thumb|Barcelona 2015]] '''Črni trg, podzemno gospodarstvo ali [[siva ekonomija]]''' je [[tajni trg]] ali vrsta transakcij, ki ima nek vidik nezakonitosti ali je zanj značilna neka oblika neskladnega vedenja z [[institucionalnimi pravili]]. Če pravilo opredeljuje nabor blaga in storitev, katerih [[proizvodnja]] in [[distribucija]] sta prepovedana z zakonom, neupoštevanje pravila pomeni trgovino na črnem trgu, saj je sama transakcija nezakonita. Stranke, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali distribucijo prepovedanega blaga in storitev, so '''članice nezakonitega gospodarstva'''. Pod črni trg spadajo primeri, ki vključujejo [[Trgovina z mamili,|trgovino z mamili,]] [[prostitucijo]] (kjer je prepovedana), [[nezakonite transakcije z valuto]] in [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]]. Kršitve davčnega zakonika, ki vključujejo utajo dohodnine, pomenijo članstvo v neprijavljenem gospodarstvu. Ker je utaja davkov ali sodelovanje na črnem trgu nezakonita, bodo udeleženci skušali svoje vedenje skriti pred vlado ali regulativnim organom.<ref name=Feige>{{cite journal |last=Feige |first=Edgar L. |title=Defining And Estimating Underground And Informal Economies: The New Institutional Economics Approach |journal=[[World Development (journal)|World Development]] |date=2009 |volume=18 |series=Elsevier |issue=7 |pages=989–1002 |url=https://ideas.repec.org/p/wpa/wuwpdc/0312003.html |doi=10.1016/0305-750x(90)90081-8|s2cid=7899012 }}</ref> Uporaba gotovine je najprimernejše sredstvo menjave pri nezakonitih transakcijah, saj uporaba gotovine ne pušča sledi.<ref>{{Cite journal|url = https://mpra.ub.uni-muenchen.de/34778/1/MPRA_paper_34778.pdf|title = New Estimates of U.S. Currency Abroad, the Domestic Money Supply and the Unreported Economy |last = Feige|first = Edgar L.|date = 2012|journal = Crime, Law and Social Change |volume = 57 |doi = 10.1007/s10611-011-9348-8|pmid = |access-date = | issue = 3|others = pp. 239-263|pages = 239–263 |s2cid = 153877115 }}</ref> Uporaba gotovine je najprimernejše sredstvo menjave pri nezakonitih transakcijah, saj uporaba gotovine ne pušča sledi. Pogosti motivi za delovanje na črnih trgih so trgovanje s tihotapljenjem, izogibanje davkom in predpisom ali nadzor cen ali obvladovanje cen krila. Običajno se celotna dejavnost omenja z določenim členom kot dopolnilo uradnim gospodarstvom po trgih za takšno blago in storitve, npr. "črni trg grmovja". Po drugi strani pa se izraz črni trg lahko uporablja glede na določen del gospodarstva, v katerem se trguje s tihotapstvom. '''Črni denar''' je izkupiček nezakonite transakcije, pri kateri dohodek in drugi davki niso bili plačani in ki jo je mogoče legitimirati le s pomočjo neke vrste pranja denarja. Zaradi tajne narave črnega gospodarstva ni mogoče določiti njegove velikosti in obsega.<ref>{{Cite news|url=https://www.lawji.in/2018/09/black-money-in-india.html|title=Black Money in India {{!}} LawJi|work=LawJi.in : one-stop destination for all law students|access-date=2018-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180918160749/https://www.lawji.in/2018/09/black-money-in-india.html|archive-date=September 18, 2018|url-status=dead}}</ref> == Izvor črnega trga == [[Slika:Mercado Negro, La Paz, Bolivia.JPG|thumbnail|right|Mercado Negro, tako imenovani "Črni trg", v La Pazu, Bolivia.]] [[Literatura]] na črnem trgu ni vzpostavila skupne terminologije in je namesto tega ponudila veliko sopomenk, med drugim: podzemni; skrito; siva; senca; neformalno; tajno; nezakonito; neopaženo; neprijavljeno; nezabeleženo; drugič; vzporedno in črno.<ref name=Feige /> Enotno podzemno gospodarstvo ni samo eno, ampak jih je veliko. Ta [[podzemna gospodarstva]] so vseprisotna, obstajajo tako v tržno usmerjenih kot tudi v centralno načrtovanih državah, ne glede na to, ali so razvita ali se razvijajo. Tisti, ki se ukvarjajo s podzemnimi dejavnostmi, se izogibajo, uidejo ali so izključeni iz institucionalnega sistema pravil, pravic, predpisov in izvršilnih kazni, ki urejajo formalne agente, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in izmenjavo. Različne vrste podzemnih dejavnosti ločimo glede na posebna institucionalna pravila, ki jih kršijo. Ugotovimo lahko štiri glavna podzemna gospodarstva:<ref name="Feige" /><ref name="Feige 2016">{{Cite journal|last=Feige|first=Edgar L.|date=2016|title=The Meaning and Measurement of Unobserved Economies: What do we really know about the "Shadow Economy"?|url=|journal=Journal of Tax Administration|issue=30/1|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> # nezakonito gospodarstvo # neprijavljeno gospodarstvo # neevidentirano gospodarstvo # neformalno gospodarstvo '''"Nezakonito gospodarstvo"''' sestavlja [[Dohodnina|dohodek]], ki ga ustvarijo gospodarske dejavnosti, s katerimi se kršijo pravni zakoni, ki opredeljujejo obseg zakonitih oblik poslovanja. Udeleženci nezakonitega gospodarstva se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo [[prepovedanega blaga in storitev]], kot so trgovina z mamili, trgovina z orožjem in prostitucija. '''"Neprijavljeno gospodarstvo"''' sestavljajo tiste gospodarske dejavnosti, ki se izogibajo institucionalno vzpostavljenim davčnim pravilom, kot so kodificirana v davčnem zakoniku. Povzetek merila neprijavljenega gospodarstva je znesek dohodka, o katerem bi bilo treba poročati davčnemu organu, vendar se o tem ne poroča. Komplementarno merilo neprijavljenega gospodarstva je <u>"davčna vrzel",</u> in sicer razlika med višino davčnih prihodkov, ki jih dolguje davčni organ, in višino dejansko pobranih davčnih prihodkov. V ZDA naj bi neprijavljeni dohodek znašal 2 bilijona dolarjev, kar bi povzročilo "davčno vrzel" med 450 in 600 milijardami dolarjev.<ref>{{cite journal |url=https://ideas.repec.org/p/pra/mprapa/29672.html |title=America's Underground Economy: Measuring the Size, Growth and Determinants of Income Tax Evasion in the U.S.|author1=Feige, Edgar L. |author2=Cebula, Richard |name-list-style=amp|date=January 2011|accessdate=2012-03-05}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://ideas.repec.org/p/pra/mprapa/19564.html |title=New estimates of overseas U.S. currency holdings, the Underground economy and the "Tax Gap" |author=Feige, Edgar L. |date=September 2009 |accessdate=2012-03-05}}</ref> '''"Neevidentirano gospodarstvo"''' je sestavljeno iz tistih gospodarskih dejavnosti, ki zaobidejo institucionalna pravila, ki opredeljujejo zahteve poročanja državnih statističnih agencij. Povzetek merjenja neevidentiranega gospodarstva je znesek neevidentiranega dohodka, in sicer znesek dohodka, ki bi ga bilo treba (v skladu z veljavnimi pravili in konvencijami) evidentirati v nacionalnih računovodskih sistemih (npr. Nacionalni računi dohodka in izdelkov), vendar ga ne.<ref>OECD (2002) Measuring the Non-Observed Economy A Handbook, Paris France.</ref> But there is still little consensus concerning the size of the unreported economies of transition countries.<ref>{{cite journal | last1 = Feige | first1 = Edgar L. | last2 = Urban | first2 = Ivica | year = 2008 | title = Measuring underground (unobserved, non-observed, unrecorded) economies in transition countries: Can we trust GDP? | url = | journal = [[Journal of Comparative Economics]] | volume = 36 | issue = 2| pages = 287–306 | doi=10.1016/j.jce.2008.02.003| citeseerx = 10.1.1.519.8803 | s2cid = 53489014 }}</ref> '''"Neformalno gospodarstvo"''' vključuje tiste gospodarske dejavnosti, ki se izogibajo stroškom in so izključene iz ugodnosti in pravic, vključenih v zakone in upravne predpise, ki zajemajo premoženjska razmerja, komercialne licence, delovne pogodbe, delikte, finančne kredite in sisteme socialne varnosti.<ref>De Soto, Hernando, ''The Other Path: The Invisible Revolution in the Third World''. Harper and Row, New York, 1989</ref>{{page needed|date=July 2017}}<ref>{{cite journal | last1 = Portes | first1 = Alejandro | last2 = Sassen-Koob | first2 = Saskia | year = 1987 | title = Making it underground: Comparative material on the informal sector in western market economies | url = | journal = [[American Journal of Sociology]] | volume = 93 | issue = 1| pages = 30–61 | doi=10.1086/228705| s2cid = 143609999 }}</ref> [[Neformalni sektor]] je opredeljen kot del gospodarstva, ki ni obdavčeno, ga ne nadzoruje kakršna koli oblika vlade in ni vključena v kateri koli bruto nacionalni proizvod (BNP), za razliko od formalnega gospodarstva. V razvitih državah je za neformalni sektor značilna '''neprijavljena zaposlitev'''.<ref>{{cite book |title=A Commodified World?: Mapping the limits of capitalism |author=Colin C. Williams |year=2005 |publisher=Zed Books |isbn=978-1-84277-355-0 |url=https://books.google.com/books?id=CJWD-2eYAlAC&q=Cash%20in%20hand%20informal&pg=PA73 |pages=73–74 |accessdate=2012-03-06}}</ref> To je državi skrito zaradi davka, socialne varnosti ali delovnega prava, vendar je zakonito v vseh drugih pogledih. ==Cenitev== Blago in storitve, pridobljeni nezakonito in / ali za katere se trguje na nezakonit način, se lahko zamenjajo nad ali pod ceno zakonitih tržnih transakcij: * Morda so cenejše od zakonitih tržnih cen. Dobavitelju ni treba plačati proizvodnih stroškov in / ali davkov. To je običajno v podzemnem gospodarstvu. Zločinci ukradejo blago in ga prodajo pod zakonito tržno ceno, ni pa potrdila, garancije itd. Kadar je nekdo najet za opravljanje del in stranka ne more odpisati stroškov (še posebej pogosto pri delih, kot so obnova stanovanja ali kozmetične storitve), je stranka nagnjena k zahtevi nižje cene (običajno v gotovini) v zameno za pred potrdilom, ki ponudniku storitev omogoča, da se izogne ​​poročanju o dohodku na svoji davčni napovedi. * Morda so dražje od zakonitih tržnih cen. Na primer, izdelek je težko pridobiti ali izdelati, z njim je nevarno ravnati, je strogo razvrščen ali pravno težko dostopen, če sploh. Če je zamenjava blaga zaradi neke vrste državne sankcije nezakonita, kakršna je pogosta pri nekaterih farmacevtskih zdravilih, se bodo te cene zaradi te sankcije običajno zvišale. ==Vprašanja potrošnikov== {|class="toccolours" style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 2em; font-size: 85%; background:#c6dbf7; color:black; width:25em; max-width: 25%;" cellspacing="5" |style="text-align: left;"|Nobena [[vlada]], nobena globalna neprofitna [[organizacija]], nobeno večnacionalno [[podjetje]] ne more resno trditi, da bi lahko nadomestilo 1,8 milijarde delovnih mest, ki jih je ustvarilo gospodarsko podzemlje. V resnici je najboljše upanje za rast v večini nastajajočih gospodarstev v senci. |- |style="text-align: left;"|—''Global Bazaar'', ''[[Scientific American]]''<ref name="Neuwirth">{{cite journal |last=Neuwirth |first=Robert |date=August 18, 2011 |title=Global Bazaar: Street Markets and Shantytowns Forge the World's Urban Future Shantytowns, favelas and jhopadpattis turn out to be places of surprising innovation |journal=[[Scientific American]] |volume=305 |issue=3 |pages=56–63 |doi=10.1038/scientificamerican0911-56 |pmid=21870444 |url=http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=global-bazaar |accessdate=2012-03-05}}</ref> |} Tudi če podzemni trg ponuja nižje cene, potrošnike še vedno spodbuja, da kupujejo na zakonitem trgu, kadar je to mogoče, ker: * Morda imajo raje zakonite dobavitelje, saj je lažje vzpostaviti stik z njimi in lahko odgovarjajo za napake; * V nekaterih jurisdikcijah, na primer v ZDA, se lahko stranke obtoži kaznivega dejanja, če zavestno sodelujejo v temnopolti ekonomiji, tudi kot potrošnik;<ref>{{cite web|title=Jury orders student to pay $675,000 for illegally downloading music|url=https://abcnews.go.com/Business/story?id=8226751&page=1|website=ABCnews.com|publisher=ABC|accessdate=24 May 2018|date=2009-08-03}}</ref> * Morda jim moralno ni všeč črno trženje; * V nekaterih [[jurisdikcijah]] (na primer v Angliji in Walesu) bodo potrošniki, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo ukradeno blago, odpeljani, če se jim izsledi, četudi niso vedeli, da so bili ukradeni. Čeprav se sami običajno ne bodo soočili s [[kazenskim pregonom]], še vedno ostajajo brez blaga, ki so ga plačali, in le malo, če sploh, lahko poiščejo denar nazaj. To tveganje lahko povzroči nenaklonjenost nakupu blaga, za katerega menijo, da je s podzemnega trga, četudi je dejansko legitimno (na primer predmeti, prodani na prodaji avtomobilskih prtljažnikov). Vendar v nekaterih omejenih situacijah potrošniki ugotovijo, da jim je dejansko bolje, če uporabljajo storitve na črnem trgu, zlasti kadar vladni predpisi ovirajo, kaj bi sicer bila zakonita konkurenčna storitev. Na primer: * Taksiji brez dovoljenja. V Baltimoru poročajo, da mnogi potrošniki aktivno dajejo prednost nezakonitim taksijem, pri čemer se sklicujejo na to, da so bolj dostopni, priročni in imajo poštene cene.<ref name="Baltimore">{{cite news |author=Christina Royster-Hemby |url=http://www2.citypaper.com/news/story.asp?id=6264 |title=Feature: A Baltimore Way of Life |date=April 21, 2004 |newspaper=[[Baltimore City Paper]] |accessdate=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120214183721/http://www2.citypaper.com/news/story.asp?id=6264 |archive-date=February 14, 2012 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref> ==Blagovno blago in storitve== Nekaj ​​primerov podzemnih gospodarskih dejavnosti vključuje: ===Spolno izkoriščanje in prisilno delo=== Glavni članek: [[Trgovina z ljudmi]] [[Prostitucija]] je v mnogih državah po svetu nezakonita ali zelo urejena. Ti kraji tvorijo klasično študijo podzemnega gospodarstva zaradi stalnega velikega povpraševanja kupcev, razmeroma visokega plačila, a delovno intenzivnega in nizko kvalificiranega dela, ki privlači stalno ponudbo delavcev. Čeprav prostitucija obstaja v vseh državah, študije kažejo, da v revnejših državah in na območjih z velikim številom nevezanih moških, na primer okoli vojaških oporišč, bolj uspeva.<ref>{{cite journal |url=http://the-idea-shop.com/papers/prostitution.pdf |title=A Theory of Prostitution |publisher=Journal of Political Economy |volume=110 |issue=1 |year=2002 |author1=Lena Edlund |author2=Evelyn Korn |name-list-style=amp|accessdate=2012-03-06 |journal= |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005081326/http://www.the-idea-shop.com/papers/prostitution.pdf |archive-date=October 5, 2013 |url-status=dead }}</ref> Na primer, empirična študija je pokazala, da se je ponudba prostitutk v Denverju in Minneapolisu nenadoma povečala leta 2008, ko sta tam potekali Demokratična in republikanska nacionalna konvencija.<ref>{{cite journal | last1 = Cunningham | first1 = S. | title = The Economic Returns to Good Looks and Risky Sex in the Bangladesh Commercial Sex Market | journal = The B.E. Journal of Economic Analysis & Policy | last2 = Kendall | first2 = T. D. | year = 2011 | volume = 11 | issue = | page = | doi = 10.1515/1935-1682.3059 | s2cid = 1230622 }}</ref> Prostitutke na črnem trgu na splošno delujejo z določeno stopnjo tajnosti, včasih se o cenah in dejavnostih pogajajo s kodnimi besedami in subtilnimi gestami. V državah, kot sta Nemčija ali Nizozemska, kjer je prostitucija zakonita, a urejena, obstajajo nezakonite prostitutke, katerih storitve se ponujajo ceneje, ne glede na zakonske zahteve ali postopke - zdravstveni pregledi, bivalni standardi itd. V drugih državah, kot je Nikaragva, kjer je urejena zakonita prostitucija, lahko hoteli zahtevajo, da se obe stranki identificirata, da bi preprečili porast otroške prostitucije. ===Osebne informacije=== Podatki za osebno identifikacijo, finančni podatki, kot so [[Podatek|podatki]] o kreditnih karticah in bančnih računih, ter medicinski podatki se kupujejo in prodajajo, večinoma na trgih [[darknet]].<ref>{{cite book |last1=Holt |first1=Thomas J. |last2=Smirnova |first2=Olga |last3=Chua |first3=Yi-Ting |title=Data thieves in action : examining the international market for stolen personal information |date=2016 |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-58904-0}}</ref> Ljudje povečajo vrednost ukradenih podatkov tako, da jih združijo z javno dostopnimi podatki in jih znova prodajo z dobičkom ter tako povečajo škodo, ki jo lahko naredijo ljudem, katerih podatki so bili ukradeni.<ref>{{cite news |last1=Rossi |first1=Ben |title=The ripple effect of identity theft: What happens to my data once it's stolen?|url=https://www.information-age.com/ripple-effect-identity-theft-what-happens-my-data-once-its-stolen-123459795/ |work=Information Age |date=8 July 2015}}</ref> ===Nezakonite droge=== [[Slika:Yellow Cannabis strain.jpg|thumb|left|V ZDA, [[Cannabis (drug)|cannabis]] je bila konoplja označena kot gotovinski pridelek.]] {{Glavni članek | Nezakonita trgovina z mamili}} Od konca 19. in začetka 20. stoletja so številne države začele prepovedovati hrambo ali uporabo nekaterih rekreacijskih drog, na primer ZDA vojna proti drogam. Mnogi ljudje kljub temu še naprej uporabljajo prepovedane droge in za njihovo oskrbo obstaja črni trg. Kljub prizadevanjem organov pregona, da bi jih prestregli, ostaja povpraševanje veliko in zagotavlja velik motiv dobička za organizirane kriminalne skupine za oskrbo z mamili. Združeni narodi so poročali, da maloprodajna tržna vrednost prepovedanih drog znaša 321,6 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{cite web |url=http://www.unodc.org/unodc/en/world_drug_report_2005.html |title=World Drug Report 2005 |work=United Nations Office on Drugs and Crime |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060720100713/http://www.unodc.org/unodc/en/world_drug_report_2005.html |archivedate=2006-07-20 |accessdate=2012-03-05}}</ref> Čeprav organi pregona prestrežejo del prepovedanih drog in zaprejo na stotisoče prodajalcev na debelo in drobno, visoko povpraševanje po njih in visoka stopnja dobička spodbujajo nove distributerje, da vstopijo na trg brez znižanja maloprodajne cene. Številni aktivisti legalizacija drog potegnejo vzporednice med nezakonito trgovino z mamili in [[Prohibicija|prohibicijo]] alkohola v ZDA v dvajsetih letih 20. stoletja. ===Orožje=== {{Glavni članek|Trgovina z orožjem}} [[Slika:Gun pyre in Uhuru Gardens, Nairobi.jpg|thumb|right|upright|Stolp zaplenjenega tihotapljenega orožja, ki bo kmalu sežgan v Nairobiju, v Keniji]] [[Zakonodajni organi]] mnogih držav prepovedujejo ali omejujejo osebno lastništvo [[Orožje|orožja]]. Te omejitve se lahko gibljejo od majhnih [[bojni nož]] | noži]] do strelnega orožja, bodisi v celoti bodisi po razvrstitvi (npr.[[pištola]] s, [[avtomatsko orožje]] s in [[eksplozivi]]). Črni trg zagotavlja povpraševanje po orožju, ki ga ni mogoče dobiti zakonito ali pa ga je mogoče pridobiti zakonito šele po pridobitvi dovoljenj in plačilu pristojbin. To je lahko z [[tihotapljenje]]m orožja iz držav, kjer je bilo zakonito kupljeno ali ukradeno, ali s krajo proizvajalcev orožja znotraj države z uporabo notranjih informacij. V primerih, ko podzemno gospodarstvo ne more tihotapiti strelnega orožja, lahko zahteve [[orožar]] izpolni tudi s svojim strelnim orožjem. Tisti, ki lahko kupijo na ta način, vključujejo kriminalce, ki jih uporabljajo za nezakonite dejavnosti, zbiralce orožja in druge državljane, ki spoštujejo zakone in jih zanima zaščita njihovih stanovanj, družin ali podjetij. V Angliji in Walesu so lahko nekatere kategorije orožja, ki se uporabljajo za lov, v lasti usposobljenih prebivalcev, vendar jih je treba registrirati pri lokalni policiji in hraniti v zaklenjeni omari. Drug segment prebivalstva, ki lahko kupuje orožje na črnem trgu, so posamezniki, ki ne morejo izpolniti zakonskih zahtev za registracijo - na primer obsojeni prestopniki ali tisti, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. V nekaj jurisdikcijah lahko zbiratelji zakonito obdržijo starinsko orožje, ki ga ni mogoče zlahka obnoviti v strelsko stanje. ===Nezakonito posekan les=== {{Glavni članek|Nezakonita prijava}} Nezakonita sečnja lesa je predstavljala veliko težavo. Po [[Interpol]] je v nekaterih državah nezakonita sečnja lesa gotovo skoraj toliko vredna kot industrija proizvodnje drog.<ref>{{cite web|url=http://www.illegal-logging.info/item_single.php?it_id=7076&it=news|title=Illegal logging news|accessdate=September 14, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.illegal-logging.info/approach.php?a_id=109 |title=Illegal logging industry worth almost as much as drug production industry |access-date=January 30, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130702142928/http://www.illegal-logging.info/approach.php?a_id=109 |archive-date=July 2, 2013 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref> ===Živali in živalski produkti=== {{Glavni članek|Trgovina s slonovino | Trgovina z divjimi živalmi}} V mnogih državah v razvoju so žive živali ujete v naravi in prodane kot hišni ljubljenčki. Divje živali lovijo in ubijajo tudi zaradi njihovega [[mesa]], kože in organov, pri čemer se slednji in drugi deli živali prodajajo za uporabo v tradicionalni medicini. V številnih zveznih državah [[Združene države Amerike|Združenih držav]] so zakoni, ki zahtevajo pasterizacijo mleka, ustvarili razmere na črnem trgu, ki vključujejo prevoz in prodajo surovega mleka in včasih surovega mleka, ki je zakonit v Države EU, vendar prepovedane v ZDA, če so stare manj kot 60 dni.<ref>{{cite web|url=https://www.vogue.com/article/black-market-cheese-america|title=Inside the World of Black Market Cheese|author=|date=|website=vogue.com}}</ref> ===Alkohol=== {{Glavni članek|Tek z rumom}} [[Slika:Raid at elk lake.jpg|thumb|Polomljeni sodi alkoholnih pijač po policijski raciji leta 1925 v jezeru Elk v Ontariu]] Rum-running ali vožnja z rumom oziroma bootlegging ali tihotapljenje alkohola je nezakonita dejavnost prevoza alkoholnih pijač, kadar je takšen prevoz z zakonom prepovedan. Tihotapljenje se običajno izvaja za izogibanje davkom ali prepovednim zakonom v določeni jurisdikciji. Izraz "Rum-running" se pogosteje uporablja za tihotapljenje nad vodo; "bootlegging" se uporablja za tihotapljenje po kopnem. V skladu z dokumentarnim filmom Prepoved PBS je bil izraz "bootlegging" populariziran, ko je več tisoč mestnih prebivalcev prodajalo alkohol iz bučk, ki so jih držali v nogah, po vseh večjih mestih in podeželju.<ref>{{cite journal | last1 = Murphy | first1 = Mary | title = Bootlegging Mothers and Drinking Daughters: Gender and Prohibition in Butte Montana | url = | journal = [[American Quarterly]] | volume = 46 | issue = 2| pages = 174–194 | year = 1994 | doi = 10.2307/2713337 | jstor = 2713337 }}</ref><ref>[[Prohibition (miniseries)]], Episode 1, "A Nation of Drunkards". Directed by [[Ken Burns]] & [[Lynn Novick]]. Distributed by PBS.</ref> Izraz "rum-tek" je najverjetneje nastal ob začetku prepovedi v ZDA (1920–1933), ko so ladje iz Biminija na zahodnih Bahamih prevažale poceni karibski rum do floridaje. Toda poceni rumova je zaradi tekačev ruma postala nizko dobiček in kmalu so se preusmerili k tihotapljenju kanadskega [[viski]]ja, [[Šampanjec|francoskega šampanjca]] in angleškega [[gin]]a v večja mesta, kot sta [[New York]] in [[Boston, Massachusetts|Boston]], kjer so cene narasle. Rečeno je bilo, da so nekatere ladje v enem poskusu prepeljale alkohol v vrednosti 200.000 dolarjev. ===Tobak=== Poročali so, da lahko tihotapljenje enega tovornjaka [[Cigareta|cigaret]] iz države z nizkimi davki v državo z visokim davkom povzroči dobiček do 2 milijona dolarjev.<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A23384-2004Jun7.html |title=Cigarette Smuggling Linked to Terrorism |newspaper=[[The Washington Post]] |page=A04 |last=Horiwitz |first=Sari |date=June 8, 2004 |accessdate=2012-03-05}}</ref> Države z nizkim obdavčenjem so na splošno največje proizvajalke [[tobak]]a in so bile deležne izjemnih kritik, ker niso želele povečati davkov. Severna Karolina se je na koncu strinjala, da bo zvišala davke s 5 centov na 35 centov na škatlico 20 cigaret, čeprav je to še vedno daleč pod državnim povprečjem.<ref>{{cite web |url=http://www.tobaccofreekids.org/press_releases/post/id_0861 |title=North Carolina's Cigarette Tax Increase Is A Small Step In The Right Direction But Kids and Taxpayers Will Miss Benefits of Greater Increase |work=Campaign for Tobacco-Free Kids |author=Matthew L. Myers |date=August 5, 2005 |accessdate=2012-03-06}}</ref> Toda [[Južna Karolina]] doslej ni hotela slediti zgledu in zvišati davkov s sedmih centov na paket (najnižji v ZDA).<ref>{{cite web |url=http://www.taxfoundation.org/research/show/245.html |title=State Sales, Gasoline, Cigarette, and Alcohol Tax Rates by State, 2000–2010 |work=Tax Foundation |date=April 1, 2010 |accessdate=2012-03-06}}</ref> V Veliki Britaniji poročajo, da je "27% cigaret in 68% tobaka v zvitkih kupljenih na črnem trgu".<ref>{{cite web |url=http://www.scottishshop.org.uk/latest-news/205-illegal-cigarettes-partnership-must-address-all-aspects-of-black-market |author=Scottish Grocers' Federation |title=Illegal Cigarettes Partnership Must Address All Aspects of Black Market |date=2009-02-25 |accessdate=2012-03-05}}</ref> ===Biološki organi=== {{Main|Organ trade#Illegal organ trade}} Po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) se nezakonita trgovina z organi zgodi, ko se organi odstranijo iz telesa za namene komercialnih transakcij.<ref name="Jafar">{{cite journal |last=Jafar |first=Tazeen H. |title=Organ Trafficking: Global Solutions for a Global Problem |journal=[[American Journal of Kidney Diseases]] |volume=54 |issue=6 |year=2009 |doi=10.1053/j.ajkd.2009.08.014 |pmid= 19880230|pages=1145–57 |url=http://www.ajkd.org/article/S0272-6386%2809%2901177-9/abstract }}</ref> Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) utemeljuje svoje stališče do tega vprašanja z izjavo: "Plačilo za organe bo verjetno nepošteno izkoristilo najrevnejše in najbolj ranljive skupine, spodkopalo altruistično darovanje in vodilo do zaslužka in [[Trgovina z ljudmi|trgovine z ljudmi]]."<ref name=Crim>{{cite journal |last1=Ambagtsheer |first1=F. |first2=W. |last2=Weimar |year=2011 |title=A Criminological Perspective: Why Prohibition of Organ Trade Is Not Effective and How the Declaration of Istanbul Can Move Forward |journal=[[American Journal of Transplantation]] |volume=12 |issue=3 |pages=571–75 |doi=10.1111/j.1600-6143.2011.03864.x |pmid=22150956 |s2cid=31587917 }}</ref> Kljub tem odlokom je bilo ocenjeno, da se je 5% vseh prejemnikov organov leta 2005 ukvarjalo s komercialno presaditvijo organov.<ref name="Shimazono">{{cite journal |last=Shimazono |first=Yosuke |title=The State of the International Organ Trade: A Provisional Picture Based on Integration of Available Information |journal=[[Bulletin of the World Health Organization]] |volume=85 |issue=12 |year=2007 |pages=955–62 |doi=10.2471/blt.06.039370 |pmid=18278256 |pmc=2636295 |url=https://www.who.int/bulletin/volumes/85/12/06-039370/en/}}</ref> Raziskave kažejo, da nezakonita trgovina z organi narašča, nedavno poročilo organizacije Global Financial Integrity pa ocenjuje, da nezakonita trgovina z organi letno ustvari dobiček med 600 in 1,2 milijarde dolarjev v razponu v mnogih državah. ===Reketiranje=== {{Glavni članek|Reket (zločin)}} Lopar je storitev, ki se z goljufijo ponudi za rešitev težave, na primer za težavo, ki dejansko ne obstaja, ki ne bo uveljavljena ali ki sicer ne bi obstajala, če lopar ne bi obstajal. Dirigiranje loparja je reketiranje.<ref>{{cite dictionary| url= http://dictionary.reference.com/browse/racketeering|title= Racketeering|dictionary=Dictionary.com|accessdate=2012-06-29}}</ref> Zlasti potencialni problem lahko povzroči ista stranka, ki se ponudi, da jo reši, čeprav je to dejstvo lahko prikrito, s posebnim namenom, da se tej stranki vzpostavi stalno pokroviteljstvo. Arhetip je zaščitni lopar, pri katerem oseba ali skupina (npr. Kriminalna združba) lastniku trgovine nakaže, da bi lahko svojo trgovino zaščitila pred morebitno škodo, škodo, ki bi jo ista oseba ali skupina povzročila drugače, medtem ko korelacija nevarnosti in zaščite lahko bolj ali manj zanikano zastrta, kar ločuje od bolj neposrednega izsiljevanja. Reketiranje je pogosto povezano z [[Organizirani kriminal|organiziranim kriminalom]], izraz pa je junija 1927 oblikovalo Združenje delodajalcev v [[Chicago|Chicagu]] v izjavi o vplivu organiziranega kriminala v sindikatu Teamsters.<ref>David Witwer, "'The Most Racketeer-Ridden Union in America': The Problem of Corruption in the Teamsters Union During the 1930s", in {{cite book |first2=William Chester, Ed. |last2=Jordan |title=Corrupt histories |location=Rochester, New York |first1=Emmanuel, Ed. |last1=Kreike |publisher=[[University of Rochester Press]] |year=2004 |isbn=978-1-58046-173-3}}</ref> ===Ponudniki prevoza=== {{Glavni članek|nezakonito delovanje taksista}} Kadar vlada taksiste, [[avtobus]]e in druge ponudnike prevoza strogo ureja ali monopolizira, črni trg običajno cveti, da bi zagotovil prevoz slabo oskrbljenim ali predragim skupnostim. V [[ZDA]] nekatera mesta omejujejo vstop na trg taksi-vozil s sistemom medaljonov, to je, da morajo taksiji dobiti posebno dovoljenje in ga prikazati na medaljonu v vozilu. V večini takšnih jurisdikcij je medaljone zakonito prodajati, vendar je omejena ponudba in posledično visoke cene medaljonov privedla do trga z nelicenciranim carpoolingom / nezakonitim delovanjem taksijev. Na primer v [[Baltimore]]ju v zvezni državi [[Maryland]] zasebniki zagotavljajo nezakonite storitve taksijev [16] za prebivalce mesta. ===Najem stanovanja=== Tam, kjer obstaja nadzor nad najemninami, lahko obstaja črni trg za [[Stanovanje|stanovanja]]. V Združenem kraljestvu je na primer nezakonito oddajanje stanovanj za socialna stanovanja v podnajem, kjer [[najemnik]] dom nezakonito odda v najem z višjo [[Najemnina|najemnino]].<ref>[http://news.bbc.co.uk/panorama/hi/front_page/newsid_9474000/9474045.stm Tracking down England's council house sublet cheats], ''[[Panorama (TV series)|Panorama]]'', BBC, May 4, 2011</ref> Na [[Švedska|Švedskem]] lahko najemne pogodbe z regulirano najemnino kupite na črnem trgu<ref>[http://www.thelocal.se/20100830/28666 'Egalitarian' Stockholm rents feed black market], ''[[The Local]]'', August 30, 2010</ref> pri trenutnem najemniku ali včasih neposredno pri lastniku nepremičnine. Specializirani trgovci na črnem trgu lastnikom [[Nepremičnina|nepremičnin]] pomagajo pri takšnih transakcijah.<ref>[http://www.svd.se/nyheter/inrikes/svd-avslojar-systematisk-forsaljning-av-svartkontrakt_8146104.svd "Hyrestvåan är din för 300 000"] (in Swedish, "The rental one-bedroom [apartment] is yours for 300 000 [SEK]"), [[Svenska Dagbladet]], May 5, 2013</ref> V Indiji so kraji, kot so Chennai, Bangalore, Hyderabad, Mumbai, Kolkotta in New Delhi, kamor prihajajo študentje iz celotne [[Indija|Indije]], kjer dobivajo visoko plačane goste ali druge oblike najemnih stanovanj brez kakršnih koli [[Davek|davkov]] ali predpisov. ===Ponarejena zdravila, osnovna letala in avtomobilski deli=== {{Glavni članek|Ponarejeno potrošniško blago}} [[Zdravila]] in bistveni deli letal in avtomobilov (npr. [[Zavore]], motorni deli itd.) Se ponarejajo v velikem obsegu. ===Zaščiteni mediji=== {{Glavni članek|Kršitev avtorskih pravic}} {{Podobno eseju|section|date=April 2017}} Ulični prodajalci v državah, kjer zakonodaja o avtorskih pravicah ni zelo uveljavljena, zlasti v [[Azija|Aziji]] in [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], pogosto prodajajo kopije filmov, glasbenih CD-jev in računalniške programske opreme, kot so [[videoigre]], z visokim popustom, včasih celo pred uradno objavo naslova. Odločen ponarejevalec z nekaj sto dolarji lahko naredi kopije, ki so digitalno enake originalu in ne izgubljajo kakovosti; Zaradi [[Inovacija|inovacij]] na področju potrošniških zapisovalnikov DVD-jev in CD-jev ter široke razpoložljivosti razpok na internetu za večino oblik zaščite pred kopiranjem je to poceni in enostavno. Imetniki avtorskih pravic in drugi zagovorniki zakonov o avtorskih pravicah se tega pojava težko ustavijo po sodišču, saj so operacije razširjene in razširjene ter prečkajo državne meje in s tem pravne sisteme. Ker je mogoče digitalne informacije večkrat podvajati brez izgube kakovosti in jih elektronsko posredovati z malo do nič stroškov, je dejanska podzemna tržna vrednost medijev enaka nič, kar jih razlikuje od skoraj vseh drugih oblik podzemne gospodarske dejavnosti. Vprašanje je zapleteno zaradi široke brezbrižnosti do uveljavljanja [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]] tako pri vladah kot tudi širši javnosti. Kraja [[avtomobil]]a je v očeh večine ljudi [[kaznivo dejanje]], pridobivanje nepooblaščenih kopij [[Glasba|glasbe]] ali igre pa ne.<ref>{{cite web |url=http://www.applelinks.com/mooresviews/pirate.shtml |title=Is music piracy stealing? |author=Charles W. Moore |date=August 8, 2003 |accessdate=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120401235246/http://www.applelinks.com/mooresviews/pirate.shtml |archive-date=April 1, 2012 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref> Poleg tega se vsi ljudje ne strinjajo z „zakoni o avtorskih pravicah“, saj ta nepravično kaznuje konkurenco in imetnikom avtorskih pravic omogoča učinkovit monopol sorodnih panog. Prav tako imetnikom avtorskih pravic dovoljuje uporabo regijskega kodiranja za diskriminacijo izbranih populacij glede na ceno in razpoložljivost. Primerjava s krajo avtomobilov, čeprav pogosta, ni resnično [[Analogno|analogna]]. Posledica kraje [[avtomobil]]a je, da se lastniku odvzame predmet s prenosom lastništva na drugo osebo. Medijsko piratstvo je [[kaznivo dejanje]] podvajanja, brez kraje fizične lastnine. Zakon o kršitvi [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]] seže do te mere, da nezakonite "kombinacije" in drugo takšno gradivo šteje za kopirano na trak ali disk. Imetniki avtorskih pravic ponavadi potrdijo dejanje tatvine, da so pirati izgubili dobiček. Vendar je zaradi tega neutemeljena [[domneva]], da bi pirati kupili zaščiteno gradivo, če ne bi bilo na voljo prek izmenjave [[Datoteka|datotek]] ali drugih načinov. Imetniki avtorskih pravic tudi pravijo, da so nekaj delali za ustvarjanje avtorskega gradiva in želijo za svoje delo dobiti nadomestilo. Ugotovljeno je bilo, da ni nobenega drugega sistema razen avtorskih pravic, ki bi umetnikom in drugim ustvarjalcem plačeval nadomestila za njihovo delo, [citat je potreben], mnogi umetniki pa nimajo nobenega drugega vira dohodka ali drugega dela. Številni umetniki in filmski producenti so sprejeli vlogo piratstva pri distribuciji medijev.<ref>{{cite web |url=http://torrentfreak.com/documentary-filmmaker-supports-bittorrent-uploader-090514/ |title=Documentary Filmmaker Supports BitTorrent Uploader |work=TorrentFreak |date=May 14, 2009 |accessdate=2012-03-05}}</ref> Širjenje gradiva z izmenjavo datotek je glavni vir oglaševanja za umetnike in dokazano je, da gradi oboževalce, ki bi bili bolj naklonjeni gledanju izvajalca v živo<ref>{{cite news |title=Illegal downloading: What happens if you're caught? |first=Robert |last=Verkaik |url=https://www.independent.co.uk/life-style/gadgets-and-tech/features/illegal-downloading-what-happens-if-youre-caught-1736013.html |location=London |work=The Independent |date=July 8, 2009 |accessdate=2012-03-05}}</ref> (predstave v živo predstavljajo glavnino prihodkov uspešnih umetnikov,<ref>{{cite web |url=http://boingboing.net/2009/11/13/labels-may-be-losing.html |title=Labels may be losing money, but artists are making more than ever |author=Cory Doctorow |date=November 13, 2009 |accessdate=2012-03-05}}</ref> vendar vsi umetniki ne morejo izvajati nastopov v živo, na primer fotografi imajo običajno samo en vir dohodka, ki je licenciranje njihovih fotografij). ===Valuta=== Glavni članek: [[Fiksni tečaj]] Na črnem trgu se trguje z [[denar]]jem. To se lahko zgodi zaradi različnih razlogov: * Ker vlada lokalno [[Valuta|valuto]] določi ("zatakne") na poljubni ravni na drugo [[Valuta|valuto]], ki ne odraža njene resnične tržne vrednosti. * Ker vlada svojim državljanom otežuje imetje tuje valute ali pa imetje tuje valute določa kot nezakonito. * Državni [[davki]], ki izmenjujejo lokalno valuto z drugimi valutami, bodisi v eno smer bodisi v obe smeri (npr. Tujci so obdavčeni z nakupom lokalne valute ali rezidenti obdavčeni z nakupom tuje valute). * Ker je [[valuta]] ponarejena * [[Valuta]] je bila pridobljena nezakonito in jo je treba sprati, preden jo lahko porabimo.<ref>{{Navedi revijo|last=Gilbert|first=H. F.|last2=O'Leary|first2=M. H.|date=1975-11-18|title=Modification of arginine and lysine in proteins with 2,4-pentanedione|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/43|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=23|pages=5194–5199|doi=10.1021/bi00694a027|issn=0006-2960|pmid=43}}</ref> Vlada lahko uradno določi menjalni tečaj svoje valute s tečajem drugih valut, običajno [[Ameriški dolar|ameriškega dolarja.]] V tem primeru klin pogosto preceni lokalno valuto glede na tržno vrednost, če bi bila plavajoča valuta. Tisti, ki imajo "tršo" valuto, na primer izseljeni oziroma emigrantski delavci, bodo morda lahko s črnim trgom kupili lokalno valuto po boljših menjalnih tečajih, kot jih lahko dobijo uradno. V primerih finančne nestabilnosti in [[Inflacija|inflacije]] lahko državljani domačo valuto nadomestijo s tujo valuto. [[Ameriški dolar]] velja za razmeroma stabilno in varno valuto in se v tujini pogosto uporablja kot druga valuta. Leta 2012 naj bi v tujini krožilo 340 milijard ameriških dolarjev, kar je približno 37 odstotkov<ref>{{Navedi revijo|last=McPhie|first=P.|date=1975-12-02|title=The origin of the alkaline inactivation of pepsinogen|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/44|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5253–5256|doi=10.1021/bi00695a003|issn=0006-2960|pmid=44}}</ref> vse ameriške valute.<ref>{{Navedi revijo|last=Peterson|first=D. L.|last2=Gleisner|first2=J. M.|last3=Blakley|first3=R. L.|date=1975-12-02|title=Bovine liver dihydrofolate reductase: purification and properties of the enzyme|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/45|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5261–5267|doi=10.1021/bi00695a005|issn=0006-2960|pmid=45}}</ref> Najnovejša študija o količini gotovine v tujini kaže, da je trenutno v tujini le 25 odstotkov ameriške valute.<ref>{{Navedi revijo|last=Baccanari|first=D.|last2=Phillips|first2=A.|last3=Smith|first3=S.|last4=Sinski|first4=D.|last5=Burchall|first5=J.|date=1975-12-02|title=Purification and properties of Escherichia coli dihydrofolate reductase|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/46|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5267–5273|doi=10.1021/bi00695a006|issn=0006-2960|pmid=46}}</ref> Široko-razširjeno nadomeščanje ameriške valute z lokalno valuto je znano kot dejanska dolarizacija in jo je bilo možno opaziti v tranzicijskih državah, kot je Kambodža<ref>{{Navedi revijo|last=Hartman|first=F. C.|last2=LaMuraglia|first2=G. M.|last3=Tomozawa|first3=Y.|last4=Wolfenden|first4=R.|date=1975-12-02|title=The influence of pH on the interaction of inhibitors with triosephosphate isomerase and determination of the pKa of the active-site carboxyl group|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/47|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5274–5279|doi=10.1021/bi00695a007|issn=0006-2960|pmid=47}}</ref> in v nekaterih latinskoameriških državah. Nekatere države, kot so na primer [[Ekvador]], so opustile svojo lokalno valuto in zdaj uporabljajo [[Ameriški dolar|ameriške dolarje]], predvsem zaradi postopka, znanega kot »de jure dolarizacija«. Če je lokalnemu prebivalstvu težko ali nezakonito pridobiti tujo valuto, bodo plačali premijo za nakup. Ameriška valuta velja za razmeroma stabilno hranilnico vrednosti in ker ne pušča papirne sledi, je tudi ustrezno sredstvo za izmenjavo tako nezakonitih transakcij kot neprijavljenega dohodka tako v [[ZDA]] kot v tujini.<ref>{{Navedi revijo|last=Hodgson|first=E. K.|last2=Fridovich|first2=I.|date=1975-12-02|title=The interaction of bovine erythrocyte superoxide dismutase with hydrogen peroxide: inactivation of the enzyme|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/49|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5294–5299|doi=10.1021/bi00695a010|issn=0006-2960|pmid=49}}</ref> V zadnjem času se [[kriptovalute]], kot je [[bitcoin]], uporabljajo kot sredstvo menjave pri transakcijah na črnem trgu. [[Kriptovaluta|Kriptovalute]] so zaradi anonimnosti in njihove zmožnosti trgovanja prek interneta včasih bolj priljubljene kot centralizirana valuta.<ref>{{Navedi revijo|last=Jaton|first=J. C.|last2=Huser|first2=H.|last3=Blatt|first3=Y.|last4=Pecht|first4=I.|date=1975-12-02|title=Circular dichroism and fluorescence studies of homogeneous antibodies to type III pneumococcal polysaccharide|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/50|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5308–5311|doi=10.1021/bi00695a013|issn=0006-2960|pmid=50}}</ref> === Gorivo === V [[EU]] ni nezakonito, če oseba ali podjetje kupuje [[gorivo]] v eni državi EU z namenom  lastne uporabe v drugi državi, vendar pa tako kot pri drugem blagu davek na splošno plača končni kupec na fizičnem kraju nakupa. Med Republiko Irsko in Severno Irsko pogosto obstaja črni trg z [[bencin]]om in [[Dizelsko gorivo|dizelskim gorivom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Jaton|first=J. C.|last2=Huser|first2=H.|last3=Braun|first3=D. G.|last4=Givol|first4=D.|last5=Pecht|first5=I.|last6=Schlessinger|first6=J.|date=1975-12-02|title=Conformational changes induced in a homogeneous anti-type III pneumococcal antibody by oligosaccharides of increasing size|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/51|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5312–5315|doi=10.1021/bi00695a014|issn=0006-2960|pmid=51}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Fahnestock|first=S. R.|date=1975-12-02|title=Evidence of the involvement of a 50S ribosomal protein in several active sites|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/52|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=24|pages=5321–5327|doi=10.1021/bi00695a016|issn=0006-2960|pmid=52}}</ref> Smer tihotapljenja se lahko spreminja glede na variacijo davkov in tečaja med [[evro]]m in [[Funt šterling|funtom]]; včasih bo tihotapljeno [[dizelsko gorivo]] v eno smer, [[bencin]] pa drugo. V nekaterih državah je dizelsko gorivo za kmetijska vozila ali za domačo uporabo obdavčeno po precej nižji stopnji kot za druga vozila. To je znano kot barvano gorivo, ker je dodano barvno barvilo, da ga lahko zaznamo, če ga uporabljamo v drugih vozilih (npr. Rdeče barvilo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], zeleno barvilo na Irskem). Kljub temu je prihranek dovolj privlačen, da ustvari črn trg kmetijskega dizelskega goriva. Leta 2007 je bilo ocenjeno, da zaradi tega pojava v Združenem kraljestvu 350 milijonov funtov ni ustvarilo dobička.<ref>{{Navedi revijo|last=van Dam-Mieras|first=M. C.|last2=Slotboom|first2=A. J.|last3=Pieterson|first3=W. A.|last4=de Haas|first4=G. H.|date=1975-12-16|title=The interaction of phospholipase A2 with micellar interfaces. The role of the N-terminal region|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/53|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=25|pages=5387–5394|doi=10.1021/bi00696a001|issn=0006-2960|pmid=53}}</ref> V državah, kot sta [[Indija]] in [[Nepal]], ceno goriva določi vlada, prodaja goriva nad določeno ceno pa je nezakonita. Zaradi bencinske krize v [[Nepal]]u je bilo črno trženje [[Gorivo|goriva]] pogost trend, zlasti med množičnim pomanjkanjem [[bencin]]a. Včasih morajo ljudje po več ur ali pa celo noč čakati, da pridejo na vrsto. Po drugi strani pa naj bi upravljavci [[Bencinska črpalka|bencinskih črpalk]] kopičili gorivo in ga prodajali črnim tržnikom. Črno trženje vozil / goriv za kuhanje se je močno razširilo med gospodarsko blokado leta 2015 v Nepalu. Tudi po lajšanju gospodarske blokade in nadaljevanju uvoza bencina ljudje še vedno ne dobivajo goriva tako, kot bi morali, in se zato zatekajo k nakupu s črnega trga. === Seks igrače === V nekaterih državah so spolne igrače nezakonite, na primer [[Savdska Arabija]], [[Tajska]] in [[Indija]]. Nezakonitost je izpustila nekatere postopke obračuna, kot so varnostni preizkusi, kadar jih prodajajo tajni neodvisni prodajalci na črnem trgu. Druge platforme črnega trga, ki se uporabljajo za prodajo spolnih igrač na črnem trgu, vključujejo spletna mesta dražb od potrošnika do potrošnika in zasebne strani na spletnih mestih družabnih medijev.<ref>{{Navedi revijo|last=Martin|first=J. K.|last2=Luthra|first2=M. G.|last3=Wells|first3=M. A.|last4=Watts|first4=R. P.|last5=Hanahan|first5=D. J.|date=1975-12-16|title=Phospholipase A2 as a probe of phospholipid distribution in erythrocyte membranes. Factors influencing the apparent specificity of the reaction|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/54|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=25|pages=5400–5408|doi=10.1021/bi00696a003|issn=0006-2960|pmid=54}}</ref> Na prizoriščih črnega trga v Kambodži so poleg izdelkov iz afrodizijaka zasegli tudi spolne igrače. Nekateri analitiki trdijo, da če bodo prizadevanja v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] za prepoved realističnih seksbotov uspela, bo to lahko povzročilo trgovino s seksboti na črnem trgu.<ref>{{Navedi revijo|last=Goss|first=D. J.|last2=Parkhurst|first2=L. J.|last3=Görisch|first3=H.|date=1975-12-16|title=Kinetic light scattering studies on the dissociation of hemoglobin from Lumbricus terrestris|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/56|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=25|pages=5461–5464|doi=10.1021/bi00696a012|issn=0006-2960|pmid=56}}</ref> == Organiziran kriminal == Glavni članek: [[Organized crime|Organizirani kriminal]] Ljudje, ki se ukvarjajo s črnim trgom, običajno svoje poslovanje vodijo skrito pod zakonitim podjetjem. Pogosto se nekatere vrste nezakonitih izdelkov trgujejo med seboj, odvisno od geografske lege.<ref>{{Navedi revijo|last=Cassatt|first=J. C.|last2=Marini|first2=C. P.|last3=Bender|first3=J. W.|date=1975-12-16|title=The reversible reduction of horse metmyoglobin by the iron(II) complex of trans-1,2-diaminocyclohexane-N,N,N,n-tetraacetate|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/57|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=25|pages=5470–5475|doi=10.1021/bi00696a014|issn=0006-2960|pmid=57}}</ref> == Vzroki == === Vojne === Črni trgi v večini držav cvetijo med [[Vojna|vojno]]. Države, ki so vpletene v popolno vojno ali druge obsežne, razširjene vojne, pogosto naložijo omejitve glede domače rabe kritičnih virov, ki so potrebni za vojna prizadevanja, kot so [[hrana]], [[bencin]], [[guma]], [[kovina]] itd. V večini primerov se razvije črni trg za dobavo razdeljenega blaga po pretiranih cenah. Obvladovanje obrokov in cen, uveljavljeno v številnih državah med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je spodbudilo razširjeno delovanje črnega trga.<ref>{{Navedi revijo|last=Balerna|first=M.|last2=Fosset|first2=M.|last3=Chicheportiche|first3=R.|last4=Romey|first4=G.|last5=Lazdunski|first5=M.|date=1975-12-16|title=Constitution and properties of axonal membranes of crustacean nerves|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/58|magazine=Biochemistry|volume=14|issue=25|pages=5500–5511|doi=10.1021/bi00696a019|issn=0006-2960|pmid=58}}</ref> === Zakoni in predpisi === Klasičen primer nove ureditve, ki ustvarja črni trg, je prepoved alkohola. Podobno, ko zakon izgine, izgine tudi črni trg. Zato bi na primer legalizacija marihuane pomenila odpravo črnega trga marihuane,  davki gospodarstva marihuane pa bi šli v prid vlade. ==Glej tudi== {{columns-list|colwidth=30em| * [[Agorizem]] * [[Poslovna etika]] * [[Ekonomija Združenih držav Amerike|protiekonomija]] * [[Darknet]] * [[Električna energija|Gospodinjski pristop k električni energiji]] * Črni trg * [[Gospodarstvo ZDA]] }} ==Reference== {{Reflist|colwidth=30em}} ==Nadaljnje branje== * {{Cite journal|last=Breusch|first=Trevor|title=Estimating the Underground Economy using MIMIC Models|url=http://129.3.20.41/eps/em/papers/0507/0507003.pdf|publisher=Ideas.repec|access-date=March 25, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110501143537/http://129.3.20.41/eps/em/papers/0507/0507003.pdf|archive-date=May 1, 2011|url-status=dead|df=mdy-all}} * {{cite journal | last1 = Cebula | first1 = R | year = 2014 | title = Where Has the Currency Gone? And Why? The Underground Economy and Personal Income Tax Evasion in the US, 1970-2008 | url = http://mpra.ub.uni-muenchen.de/55284/1/MPRA_paper_55284.pdf | journal = Review of Economic Analysis, Rimini Centre for Economic Analysis | volume = 6 | issue = 1| pages = 36–52 }} * {{cite book |last=Feige|first=Edgar L.|title=The Underground Economies: Tax Evasion and Information Distortion|year=1989|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-26230-9|pages=378|url=https://books.google.com/books?id=G93eU0FgQqEC&q=Underground+economies+feige&pg=PR9}} * {{cite journal |last=Feige |first=Edgar L. |title=Defining And Estimating Underground And Informal Economies: The New Institutional Economics Approach |journal=[[World Development (journal)|World Development]] |date=2009 |volume=18 |series=Elsevier |issue=7 |pages=989–1002 |url=https://ideas.repec.org/p/wpa/wuwpdc/0312003.html |doi=10.1016/0305-750x(90)90081-8|s2cid=7899012 }} * {{Cite journal |last1=Schneider |first1=Friedrich |last2=Enste |first2=Dominik H. |year=2000 |title=Shadow Economies: Size, Causes, and Consequences |journal=[[Journal of Economic Literature]] |volume=38 |issue=1 |pages=77–114 |jstor=2565360 |doi=10.1257/jel.38.1.77|citeseerx=10.1.1.716.8484 }} * Frey, B. S., and Schneider, F. (2015). Informal and Underground Economics. In: James D. Wright (ed.), ''International Encyclopedia of the Social and Behavioral Sciences'', 2nd edition, Vol. 12. Oxford: Elsevier, pp.&nbsp;50–55. * {{cite journal | last1 = Feige | first1 = Edgar L | year = 2016 | title = Reflections on the meaning and measurement of Unobserved Economies: What do we really know about the "Shadow Economy"? | ssrn = 2728060 | journal = Journal of Tax Administration Vol | volume = 2 | issue = 1 }} * {{cite journal |last=Feige |first=Edgar L. |year=2016 |title=Professor Schneider's Shadow Economy: What do we really Know? A Rejoinder |journal=Journal of Tax Administration |volume=2 |issue=2 |url=https://www.researchgate.net/publication/303874563}} * Roodhouse, Mark. ''Black Market Britain: 1939–1955'' (2013) {{doi|10.1093/acprof:oso/9780199588459.001.0001}} online ==Zunanje povezave== {{Wiktionary|black market}} {{commons category|Black market}} * [http://www.havocscope.com/ Havocscope Black Markets – Database and statistics on black market activities] * [http://www.assemblee-nationale.fr/rap-info/i2311-51.asp#P1089_155970 Official March 2000 French Parliamentary Report on the obstacles on the control and repression of financial criminal activity and of money-laundering in Europe] by French MPs [[Vincent Peillon]] and [[Arnaud Montebourg]], third section on "Luxembourg's political dependency toward the financial sector: the Clearstream affair" (pp.&nbsp;83–111 on PDF version) * [https://web.archive.org/web/20170223063525/http://www.ncpa.org/pub/ba273 ''The Underground Economy'' from National Center for Policy Analysis] (1998) * [https://web.archive.org/web/20051217174002/http://oldfraser.lexi.net/publications/books/underground/ ''The Underground Economy: Global Evidence of Its Size and Impact''] (1997) * [http://economics.about.com/od/demand/ss/black_market.htm The Effects of a Black Market Using Supply and Demand] {{Authority control}} [[Kategorija:Korupcija]] ldpwarkqogm0iej6bxd8shm7q2tf8gm 3 486683 5738153 5733007 2022-08-21T10:33:14Z Radek 89714 /* Članek o Antanti */ wikitext text/x-wiki == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]:Glede na to, da je nekaj člankov celo mojih, jaz zanesljivo nisem infopolja tako pisala. To mora biti potem neka fora.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:31, 28. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Za lično kodo infopolja sse uporablja kodni način, vsa dodajanja infopolja pa so bila storjena v vizualnem načinu. Na to, kako vizualni način formatira kodo infopolja, nimam vpliva. Razen berljivosti pa na sam prikaz v članku tovrstno formatiranje ne vpliva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 28. julij 2022 (CEST) == Članek o Antanti == Pozdravljen. Malo sem popravil članek [[Antantne sile med prvo svetovno vojno]], ki bi po mojem mnenju sedaj moral nadomestiti škrbino [[Antanta]]. Morda lahko združiš oba članka, s tem da preimenuješ daljšega v ''Antanta'', krajšega pa kar izbrišeš? Če se ti zdi, prenesi tudi sliko iz slednjega nekam na popravljeni članek. Hvala za sodelovanje. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 14. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Bom naredil, kot si naročil. Vsebino Antante bi pa prenesel v poglavje /* Ozadje */ v članek Antantne sile med prvo svetovno vojno. Tako se ne bo nič izgubilo. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:03, 14. avgust 2022 (CEST) Hvala. Imej v vidu, da trenutno delam na Italijanski kampanji in na vsej invaziji na Italijo, zato se bo v kratkem marsikaj spremenilo v teh dveh člankih, kot tudi v morebitnih povezanih člankih. Se pravi, da bo še vse skupaj potrebno pregleda, verjetno te bom še nadlegoval! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:00, 14. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Ni problema, zato sem tukaj. Vsekakor ti ne bom delal napote. Kot pa si videl v podlipju ob nedavni diskusiji, si vsekakor vabljen k odpravljanju površnosti ipd. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:02, 14. avgust 2022 (CEST) ==Prestavljanje strani== Oprosti, ne razumem. Kam naj prestavim to besedilo? A spet na prejšnje mesto? Tja namreč ne spada, ker je govora samo o tej operaciji, ne o celotni invaziji. Sicer sem v povzetku navedel, odkod besedilo prihaja. Avtorji pa tudi v originalu niso bili izpisani. Sprašujem tudi, a ni ukaz Prestavi samo za celoten članek? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:32, 21. avgust 2022 (CEST) jjf5sz09sazlil2qaiavbcbhs4kcy89 5738156 5738153 2022-08-21T10:42:53Z A09 188929 /* Prestavljanje strani */ Odgovor wikitext text/x-wiki == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]:Glede na to, da je nekaj člankov celo mojih, jaz zanesljivo nisem infopolja tako pisala. To mora biti potem neka fora.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:31, 28. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Za lično kodo infopolja sse uporablja kodni način, vsa dodajanja infopolja pa so bila storjena v vizualnem načinu. Na to, kako vizualni način formatira kodo infopolja, nimam vpliva. Razen berljivosti pa na sam prikaz v članku tovrstno formatiranje ne vpliva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 28. julij 2022 (CEST) == Članek o Antanti == Pozdravljen. Malo sem popravil članek [[Antantne sile med prvo svetovno vojno]], ki bi po mojem mnenju sedaj moral nadomestiti škrbino [[Antanta]]. Morda lahko združiš oba članka, s tem da preimenuješ daljšega v ''Antanta'', krajšega pa kar izbrišeš? Če se ti zdi, prenesi tudi sliko iz slednjega nekam na popravljeni članek. Hvala za sodelovanje. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 14. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Bom naredil, kot si naročil. Vsebino Antante bi pa prenesel v poglavje /* Ozadje */ v članek Antantne sile med prvo svetovno vojno. Tako se ne bo nič izgubilo. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:03, 14. avgust 2022 (CEST) Hvala. Imej v vidu, da trenutno delam na Italijanski kampanji in na vsej invaziji na Italijo, zato se bo v kratkem marsikaj spremenilo v teh dveh člankih, kot tudi v morebitnih povezanih člankih. Se pravi, da bo še vse skupaj potrebno pregleda, verjetno te bom še nadlegoval! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:00, 14. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Ni problema, zato sem tukaj. Vsekakor ti ne bom delal napote. Kot pa si videl v podlipju ob nedavni diskusiji, si vsekakor vabljen k odpravljanju površnosti ipd. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:02, 14. avgust 2022 (CEST) ==Prestavljanje strani== Oprosti, ne razumem. Kam naj prestavim to besedilo? A spet na prejšnje mesto? Tja namreč ne spada, ker je govora samo o tej operaciji, ne o celotni invaziji. Sicer sem v povzetku navedel, odkod besedilo prihaja. Avtorji pa tudi v originalu niso bili izpisani. Sprašujem tudi, a ni ukaz Prestavi samo za celoten članek? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:32, 21. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Oprosti za pomoto, prehitro sem ti pisal. O avtorjih pa nisem mislil avtorjev virov, temveč avtorja wiki-besedila (torej Zm05gamer). S kopiranjem se ti izgubijo. Moje sporočilce na tvoji pogovorni strani lahko mirno ignoriraš. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 21. avgust 2022 (CEST) e9ilh418u4b7cx5lsytxa2xtijduaxy 0 491476 5737774 5725449 2022-08-20T16:03:09Z Yerpo 8417 +info wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Repin belin | image = Pieris rapae male.jpg | image_caption = Samec | image2 = Pieris.rapae.mounted.jpg | image2_caption = Samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Pieridae]] (belini) | genus = ''[[Pieris]]'' | species = '''''P. rapae''''' | binomial = ''Pieris rapae'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Repin''' oz. '''repni belin''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pieris rapae''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[dnevni metulji|dnevnega metulja]] iz družine [[belini|belinov]], razširjena po predelih sveta z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]].<ref name="CABI">{{navedi splet |url=https://www.cabi.org/isc/datasheet/41167 |title=''Pieris rapae'' (cabbage white butterfly) |work=Invasive Species Compendium |publisher=[[CABI]] |accessdate=2021-02-06}}</ref> [[slika:Pieris rapae Dol.jpg|thumb|left|Repin belin na cvetu [[njivsko grabljišče|njivskega grabljišča]]]] Odrasli imajo razpon [[žuželčje krilo|kril]] 4–5 cm, s čimer so malo manjši od sorodnega [[kapusov belin|kapusovega belina]]. Vrsti sta zelo podobno obarvani: osnovna barva je bela, sprednji par kril ima sive konice in sprednji rob ter po eno sivo piko pri samcih in dve pri samicah (siva znamenja so pri kapusovem belinu temnejša). Zadnji par kril ima samo po eno piko, ki je pri samicah temnejša. Na spodnji strani imajo krila temnejši sivkast oz. rumenkast odtenek in enaka znamenja.<ref name="Balmer2007">{{cite book |first=Elizabeth |last=Balmer |title=A Concise Guide to Butterflies & Moths |year=2007 |publisher=Parragon |isbn=978-1-4054-8798-6 |pages=51}}</ref><ref name="Kurillo">{{navedi knjigo |last=Kurillo |first=Jurij |authorlink=Jurij Kurillo |year=1992 |title=Metulji Slovenije |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |location=Ljubljana |isbn=86-341-0710-8 |cobiss=29972480 |pages=54}}</ref> [[Gosenica|Gosenice]] se prehranjujejo z rastlinami iz družine [[križnice|križnic]], zato so pogosti v okolici vrtov in tudi sicer v odprti kulturni krajini. Ob večji številčnosti so lahko [[škodljivec|škodljivci]] v pridelavi [[zelje|zelja]] in drugih križnic.<ref name="Kurillo"/> Vrsta naj bi izvirala iz vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], od koder se je s trgovskimi potmi ob razmahu pridelave križnic razširila po večjem delu [[Evrazija|Evrazije]], v zadnjih nekaj stoletjih pa z nenamernimi vnosi tudi v [[Severna Afrika|Severno Afriko]], [[Severna Amerika|Severno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]] in na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]].<ref name="RyanLombaert2019">{{cite journal |last1=Ryan |first1=Sean F. |last2=Lombaert |first2=Eric |last3=Espeset |first3=Anne |last4=Vila |first4=Roger |last5=Talavera |first5=Gerard |last6=Dincă |first6=Vlad |last7=Doellman |first7=Meredith M. |last8=Renshaw |first8=Mark A. |last9=Eng |first9=Matthew W. |last10=Hornett |first10=Emily A. |last11=Li |first11=Yiyuan |last12=Pfrender |first12=Michael E. |last13=Shoemaker |first13=DeWayne |display-authors=4 |title=Global invasion history of the agricultural pest butterfly ''Pieris rapae'' revealed with genomics and citizen science |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=116 |issue=40 |year=2019 |pages=20015–20024 |doi=10.1073/pnas.1907492116 |pmid=31506352 |pmc=6778179 }}</ref> V nekaterih okoljih velja za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]].<ref name="CABI"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pieris rapae|repin belin}} * [https://www.pierisproject.org/ The Pieris Project] - projekt skupnostne znanosti za preučevanje repinega belina {{Taxonbar|from=Q27653}} {{Authority control}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Belini]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Metulji Afrike]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Metulji Severne Amerike]] [[Kategorija:Žuželke Avstralije]] [[Kategorija:Žuželke Oceanije]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] c84vvkmwuxl694ml9wjzt7dhv6d94i3 0 495413 5737638 5679830 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Baškirski konj | altname = {{lang-ru|Bashkirskaya}} <ref name=barb>Barbara Rischkowsky, D. Pilling (eds.) (2007). [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/annexes/List%20of%20breeds%20documented%20in%20the%20Global%20Databank%20for%20Animal%20Genetic%20Resources/List_breeds.pdf List of breeds documented in the Global Databank for Animal Genetic Resources], annex to [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/a1250e.pdf ''The State of the World's Animal Genetic Resources for Food and Agriculture'']. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. {{ISBN|9789251057629}}. Accessed October 2014.</ref> | status = [[FAO]] (2007): ni ogoržen | image = Башқұрт аты.jpg | image_caption = Baškirski konj v Južnem Uralu | image_width = 300px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Perissodactyla]] (lihoprsti kopitarji) | familia = [[Equidae]] (konji) | genus = ''[[Equus]]'' (konj) | species = | binomial = | binomial_authority = }} '''Baškirski konj''' je pasma [[konj]] Baškirskega ljudstva. Gojijo ga predvsem v [[Baškortostan]]u, republiki znotraj [[Rusija|Ruske federacije]], ki leži na Južnem Uralu in zahodno. Glavno vzrejno središče je glavno mesto [[Ufa]].<ref name=dmit>N.G. Dmitriev, L.K. Ernst (1989). [https://wayback.archive-it.org/all/20091113044601/ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/009/ah759e/ah759e.pdf ''Animal genetic resources of the USSR'']. FAO animal production and health paper 65. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. {{ISBN|9251025827}}. Archived 13 November 2009. Also available [https://web.archive.org/web/20170929123942/http://www.fao.org/docrep/009/ah759e/AH759E13.htm here], archived 29 September 2017.</ref> == Zgodovina == Izvor baškirskega konja ni znan. V 19. stoletju je bila prepoznana njegova gospodarska vrednost in sprejeti so bili koraki za povečanje njegovih delovnih sposobnosti in tradicionalnih lastnosti kot proizvajalca mleka in mesa. Plemenski centri so bili ustanovljeni leta 1845.<ref name=edwards>Elwyn Hartley Edwards (1994). ''The Encyclopedia of the Horse''. London; New York; Stuttgart; Moscow: Dorling Kindersley. {{ISBN|0751301159}}.</ref> Baškirskega konja so križali z drugimi pasmami nekdanje ZSSR, kot je ''ruski hladnokrvnež''; Izvedena so bila tudi poskusna križanja s kazaškimi in jakutskimi konji. Baškortostan ima tretjo najvišjo populacijo konj v zveznih deželah Rusije, za [[Altajski okraj|Altajskim okrajem]] in [[Jakutija|Jakutijo]].<ref name=gljusa>Gljusa R. Bakijeva (2012). [https://web.archive.org/web/20160304041825/http://www.scss.sk/cd_apvv_lpp_0384_09_2012/V%C3%9DSTUPY%20Z%20VLASTNEJ%20VEDECKO-V%C3%9DSKUMNEJ%20A%20PEDAGOGICKEJ%20%C4%8CINNOSTI/PUBLIKA%C4%8CN%C3%81%20%C4%8CINNOS%C5%A4/KONFERENCIE/CO-MAT-TECH/PR%C3%8DSPEVKY/PDF/Bakijeva%20Gljusa%2C15.8.2012.pdf Evaluation of the Republic of Bashkortostan’s Tourism and Recreation Potential]. Conference paper, 20th International Scientific Conference CO-MAT-TECH, 11–12 October 2012, Trnava, Slovak Republic. Accessed October 2014.</ref> Leta 2003 je bilo število baškirskih konj 94.470. == Opis == Baškir je majhen konj, ki v grebenu meri približno 142 cm. V telesu je širok in z velikimi prsmi, obseg prsnega koša v povprečju znaša približno 180 cm; ima veliko glavo in kratek vrat, nizko vihro in raven hrbet. Noge so kratke z močnimi kostmi. Najpogostejše barve dlake so rdečkasto rjava, kostanjeva, mišje siva in rdeča. Griva in rep sta debela, dlaka pa je tudi gosta in pogosto kodrasta. Dveletna študija, objavljena leta 1990, je pokazala, da je malo verjetno, da severnoameriški kodrasti konj, ki ima tudi kodrasto dlako in ga lahko imenujejo ''ameriški baškirski kodrasti'', izvira iz baškirske pasme.<ref name=thomas>S. Thomas (1990). [http://www.cabdirect.org/abstracts/19900183573.html The Curly Horse identification project of the CS fund conservancy (a case study)], in: Lawrence Alderson (1990). ''Genetic conservation of domestic livestock''. Wallingford, Oxon: CAB International, on behalf of the Rare Breeds Survival Trust. {{nobreak|p. 154–159.}}</ref> Obstajata dve različni vrsti baškirskega konja: manjši, lažji gorski tip, ki se uporablja predvsem za jahanje in nekoliko težji stepski tip. Baškirski konj je izjemno trpežen. Črede so velike, pozimi ostanejo na prostem v zimskih in snežnih razmerah, kjer lahko temperature dosežejo -40 ° C. == Uporaba == Baškirski konj se uporablja za jahanje, tovorjenje, vprego, vleko in kmečka dela. Pokaže izjemno vzdržljivost; obstajajo poročila o baškirskih konjih, ki so vlekli trojke, sani vprežene s tremi konji, na razdalji 120–140 km na dan. Baškirske kobile so plodni proizvajalci mleka. Povprečni letni pridelek je 1500 ali 2100 kilogramov v laktaciji 240 dni, pri najboljših kobilah pa 2700 kilogramov. Veliko mleka je predelanega v [[kumis]], kar je nacionalna dejavnost Baškirskih ljudi. Dlake, pridobljene iz gostega zimskega plašča pasme, se lahko stkejo v blago. <gallery mode="packed" widths="220px" style="font-size: 90%; text-align:left"> File:Лорд 0151-1.jpg|Konji na gori Tra-Tau v okrožju Išimbajski File:Лошади на Банном.jpg|Konji v okrožju Abzelilovski File:Bashkort.jpg|Baškirski jezdec, delo Aleksandra Orłowskega File:Башкирский всадник.jpg|Baškirski jezdec </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{Commonscat|Bashkir Horse }} * [http://www.karabagh.info/bashkirskaja.htm Pferderassen der ehemaligen UdSSR: Baschkirenpony] [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Baškirska kultura]] d93m3i5uesc4e364v8ubs4mq96f8hj1 14 501626 5738032 5534174 2022-08-21T07:08:01Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Politika Sirije]]; dodal [[Kategorija:Sirski politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Predsednik vlade Sirije|predsednikih vlad Sirije]]}} [[Kategorija:Predsedniki vlade po državah|Sirija]] [[Kategorija:Sirski politiki]] kcams62yzt7yf2e192ncv4qbhvtapo1 0 501663 5738091 5717049 2022-08-21T08:53:39Z A09 188929 {{lektura}} wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=delno avtomatski prevod}}{{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na nadvojvodjo Franca Ferdinanda|image=DC-1914-27-d-Sarajevo-cropped.jpg|caption=Ilustracija atentata|date=28. junij 1914|location=[[Sarajevo]], takratna [[Avstro-Ogrska]]|victims=2 ([[Franc Ferdinand]] in [[Sofija Hohenberška]])|perpetrator=[[Mlada Bosna]]}}'''Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sofija Hohenberška|Sofijo Hohnberško]]''' se je zgodil [[28. junij|28. junija]] [[1914]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] potem, ko ju je srbski študent [[Gavrilo Princip]] pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev, v katerih so bili še [[Muhamed Mehmedbašić]], [[Vaso Čubrilović]], [[Nedeljko Čabrinović]], [[Cvjetko Popović]] in [[Trifko Grabež]] (eden Bošnjak in pet Srbov zapored), ki ga je vodil [[Danilo Ilić]], bosanski Srb in član tajne družbe [[Črna roka]].{{sfn|MacKenzie|1995|pp=9–10}} Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], da bi jih lahko združili v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]].{{sfn|MacKenzie|1995|pp=23–24}} Motivi zarotnikov so bili skladni z gibanjem, ki je kasneje postalo znano kot [[Mlada Bosna]]. Atentat je neposredno pripeljal do začetka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je Avstro-Ogrska nato [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] izdala ultimat, ki pa je bil delno zavrnjen. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno,{{sfn|MacKenzie|1995|p=22}} ki je sprožila ukrepe, ki so privedli do vojne med večino evropskih držav{{sfn|MacKenzie|1995|p=27}}. Srbsko vojaško zaroto je organiziral načelnik srbske vojaške obveščevalne službe Dragutin Dimitrijević ob pomoči majorja Vojislava Tankosića in Radeta Malobabića,{{sfn|MacKenzie|1995|pp=9–10}} srbskega obveščevalnega agenta. Tankosić je atentatorje oborožil z bombami in pištolami ter jih izuril. Atentatorji so dobili dostop do iste tajne mreže varnostnih hiš in agentov, ki jo je Malobabić uporabljal za infiltracijo orožja in operativcev v Avstro-Ogrski.{{sfn|Albertini|2005|pp=291–292}} Atentatorji, ključni člani tajne mreže in ključni srbski vojaški zarotniki, ki so bili še živi, so bili aretirani, sojeni, obsojeni in kaznovani.{{sfn|Clark|2012|p=69}} Tistim, ki so bili aretirani v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]], so sodili v Sarajevu oktobra 1914. Ostalim zarotnikom so aretirali in sodili pred srbskim sodiščem na francosko nadzorovani Salonski fronti v letih 1916–1917 zaradi nepovezanih lažnih obtožb;{{sfn|Albertini|2005|pp=291–292}} Srbija je usmrtila tri največje vojaške zarotnike.{{sfn|MacKenzie|1995|pp=36–37}}{{sfn|Albertini|1953|pp=19–23}} Veliko tega, kar je znano o atentatih, izhaja iz teh dveh sojenj in s tem povezanih zapisov.{{sfn|Albertini|1953|p=50}} Principova zapuščina je bila po razpadu Jugoslavije podvržena ponovni oceni in javno mnenje o njem v državah naslednicah je večinoma razdeljeno po etnični pripadnosti.{{sfn|Dedijer|1966|p=243}} == Ozadje == Prvotni razlogi za načrtovanje in izvedbo sarajevskega atentata segajo v leto 1878, natančneje v odločitve na berlinskem kongresu, ko je [[Avstro-Ogrska]] dobila pravico trideset let zasedati [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], v nasprotju z zunanjepolitičnimi interesi [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]]. Formalno je Bosna in Hercegovina ostala turška provinca, zdaj pa pod vojaškim nadzorom Avstro-Ogrske. Edino morebitno nadomestilo za pričakovano teritorialno širitev Srbije postane mednarodno priznanje neodvisnosti in priključenega območja mesta Niš in njegove pokrajine{{sfn|MacKenzie|1995|p=47}}. Ne glede na razmere v Bosni se je uradno neodvisna Srbija v svoji zunanji politiki začela zanašati na [[Dunaj]] in poskuse teritorialne širitve na vzhodnem Balkanu. Srbska katastrofa v agresivni vojni proti [[Bolgarija|Bolgariji]] leta 1885 se ni končala z okupacijo in priključitvijo Srbije le zaradi posredovanja Avstro-Ogrske, ki je nato rešila srbsko neodvisnost. Prijateljski odnosi med [[Beograd|Beogradom]] in Dunajem bodo trajali do konca Obrenovičeve vladavine{{sfn|Albertini|1953|p=78}}. Z državnim udarom v Srbiji in prihodom na oblast nekdanjega francoskega častnika Petra I. Karađorđevića leta 1903 so se začeli spreminjati politični cilji in eden najpomembnejših ciljev je postala "osvoboditev zasužnjenih srbskih bratov" v Avstro- Madžarski. Zunanjopolitično podporo tej politiki so našli v novih prijateljskih, zavezniških odnosih z [[Rusija|Rusijo]] in [[Francija|Francijo]], medtem ko je ohlajanje z Avstro-Ogrsko privedlo do carinske vojne (1906-1911), aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908 pa skoraj do prava vojna. Zmaga Srbije v balkanskih vojnah (1912 in 1913) ter priključitev [[Kosovo|Kosova]] in [[Severna Makedonija|Makedonije]] nista ovirali ambicij po osvoboditvi zasužnjenih bratov v zahodnih državah, ki so se nenehno krepil{{sfn|Dedijer|1966|p=398}}. Po drugi strani pa se je na balkanskih območjih Avstro-Ogrske krepila ideja o oblikovanju južnoslovanske državne skupnosti, v kateri pravice Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi zatirali Nemci in Madžari{{sfn|Owings|1984|pp=117–118; 129–131; 140; 142}}. To nezadovoljstvo Slovanov je postalo očitno v začetku dvajsetega stoletja mlajši generaciji javnih uslužbencev na Dunaju, katere glavni predstavnik je bil prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]], ki se je zavzemal za reformo dvojne avstro-ogrske zveze v trojno avstrijsko -Magarsko-slovanska zveza. Ideja je bila odbojna za madžarske politike, ki bi z reformo izgubili dostop do morja, vendar je bila več kot odbojna za Kraljevino Srbijo, katere premier [[Nikola Pašić|Nikola Pašič]] je kasneje rekel, da ga je bilo edino v življenju strah, ko je slišal za Ferdinandovo idejo. == Priprave na atentat == [[Slika:Gavrilo Princip, outside court.jpg|sličica|201x201_pik|[[Gavrilo Princip]], eden od članov Mlade Bosne, je sodleoval pri načrtovanju atentata.]] Načrti za atentat na Franca Ferdinanda so se začeli pojavljati šele po skrivnih kanalih v srbski obveščevalni službi, ki jo je vodil D.D. Apis je izvedel, da avstro-ogrski prestolonaslednik prihaja v [[Sarajevo]], da bi nadzoroval vojaške vaje{{sfn|Owings|1984|pp=26–28; 30}}. Srbski premier Nikola Pašič je bil obveščen o aktivnostih na meji, premestitvi treh mladeničev z orožjem v Bosno, ki naj bi srbskemu veleposlaniku v monarhiji naročil, naj novico sporoči državnemu vodstvu, vendar jo je prenesel preveč diskretno, rekoč, da so bile vaje in demonstracije v srbskem jeziku, verski praznik morda preveč provokativen{{sfn|Owings|1984|pp=93–94}}. Ilić je začel razdeljevati orožje 27. junija, en dan pred atentaom. Do tega dne je Ilić varoval identiteto atentatorjev iz Beograda pred tistimi, ki jih je rekrutiral lokalno in obratno. Nato pa tisto noč, kot je Mehmedbašić povedal Albertiniju: "Na predvečer ogorčenja me je Ilić v sarajevski kavarni predstavil Principu z besedami" Mehmedbašić, ki bo jutri z nami. " Trije so poslali razglednice provincialnega direktorja Black Hand za Bosno in Hercegovino Vladimirja Gaćinovića v Franciji. == Atentat == === Vožnja avtomobilov === [[Slika:FranzFerdinandCar.jpg|levo|sličica|237x237_pik|Avto s katerim sta se vozila Ferdinand in Sofija]] 28. junija 1914 zjutraj je Ilić postavil šest atentatorjev vzdolž poti avtoceste. Ilić je hodil po ulici in spodbujal morilce k pogumnosti. [[Franc Ferdinand]] in njegova žena [[Sofija Hohenberška|Sofija]] sta s svojo skupino nadaljevala pot z vlakom od term Ilidža do Sarajeva. V Sarajevo sta prispela ob 10:00 uri. Guverner Oskar Potiorek se je medtem zabaval na sarajevski postaji. Čakal je šest avtomobilov. Po pomoti so trije lokalni policisti z glavnim častnikom posebnega varovanja vstopili v prvi avtomobil; posebni varnostniki, ki naj bi spremljali svojega šefa, so ostali za seboj. V drugem avtomobilu sta bila župan in šef policijske službe Sarajeva. Tretji avtomobil v povorki je bil odprti športni avtomobil Gräf & Stift 28/32 PS s spuščenim zgornjim delom. V tem tretjem avtomobilu so se vozili Franz Ferdinand, Sophie, guverner Potiorek in podpolkovnik grof Franz von Harrach. Prva postaja avtomobilov v predhodno najavljenem programu je bila za kratek pregled vojaške vojašnice. V skladu s programom naj bi se ob 10. uri vožnja z avtomobilom spuščala iz vojašnice proti mestni hiši prek Appel Quay{{sfn|Owings|1984|p=59}}. Varnostni dogovori v Sarajevu so bili omejeni. Lokalni vojaški poveljnik, general Michael von Appel, je predlagal, naj se vojaki uvrstijo po predvideni poti, vendar so mu rekli, da bo to žalilo zveste državljane. Zaščita gostujoče stranke je bila zato prepuščena sarajevski policiji, od katere jih je bilo v nedeljo obiska le približno 60{{sfn|Owings|1984|pp=93–94}}. === Bombardiranje === [[Slika:Postcard for the assassination of Archduke Franz Ferdinand in Sarajevo.jpg|sličica|259x259_pik|Franc Ferdinand in Sofija pred vstopom v avtomobil.]] Skupina avtomobilov je šla mimo prvega atentatorja [[Muhamed Mehmedbašić|Mehmedbašića]]. Danilo Ilić ga je postavil pred vrt mostarske kavarne in ga oborožil z bombo. Mehmedbašić ni uspel ukrepati.  Ilić je [[Vaso Čubrilović|Vaso Čubrilovića]] postavil poleg Mehmedbašića in ga oborožil s pištolo in bombo. Tudi on ni uspel ukrepati. Nadalje je Ilić [[Nedeljko Čabrinović|Nedeljka Čabrinovića]] postavil na nasprotno stran ulice blizu reke Miljacke in ga oborožil z bombo{{sfn|Owings|1984|pp=36–38}}{{sfn|Dedijer|1966|p=296}}. Ob 10:10 se je približal avtomobil Franca Ferdinanda in Čabrinović je aktiviral svojo bombo ter jo vrgel pred njegov avto. Bomba se je od zloženega hrbtnega kabrioleta odbila na ulico{{sfn|Dedijer|1966|pp=296–297}}. Vzročni detonator bombe je povzročil, da je eksplodiral pod naslednjim avtomobilom, kar je vozilo izključilo iz obratovanja, pv cesti pa pustil krater s premerom 1 čevelj in globino 6,5 palca (170 mm) in ranil 16–  20 ljudi. Čabrinović je pogoltnil tableto s [[Cianid|cianidom]] in skočil v reko Miljacko. Poskus samomora Čabrinovića ni uspel, saj je stari cianid povzročil le bruhanje, Miljacka pa je bila zaradi vročega in suhega poletja globoka le 13 cm. Bela Policija je Čabrinovića izvlekla iz reke, množica pa ga je pred odvzemom prosto pretepla{{sfn|Dedijer|1966|p=298}}. Procesija se je odpravila proti mestni hiši in pustila invalidski avto. [[Cvjetko Popović]], [[Gavrilo Princip]] in [[Trifko Grabež|Trifun Grabež]] niso uspeli {{sfn|Owings|1984|pp=61–64}} ukrepati, ko jih je vožnja vodila z veliko hitrostjo. === Sprejem v mestni hiši === [[Slika:Atentado de Sarajevo en.png|sličica|242x242_pik|Zemljevid poti, po kateri so vozili avtomobili z Ferdinandom.]] Ko je prišel v Mestno hišo na predvideni sprejem, je Franc Ferdinand pokazal razumljive znake [[Stres|stresa]] in prekinil pripravljeni pozdravni govor župana Fehima Curčića v znak protesta: "Gospod župan, sem prišel sem na obisk in me pozdravijo z bombami, je nezaslišano. "Vojvotkinja Sophie je nato zašepetala Francu Ferdinandu na uho in po premoru je Franz Ferdinand županu rekel:" Zdaj lahko govoriš. " Nato je postal miren in župan je imel svoj govor. Franz Ferdinand je moral počakati, ko so mu prinesli njegov brisačo, še vedno moker od [[Kri|krvi]], ker je bil v poškodovanem avtomobilu. Pripravljenemu besedilu je dodal nekaj pripomb o dnevnih dogodkih, v katerih se je prebivalcem Sarajeva zahvalil za njihove ovacije, "saj v njih vidim izraz veselja zaradi neuspeha poskusa atentata{{sfn|Dedijer|1966|p=390; 505}}." Uradniki in člani nadvojvodine stranke so razpravljali o tem, kaj storiti naprej.  Nadvojvodov komornik baron Rumerskirch je predlagal, naj zakonca ostaneta v mestni hiši, dokler v mesto ne bodo pripeljali vojakov, da bi postavili ulice.  Generalni guverner Oskar Potiorek je na predlog naslovil veto [80] z obrazložitvijo, da vojaki, ki prihajajo naravnost z manevrov, ne bodo imeli obleke, primerne za takšne dolžnosti.  "Mislite, da je Sarajevo polno atentatorjev?"  je zaključil{sfn|Dedijer|1966|loc= Chapter XIV, fn. 21}}. Franz Ferdinand in Sofija sta se odpovedala načrtovanemu programu, da bi obiskala ranjence iz bombardiranja v bolnišnici. Grof Harrach je zasedel položaj na levi deski avtomobila Franza Ferdinanda, da je nadvojvodo zaščitil pred napadi z rečne strani ulice. To potrjujejo fotografije prizorišča pred Mestno hišo. Ob 10:45 sta se Fracz Ferdinand in Sofija spet vkrcala v avto, spet v tretjem avtomobilu. Da bi zagotovil varnost para, se je general Oskar Potiorek odločil, da mora cesarska vožnja po cesti Appel pristati do sarajevske bolnišnice, da se lahko izogneta gneči v središču mesta. Potiorek pa svoje odločitve ni sporočil voznikom. Posledično je nadvojvodov voznik Leopold Lojka pri Latinskem mostu zavil desno, ravno tako kot pred njim dva voznika. Po mnenju zgodovinarja Joachima Remaka je razlog za to ta, da je bil Potiorekov pomočnik Eric (h) von Merrizzi v bolnišnici in zato Lojki ni mogel posredovati informacij o spremembi načrtov in poti vožnje. Sarajevskega šefa policije Edmunda Gerdeja, ki je Potioreka že večkrat opozoril na nezadostne varnostne ukrepe za cesarski obisk, je eden od nadvojvodovih pomočnikov prosil, naj voznike obvesti o novi poti, vendar v trenutni zmedi in napetosti,  tega je zanemaril{{sfn|Dedijer|1966|pp=318–320; 344}}. === Usodno streljanje === [[Slika:Gavrilo Princip captured in Sarajevo 1914.jpg|sličica|232x232_pik|Princip kmalu po aretaciji potem, ko je izvedel usodno streljanje na Ferdinanda.]] [[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|levo|sličica|Pištola s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in Sofijo]] Potem ko je izvedel, da je bil prvi poskus atentata neuspešen, je Princip razmišljal o položaju atentata na nadvojvodo na povratni poti in se odločil, da se premakne na položaj pred bližnjo trgovino z živili (Schillerjeva delikatesa), blizu Latinskega mostu. Na tej točki sta prvi in ​​drugi avtomobil nadvojvodine avtoceste nenadoma zavila desno v stransko ulico in zapustila Appel Quay. Ko je nadvojvodov voznik sledil njihovi poti, je guverner Potiorek, ki je tretje vozilo delil s parom, poklical voznika, naj ustavi, ker je šel v napačno smer. Voznik je zaviral in vzvratno zaustavljal motor blizu mesta, kjer je stal Princip. Atentator Princip je nato iz žepa izvlekel svojo pištolo, nameril v avto in nekajkrat ustrelil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v zgornji del trebuha. Po navedbah Albertinija je "prvi metek ranil nadvojvodo v vratno veno, druga pa vojvodinji trebušno rano." Princip se je nato poskušal ubiti tako, da je vzel tableto cianida in se poskušal ustreliti s pištolo s katero je ubil Ferndinanda. Strup je izbruhal potem, ko mu je policija zbila pištolo z rok in ga nemudoma aretirala{{sfn|Dedijer|1966|pp=13–14}}. Po ustrelitvi je Sopfija takoj padla v nezavest in se zgrudila na noge Franza Ferdinanda. Tudi nadvojvoda je izgubil zavest, ko so ga odpeljali v guvernerjevo rezidenco na zdravljenje. Kot je poročal grof Harrach, so bile zadnje besede Franza Ferdinanda: "Sofija, Sofija! Ne umri! Živi za naše otroke!" čemur je sledilo šest ali sedem izgovorov "Nič ni", kot odgovor na Harrachovo poizvedbo glede poškodbe Franza Ferdinanda. Tem besedam je sledil silovit dušilni zvok, ki ga je povzročila krvavitev. Cesarski par je 28. junija 1914 ob 11.30 umrl. Sopfija je bila mrtva ob prihodu v guvernerjevo rezidenco, Franz Ferdinand pa je umrl deset minut kasneje{{sfn|Dedijer|1966|p=15}}{{sfn|McMeekin|2013|p=31}}. === Pogreb === Trupla Franca in Sofije so z vojaško ladjo SMS Viribus Unitis prepeljali v [[Trst]], s posebnim vlakom pa na Dunaj. Čeprav se jih je večina tujih kraljevskih družin nameravala udeležiti, so bili izredno nepovabljeni in pogreb je bila le neposredna cesarska družina, trije otroci mrtvega para pa so bili izključeni iz redkih javnih slovesnosti. Oficirskemu zboru je bilo prepovedano pozdravljati pogrebni vlak, kar je privedlo do manjšega upora, ki ga je vodil nadvojvoda Karl, novi domnevni naslednik. Javno gledanje krste je bilo močno in še bolj škandalozno okrnjeno, Montenuovo je neuspešno poskušal prisiliti otroke na račun{{sfn|Owings|1984|pp=67–8}}. Nadvojvoda in vojvodinja sta bila pokopana na gradu Artstetten, ker vojvodinje ni bilo mogoče pokopati v cesarski kripti. == Dogodki po atentatu == === Posledice in vplivi === [[Slika:19140629 Austria Will Avenge Murder - The Winnipeg Tribune (compacted view).jpg|sličica|412x412_pik|Novice iz časopisa medijev The Winnipeg Tribune o atentatu na Ferdinanda.]] Vsi morilci so bili na koncu ujeti in aretirani. Avstro-ogrskemu priporu so sodili skupaj s pripadniki infiltracijske poti, ki so jim pomagali dostaviti orožje v Sarajevo. Mehmedbašića so aretirali v Črni gori, vendar mu je bilo dovoljeno, da je "pobegnil" v Srbijo, kjer se je pridružil pomožnim uslužbencem majorja Tankosića, vendar ga je Srbija leta 1916 zaprla zaradi drugih lažnih obtožb{{sfn|MacMillan|2013|pp=517–518}}. Protisrbski nemiri so izbruhnili v Sarajevu in na drugih krajih Avstro-Ogrske v urah po atentatu, dokler vojska ni vzpostavila red. V noči atentata so bili po vsej državi protisrbski pogromi in demonstracije organizirani tudi v drugih delih Avstro-Ogrske, zlasti na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine ter na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Organiziral in spodbudil jih je Oskar Potiorek, avstro-ogrski guverner Bosne in Hercegovine. Prve protisrbske demonstracije, ki so jih vodili privrženci Josipa Franka, so bile organizirane v zgodnjih večernih urah 28. junija v [[Zagreb|Zagrebu]]. Naslednji dan so protisrbske demonstracije v Sarajevu postale bolj nasilne in bi jih lahko označili za pogrom. Policija in lokalne oblasti v mestu niso storile ničesar, da bi preprečile protisrbsko nasilje. Pisatelj Ivo Andrić je nasilje v Sarajevu označil za "sarajevsko blaznost sovraštva." Na prvi dan pogroma v Sarajevu sta bila ubita dva Srba, mnogi so bili napadljeni, medtem ko je bilo okoli 1000 hiš, trgovin, šol in ustanov  kot banke, hoteli, tiskarne), ki so bili v lasti Srbov, so bili uničeni ali oropani{{sfn|Simpson|2010|p=[https://books.google.com/books?id=8yT0O5RkbUYC&pg=PT105 105]}}. Po atentatu je hči Franza Jožefa, Marie Valerie, ugotovila, da je njen oče izrazil večje zaupanje novemu dediču, njegovemu vnuku nadvojvodi Charlesu. Cesar je hčerki glede atentata priznal: "Zame je olajšanje velike skrbi." Atentat je povzročil veliko ogorčenje ne samo v Avstro-Ogrski, temveč tudi v drugih evropskih državah. 30. junija, dva dni po atentatu, sta Avstro-Ogrska in [[Nemčija]] Srbiji objavili poročilo, da naj začne s preiskavo dogodka, vendar je generalni sekretar srbskega ministrstva za zunanje zadeve Slavko Gruic odgovoril: "Do zdaj še ni bilo storjeno nič in zadeva se ni nanašala na srbsko vlado. " Sledila je jezna izmenjava med avstrijskim odpravnikom poslov v Beogradu in Gruičem. 23. julija 1914 je Avstro-Ogrska Srbiji poslala pismo, ki je vsebovalo posebne zahteve, ki bi jih morala sprejeti Srbija, vključno z zatiranjem objave propagande, ki zagovarja nasilno uničenje Avstro-Ogrske, odstranitvijo ljudi, ki stojijo za to propagando iz srbske vojske, razpustitvijo srbske nacionalistične organizacije Narodna Odbrana, aretacija ljudi na srbskih tleh, ki so bili vpleteni v atentat in preprečevanje tajne pošiljke orožja in eksploziva iz Srbije v Avstro-Ogrsko{{sfn|Albertini|1953|p=38}}. Zahtevalo je tudi, naj avstro-ogrski uradniki sodelujejo v srbski preiskavi zapleta o atentatu. Naslednji dan so srbski rezervisti, ki so jih prevažali s tramvajskimi parniki po [[Donava|Donavi]], prestopili na avstro-ogrsko stran reke pri Temes-Kubinu, avstro-ogrski vojaki pa so jih sprožili v zrak, da bi jih opozorili. Poročilo o tem incidentu je bilo sprva skicirano in je bilo cesarju Francu Jožefu pomotoma sporočeno kot "precejšen spopad". Avstro-Ogrska je nato 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji. [[Rusija]], ki je bila zaveznica Srbije, se je dan pozneje pridružila Srbiji in napovedala vojno Avstro-Ogrski, Nemčija pa se je nato pridružila Avstro-Ogrski in napovedala vojno Rusiji in Srbiji. [[Francija]] in [[Velika Britanija]] sta se kot glavna zaveznika 4. avgusta 1914 pridružili Srbiji in Rusiji ter napovedali vojno Nemčiji in Avstro-Ogrski. Nemčija in Avstro-Ogrska sta na tej točki napovedali vojno še [[Belgija|Belgiji]], Franciji in Veliki Britaniji, s časoma pa se je več zaveznikov drug drugemu dodatno napovedalo vojno. Izbruhnila je [[prva svetovna vojna]]{{sfn|Donia|2006|p=125}}. == Sojenje in zapor == [[Slika:Proces w Sarajewie s.jpg|sličica|Sojenje v Sarajevu atentatorjem, oktober 1914.]] Sojenje sarajevskim atentaom, ki jih je policija aretirala, je potekalo od 12. do 23. oktobra s sodbo in obsodbami, objavljenimi 28. oktobra 1914. Odrasli polnoletni so se po izreku obsodbe soočili s smrtno kaznijo, medtem, ko so Princip, Čabrinović, Grabež, Čubrilović, Popović in Đuković, ki so bili premladi za smrtno kazen, obsojeni na 16 do 20 let težke ječe. Vsi so v ječi zboleli za tuberkulozo in drugimi boleznimi zaradi česar so v 3 do 4 letih po obsodbi umrli{{sfn|Palmer|1994|p=324}}. Drugi obtoženi, Apis, Vulović, Malobabić in Mehmebašić so bili obsojeni na smrtno kazen. Mehmebašić, ki je bil premlad za smrtno kazen, je bil obsojen na 15 let težkega zapora. Izpuščen je bil konec leta 1919. == Glej tudi == * [[Julijska kriza]] * [[Prva svetovna vojna]] == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1914]] [[Kategorija:Atentati|Ferdinand]] [[Kategorija:Mlada Bosna]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Ferdinand, Franc]] cqftyndk92c1szu0aietxtemzn5foet 0 502435 5737727 5728775 2022-08-20T14:08:39Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 200 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[veslanje|veslačica]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] n25ev576tanuduwqwrng0axt0ppwbvj 5737729 5737727 2022-08-20T14:11:43Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Slovenski veslači]]; dodal [[Kategorija:Slovenski kajakaši na mirnih vodah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 200 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[kajak na mirnih vodah|kajakašica na mirnih vodah]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski kajakaši na mirnih vodah]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] 3nfm5hthrtx6yiyp04gi28ba8ltnbyg 5738161 5737729 2022-08-21T11:53:04Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 200 m}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|München 2022]]|K-1 500 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[kajak na mirnih vodah|kajakašica na mirnih vodah]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski kajakaši na mirnih vodah]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] ec696xfq34vtwtjoexi4u0v2sqmlhzb 0 503679 5737709 5556828 2022-08-20T13:32:43Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Dog morphological variation.png|sličica|240x240_pik|Kolaž, ki prikazuje raznolikost pasjih pasem.]] '''Pasja pasma''' ali '''pasma psa''' je določena linija tesno sorodnih in na videz podobnih domačih [[Domači pes|psov]], ki so jo ljudje načrtno gojili, da bi psi bili zmožni opravljanja specifičnih nalog, kot so zganjanje [[Živina|živine]], [[Lov|lovljenje]], varovanje in družabništvo. Pasme psov je moč prepoznati po njihovi [[Čistokrvnost|čistokrvnosti]] (čistopasemskosti), ki je razvidna iz nabora [[Fenotip|fenotipskih]] lastnosti, ki jih čistokrvni starši vselej prenesejo na svoje potomce in tako ohranjajo linijo razmeroma nespremenjeno.<ref name="AKC-breed">{{cite web | title=Dog Breeds - Types Of Dogs | website=American Kennel Club | date=2017-11-12 | url=https://www.akc.org/dog-breeds/ | access-date=2019-08-08}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=4. |title=Glossary of genetics and cytogenetics : classical and molecular|url=https://www.worldcat.org/oclc/2202589|publisher=Springer-Verlag|date=1976|location=Berlin|isbn=0-387-07668-9|oclc=2202589|first=Arnd|last=Michaelis|first2=Melvin M.|last2=Green}}</ref> Psi veljajo za najbolj raznolike [[Sesalci|sesalce]] na zemlji, kajti s pomočjo [[Umetni izbor|umetnega izbora]] je človek uspel vzgojiti približno 450 svetovnih pasem psov. Te pasme opredeljujemo na podlagi njihovih karakterističnih lastnosti, povezanih z [[Morfologija (biologija)|morfologijo]] (velikost, oblika lobanje, fenotip repa, tip dlake, obarvanost kožuha itd.). Med vedenjske značilnosti spadajo sposobnosti (kot so varovanje, pastirstvo, lov) in osebnostne lastnosti (hipersocialno vedenje, pogum, [[agresija]] ipd.). Večina pasem izvira iz majhnega števila prvinskih osebkov. Kot posledica prilagodljivosti in družabnosti so psi najpogostejša [[Mesojedec|mesojeda]] vrsta in naseljujejo ves svet.<ref name="Ostrander2019" /> Pasja pasma bo pri psu vselej izražala želene fizične lastnosti, način gibanja in značaj, ki so rezultat desetletij umetnega izbora. Različne organizacije, tako imenovane [[Kinologija|kinološke]] zveze, imajo v svojih pravilnikih objavljene [[Pasemski standard|pasemske standarde]], kjer so navedene značilnosti, ki veljajo za ideal neke pasme.<ref name="AKC-breed" /><ref>{{cite journal|author=Irion, D|year=2003|title=Analysis of Genetic Variation in 28 Dog Breed Populations With 100 Microsatellite Markers|journal=Journal of Heredity|volume=94|issue=1|pages=81–7|doi=10.1093/jhered/esg004|pmid=12692167|doi-access=free}}</ref><ref name="KC-Standard">{{cite web | title=About Breed Standards | website=Home | url=https://www.thekennelclub.org.uk/activities/dog-showing/breed-standards/about-breed-standards/ | access-date=2019-08-09}}</ref> Četudi je s strani rejcev in mnogih pasjih lastnikov zaželeno, da pasme ostajajo čiste (torej čistokrvne), se pojavljajo tudi psi [[mešanci]], ki izražajo lastnosti več materinskih pasem, in mešane [[Hibridna pasma|hibridne pasme]] (pogosto tudi poimenovane), ki nastanejo kot posledica načrtnega križanja dveh ali več čistih pasem, a jih kinološke organizacije ne prepoznavajo.<ref>{{Cite web|url=https://dogsanddog.com/|title=Dog Breed Profiles|website=Dog Breed Profiles|language=en-US|access-date=2020-02-29}}</ref> == Klasifikacija po FCI == [[Mednarodna kinološka zveza]] (FCI), katere članica je tudi [[Kinološka zveza Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=FCI members and contract partners|url=http://www.fci.be/en/members/members.aspx?section=3#45|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-30}}</ref>, pasme psov uvršča v deset različnih skupin, ki so definirane na podlagi izgleda, značaja in uporabnosti psov. Nadalje se posamezne skupine deli na sekcije, ki združujejo podobne pasme. Vsaki priznani pasmi pripada svoja številka. FCI prepoznava naslednje skupine:<ref>{{Navedi splet|title=FCI Breeds Nomenclature|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-30}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition=1. predelana|title=Pasme psov od A do Ž|url=https://www.worldcat.org/oclc/780803976|publisher=Narava|date=2011|location=Olševek|isbn=978-961-6582-76-6|oclc=780803976|first=Alenka|last=Benedik|first2=Blaž|last2=Kavčič|first3=Marija|last3=Kavčič|last4=Hegewald-Kawich|first4=Horst}}</ref> * 1. skupina: [[Ovčarski pes|Ovčarski]] in [[Pastirski pes|pastirski psi]] (brez švicarskih planšarskih psov) (''Sheepdogs and Cattledogs except Swiss Cattledogs'') * 2. skupina: [[Pinč|Pinči]], [[Šnavcer|šnavcerji]], [[Molos|molosi]] in [[Švicarski planšarski pes|švicarski planšarski psi]] (''Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs'') * 3. skupina: [[Terier|Terierji]] (''Terriers'') * 4. skupina: [[Jazbečar|Jazbečarji]] (''Dachshunds'') * 5. skupina: [[Špic|Špici]] in [[Pratipski pes|pratipski psi]] (''Spitz and primitive types'') * 6. skupina: [[Gonič|Goniči]] in [[Krvosledec|krvosledci]] (''Scent hounds and related breeds'') * 7. skupina: [[Ptičar|Ptičarji]] (''Pointing Dogs'') * 8. skupina: [[Prinašalec|Prinašalci]], [[Šarivec|šarivci]] in [[Vodni pes|vodni psi]] (''Retrievers - Flushing Dogs - Water Dogs'') * 9. skupina: [[Družni pes|Družni psi]] (''Companion and Toy Dogs'') * 10. skupina: [[Hrt|Hrti]] (''Sighthounds'') === Ovčarski in pastirski psi === V 1. skupino spadajo večinoma srednje veliki do veliki delovni psi, ki so bili v preteklosti značilni predvsem za [[Živinoreja|živinorejce]]. Tem psom je bila naložena skrb za gojene živali (navadno [[Ovca|ovce]]). Pastirski in ovčarski psi so skrbeli za zaščito živine pred plenilci iz divjine in usmerjali rejene živali na pašne površine ter na tak način preprečevali neželeno tavanje ovac. Pse prve skupine poleg velikosti odlikujeta hitrost in vzdržljivost, ki sta v preteklosti igrali ključno vlogo pri tem, da so psi zmogli svoje delo opravljati dlje časa in jih živina ni utrudila. Bistveni lastnosti ovčarskih in pastirskih psov sta tudi ubogljivost (kajti rejci so od psov zahtevali skrbno varovanje svojih čred, ki jim psi nikakor niso smeli škoditi) in inteligenca (psi so morali biti sposobni doumeti osnovna načela pravilne paše in naganjanja živine). Danes se pašne pse redkeje uporablja za skrb živine, so pa pogosti kot družinski psi in psi spremljevalci (z izjemo nekaterih pasem, ki imajo izražen močan nagon po varovanju svoje lastniške družine in so zatorej lahko nevarni neznancem).<ref name=":0" /> FCI 1. skupino deli na dve sekciji; ''ovčarske pse'' (sekcija 1) in ''pastirske pse'' (sekcija 2).<ref>{{Navedi splet|title=Sheepdogs and Cattledogs (except Swiss Cattledogs)|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/1-Sheepdogs-and-Cattledogs-except-Swiss-Cattledogs.html#s1|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi (razen švic...) - Smrček|url=https://smrcek.si/1-fci-skupina-ovcarski-in-pastirski-psi-razen-svic-plansarskih-psov/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Shetland Sheepdog 600.jpg|[[Šetlandski ovčar]], predstavnik ovčarjev. File:ACD-blue-spud.jpg|[[Avstralski govedar]], predstavnik pastirjev. </gallery> === Pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi === 2. skupina zajema raznovrsten nabor pasjih pasem. Pinči so manjši psi, ki so nekoč služili kot lovci [[Glodavci|glodalcev]] na kmetijah in po domovih, predvsem [[Podgana|podgan]] in [[Miš|miši]], od koder izvira njihovo drugo ime, podganarji. Njihova dlaka je bodisi gladka bodisi resasta. Precej večji psi robustnega telesa in izrazite glave s povešenimi uhlji so molosi, kamor uvrščamo več razmeroma zahtevnih molosoidnih pasem, ki so služile v glavnem kot psi čuvaji. Molosi naj bi izvirali iz tibetanskih mastifov, nakar so jih ljudje z azijskega področja prenesli tudi v druge predele sveta. Kot psi prve skupine so tudi švicarski planšarski psi pretežno psi kmečkega okolja. Nekatere pasme so ljudem služile kot čuvaji in priganjači čred, medtem ko so druge delale kot vlečni psi.<ref name=":0" /> FCI 2. skupino deli na tri sekcije; ''pinče in šnavcerje'' (sekcija 1), ''molosoidne pasme'' (sekcija 2) ter ''švicarske gorske in planšarske pse'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/2-Pinscher-and-Schnauzer-Molossoid-and-Swiss-Mountain-and-Cattledogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2. FCI skupina - Pinči, šnavcerji, molosoidi in...|url=https://smrcek.si/2-fci-skupina-pinci-snavcerji-molosoidi-in-svicarski-plansarski-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Nev Lemar Barbara1.jpg|[[Veliki šnavcer]], predstavnik pinčev in šnavcerjev. File:Owczarek kraski g756.jpg|[[Kraški ovčar]], predstavnik molosov. File:Othello.jpg|[[Bernski planšarski pes]], predstavnik švicarskih gorskih in planšarskih psov. </gallery> === Terierji === Med terierje ali jamarje spadajo pasme različnih velikosti, ki so znane po svoji živahnosti, inteligenci in pogumu, pa tudi po dominantnosti in samostojnosti. V preteklosti so terierje pogosto imeli [[Lov|lovci]], ki so jih uporabljali kot lovske pse, namenjene preganjanju [[Jazbec|jazbecev]] in [[Lisica|lisic]] iz njihovih brlogov, nakar jih je človek ustrelil. Tudi njihovo ime, ki je izpeljanka besede ''terra'' (zemlja), opozarja na nekdanjo uporabnost. Podobno kot pinči so tudi terierji služili kot lovci glodalcev, kot so podgane in miši.<ref name=":0" /> Med terierji FCI ločuje štiri sekcije pasjih pasem; ''velike in srednje velike terierje'' (sekcija 1), ''male terierje'' (sekcija 2), ''terierje tipa bull'' (sekcija 3) in ''pritlikave terierje'' (sekcija 4)''.''<ref>{{Navedi splet|title=Terriers|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/3-Terriers.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pasme terierjev {{!}}|url=http://www.skt.si/pasme-terierjev/|accessdate=2021-08-01|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=3. FCI skupina - Terierji|url=https://smrcek.si/3-fci-skupina-terierji/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Airedale Terrier.jpg|[[Airedalec]], predstavnik velikih in srednje velikih terierjev. File:3scottish terriers.jpg|[[Škotski terier]], predstavnik malih terierjev. File:Bull terier i bull terier miniatura d46.jpg|[[Bulterier]], predstavnik terierjev tipa bull. File:Australian Silky Terrier Alana Of Silky's Dream.jpg|[[Avstralski svilnati terier]], predstavnik pritlikavih terierjev. </gallery> === Jazbečarji === V 4. skupino pasjih pasem spadajo nekdanje lovske pasme manjše rasti, ki so bile zaradi svoje značilne oblike telesa in majhnosti namenjene lovu v jazbinah in lisičinah. Znani so kot samostojni psi.<ref name=":0" /> FCI v 4. skupini prepoznava zgolj eno sekcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Dachshunds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/4-Dachshunds.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref> <gallery> File:Short-haired-Dachshund.jpg|Kratkodlaki [[jazbečar]]. </gallery> === Špici in pratipski psi === Špici so značajsko zelo raznoliki psi, za katere se predvideva, da predstavljajo najstarejšo obliko domačih psov. Gre za pasme, ki so jih ljudje v preteklosti uporabljali za najrazličnejše namene. Danes so špici pri nas kot tudi mnoge druge pasme psi spremljevalci, občasno pa tudi čuvajski psi. V severnih predelih sveta špici še zdaj služijo kot ovčarji, lovci in celo vlečni psi. Nekatere pasme špicev imajo močan lovski nagon. Med špice sodijo tudi po svojem značilno zvitem repu in koničastih pokončnih uhljih poznani japonski lovski psi, kot je japonska [[Akita inu|akita]]. Drug oddelek 5. skupine pasjih pasem predstavljajo tako imenovani pratipski psi, ki veljajo za zahtevnejše pasme. Primerki pratipskih psov so [[mehiški goli pes]], [[basenji]], [[faraonski pes]] in [[Kanaanski pes|kanaaski pes]]. Kot lovski psi so uporabni [[ibiški pes]], [[sicilijanski hrt]] in [[portugalski podengo]], ki so po vitki in gibčni postavi podobni hrtom.<ref name=":0" /> FCI 5. skupino deli na sedem različnih sekcij; ''nordijske vlečne pse'' (sekcija 1), ''nordijske lovske pse'' (sekcija 2), ''nordijske čuvaje in čredne pse (čredarje)'' (sekcija 3), ''evropske špice'' (sekcija 4), ''azijske špice in sorodne pasme'' (sekcija 5), ''pratipske pse'' (sekcija 6) in ''primitivne tipe lovskih psov'' (sekcija 7).<ref>{{Navedi splet|title=Spitz and primitive types|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/5-Spitz-and-primitive-types.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=5. FCI skupina - Špici in pratipski psi|url=https://smrcek.si/5-fci-skupina-spici-in-pratipski-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Siberian-husky.jpg|[[Sibirski haski]], predstavnik nordijskih vlečnih psov. File:Russo European Laika 2.jpg|[[Rusko-evropska lajka]], predstavnik nordijskih lovskih psov. File:Norwegian Buhund 600.jpg|[[Norveški ovčar]], predstavnik nordijskih čuvajev in črednih psov. File:Pomeranian 600.jpg|[[Pomeranec]], predstavnik evropskih špicev. File:Taka Shiba.jpg|[[Shiba inu]], predstavnik azijskih špicev in sorodnih pasem. File:PHDStandardStanding - Perro Sin Pelo del Perú.jpg|[[Perujski goli pes]], predstavnik pratipskih psov. File:Cirneco dell Etna 611.jpg|[[Sicilijanski hrt]], predstavnik primitivnih tipov lovskih psov. </gallery> === Goniči in krvosledci === Šesti skupini pripadajo psi lovci. Goniči lovcem služijo kot zasledovalci divjadi, ki ob zasledovanju nenehno lajajo ter s tem človeškemu spremljevalcu sporočajo svoj položaj in lokacijo plena. Lovci tovrstnemu sporočilnemu lajanju zaradi njegove vloge pravijo tudi zvonjenje. Občasno goniči lovijo v tropu več psov. Tudi krvosledci so izraziti lovski psi, ki ljudem s pomočjo razvitega [[Voh|voha]] pomagajo izslediti ranjeno divjad. Zaradi izrazitega lovskega nagona in zahtevne vzgoje so psi šeste skupine najbolj primerni za lastnike, ki se ukvarjajo z lovom.<ref name=":0" /> FCI v 6. skupini prepoznava tri sekcije; ''goniče'' (sekcija 1), ''krvosledce'' (sekcija 2) in ''sorodne pasme'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Scent hounds and related breeds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/6-Scent-hounds-and-related-breeds.html#s2|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=6. FCI skupina - Goniči in krvosledci|url=https://smrcek.si/6-fci-skupina-gonici-in-krvosledci/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Steirische Rauhhaarbracke.jpg|[[Štajerski resasti gonič]], predstavnik goničev. File:Hannoverscher Schweisshund.jpg|[[Hanoverski barvar]], predstavnik krvosledcev. File:Akani Stehbild.JPG|[[Rodezijski grebenar]], predstavnik sorodnih pasem. </gallery> === Ptičarji === Lovcem so psi ptičarji prav prišli s pojavom [[Strelno orožje|strelnega orožja]]. Navadno lovijo tako, da najprej poiščejo divjad, nakar dvignejo sprednjo nogo in mirujejo, medtem ko se lovec premika, da bi dosegel strelni domet. Na lovčev ukaz ptičar lovljeno žival prestraši, kar da spremljevalcu priložnost, da divjad ustreli. Pomembna lastnost uspešnih lovcev ptičarjev je poleg privajenosti na hrup strelov tudi zmožnost prinašanja nepoškodovane pobite živali lovcu. Precej pasem ptičarjev izkazuje močno potrebo po lovu in so zatorej najbolj primerne za lovce.<ref name=":0" /> Ptičarje FCI deli na sekciji ''kontinentalnih ptičarjev'' (sekcija 1) in ''britanskih ter irskih ptičarjev in setrov'' (sekcija 2).<ref>{{Navedi splet|title=Pointing Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/7-Pointing-Dogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=7. FCI skupina - Ptičarji|url=https://smrcek.si/7-fci-skupina-pticarji/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:ICh Brita z Ruzenice.jpg|[[Slovaški žimavec]], predstavnik kontinentalnih ptičarjev. File:Can Setter dog GFDL.jpg|[[Irski seter]], predstavnik britanskih in irskih ptičarjev ter setrov. </gallery> === Prinašalci, šarivci in vodni psi === Tudi pasme, ki jih FCI uvršča v 8. skupino, so namenjene lovu. Kot pove že njihovo ime, je glavni namen psov prinašalcev tako imenovano prinašanje (angleško ''retrieving''). Psom s tujko pravimo tudi ''retrieverji''. Za prinašalce je značilna srednje velika postava in zmožnost previdnega prinašanja plena k lovcu, pri čemer je ključno, da pes plena ob tem ne poškoduje (ga ne stisne, ne naredi novih ran, ne lomi [[Kost|kosti]] ipd.). Takšne pasme imajo rade vodo in so ob dovoljšni zaposlitvi z aktivnostmi (recimo [[Pasji šport|pasjim športom]]) uporabne kot psi spremljevalci. Podobno lovskega značaja so tudi psi šarivci, kamor sodijo razni španjeli in [[nemški prepeličar]]. V današnjem času so pogosto družinski psi. Tretja kategorija osme FCI skupine so vodni psi (recimo [[Irski vodni španjel|irski vodni španjeli]]), ki so jih lovci v preteklosti uporabljali za lov na vodne ptice. Danes so pasme vodnih psov redke, primerne so tudi za spremljevalce.<ref name=":0" /> Ime 8. skupine FCI odražata tudi njene tri sekcije; ''prinašalce'' (sekcija 1), ''šarivce'' (sekcija 2) in ''vodne pse'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Retrievers - Flushing Dogs - Water Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/8-Retrievers-Flushing-Dogs-Water-Dogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=8. FCI skupina - Prinašalci, šarivci in vodni psi|url=https://smrcek.si/8-fci-skupina-prinasalci-sarivci-in-vodni-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:YellowLabradorLooking.jpg|[[Labradorec]], predstavnik prinašalcev. File:Plochacz niemiecki 2 pl.jpg|[[Nemški prepeličar]], predstavnik šarivcev. File:Cão de agua Português 2.jpg|[[Portugalski vodni pes]], predstavnik vodnih psov. </gallery> === Družni psi === V 9. skupino pasjih pasem spadajo zelo raznolike pasme, katerih glavni namen je družba človeku. Kategorija združuje vse pasje pasme, ki jih je človek v preteklosti vzgojil z namenom, da so postali hišni psi in psi spremljevalci. Med družne pse sodi veliko pritlikavih, majhnih in srednje velikih pasem. Kot posledica ciljne vzgoje so tovrstni psi navadno privlačnega videza in imajo lepo dlako, ki jo je treba negovati. Družni psi pogosto razvijejo [[Vedenjska motnja|vedenjske motnje]].<ref name=":0" /> FCI v 9. skupini prepoznava kar enajst različnih sekcij; ''bišone in sorodne pse'' (sekcija 1), ''kodre'' (sekcija 2), ''male belgijske pse'' (sekcija 3), ''brezdlake pse'' (sekcija 4), ''tibetanske pasme'' (sekcija 5), ''čivave'' (sekcija 6), ''angleške pritlikave španjele'' (sekcija 7), ''japonskega čina in pekinčana'' (sekcija 8), ''kontinentalne pritlikave španjele'' (sekcija 9), ''kromfohrlanderja'' (sekcija 10) in ''male molosoidne tipe psov'' (sekcija 11).<ref>{{Navedi splet|title=Companion and Toy Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/9-Companion-and-Toy-Dogs.html#s7|website=www.fci.be|accessdate=2021-08-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=9. FCI skupina - Družni psi - Smrček|url=https://smrcek.si/9-fci-skupina-druzni-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> Slika:Bichon Frisé - studdogbichon.jpg|[[Kodrasti bišon]], predstavnik bišonov in sorodnih pasem. Slika:Full attention (8067543690).jpg|[[Koder (pes)|Koder]] Slika:Monkey Bizniz Drama Queen.jpg|[[Bruseljski grifon]], predstavnik malih belgijskih psov. Slika:IndyStands.jpg|[[Kitajski goli pes]], predstavnik brezdlakih psov. Slika:Aishia.jpg|[[Lhasa apso]], predstavnik tibetanskih pasem. Slika:WhiteTanChihuahua.jpg|[[Čivava]] Slika:CarterBIS.Tiki.13.6.09.jpg|[[Kavalir kralja Karla]], predstavnik angleških pritlikavih španjelov. Slika:Japanese Chin adult.jpg|[[Japonski čin]], predstavnik japonskega čina in pekinčana. Slika:RileyPapillon.JPG|[[Metuljček]], predstavnik kontinentalnih pritlikavih španjelov. Slika:Kromfohrlander standing in snow, North Carolina, USA..png|[[Kromforlander]] Slika:Mops oct09 cropped.jpg|[[Mops]], predstavnik malih molosoidnih tipov psov. </gallery> === Hrti === Tudi hrti, psi 10. FCI skupine, so bili nekoč lovski psi, ki pa so se pri lovu zanašali na svoj [[vid]] (in ne voh, kot je značilno za preostale lovske pasme). Hrti veljajo za stare lovske pasme, ki naj bi izvirale iz azijskih in afriških predelov ([[Stepa|step]] in [[Puščava|puščav]]), kjer so bili vzgojeni za lov na hitri plen. Vsi hrti imajo značilen hrtji videz; so vitki, visoki, imajo usločen hrbet in mišičaste dolge noge. Zaradi izrazitega lovskega nagona, ki ga lahko sproži že hitro premikanje mimoidoče živali, spadajo med zahtevnejše pasme, potrebne dodatnih aktivnosti (recimo lova na umetnega zajca).<ref name=":0" /> FCI 10. skupino deli na tri sekcije; ''dolgodlake ali resaste hrte'' (sekcija 1), ''ostrodlake hrte'' (sekcija 2) in ''kratkodlake hrte'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Sighthounds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/10-Sighthounds.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=10. FCI skupina - Hrti|url=https://smrcek.si/10-fci-skupina-hrti/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref> <gallery> File:Saluki dog breed.jpg|[[Saluki]] ali perzijski hrt, predstavnik dolgodlakih hrtov. File:Chart polski 200 LM.jpg|[[Poljski hrt]], predstavnik kratkodlakih hrtov. File:(2) Irish Wolfhound 4.jpg|[[Irski volčji hrt]], predstavnik ostrodlakih hrtov. </gallery> ==Genetika pasem== Domači pes je prva [[Vrsta (biologija)|vrsta]] in edini veliki mesojed, ki ga je človek uspel [[Udomačitev|udomačiti]]. Prvi psi so bili podobni [[Volk|volkovom]].<ref name=freedman2017/> V viktorijanski dobi so ljudje s pomočjo umetnega izbora razvili moderne pasje pasme, za katere je značilna velika fenotipska pestrost.<ref name=freedman2017/> Raznolikost je vidna že pri sami velikosti, saj najmanjše pasme tehtajo le 0,46 kg (''teacup'' koder), medtem ko pasji velikani dosežejo celo 90 kg ([[mastif]]). Še posebej variabilne morfološke lastnosti so lobanja, telo in razmerje okončin. Domači pes naj bi izražal večjo fenotipsko raznolikost kot celoten red [[zveri]] (Carnivora). Med morfološke lastnosti pasjih pasem spadajo velikost telesa, oblika lobanje, fenotip repa, tip dlake in obarvanost kožuha. Vedenjske značilnosti so med drugim sposobnosti lova, skrbi za živino in varovanja lastnine ali ljudi.<ref name=freedman2017/> {{cladogram |caption=[[Kladogram]] devetih pasem, ki so genetsko oddaljene od drugih.<ref name=parker2004/>| |cladogram= {{clade|style=font-size:75%; line-height:75%;width:300px; |1=[[Volk]] |2={{clade |1={{clade |1=[[Šarpej]] |2={{clade |1=[[Shiba Inu]] |2={{clade |1=[[Čov čov]] |2=[[Akita Inu]] }} }} }} |2={{clade |1=[[Basenji]] |2={{clade |1={{clade |1=[[Sibirski haski]] |2=[[Aljaški malamut]] }} |2={{clade |1={{clade |1=[[Afganistanski hrt]] |2=[[Saluki]] }} |2=druge pasme v študiji }} }} }} }} }} }} ===Starodavne pasme=== Leta 2004 je študija preučevala [[Mikrosatelit|mikrosatelite]] 414 čistokrvnih psov, ki so predstavljali 85 pasem. Raziskava je pokazala, da so pasme psov tako genetsko medsebojno oddaljene, da je 99% pasjih posameznikov mogoče pravilno uvrstiti v njihovo pasmo zgolj na podlagi njihovega [[Genotip|genotipa]]. Študija je tako nakazala, da sta umetni izbor in vztrajno parjenje čistokrvnih linij omogočila nastanek genetske raznolikosti različnih pasem. Raziskava je med drugih prepoznala 9 pasem, ki jih je mogoče uvrstiti na [[filogenetsko drevo]] in ločiti od modernih pasem evropskega izvora. Tem pasmam so raziskovalci pripisali ime "starodavne pasme". Med ugotovitve študije sodi tudi dejstvo, da nekatere pasme, ki jih v klasifikacijskih sistemih FCI še vedno imenujemo pratipske pasme, dejansko niso tako zelo stare. Takšna sta denimo [[faraonski pes]] in [[ibiški pes]], ki naj bi po podatkih raziskave nastala kot posledica kombinacije drugih pasem.<ref name="parker2004" /> == Glej tudi == * [[domači pes]] * [[mednarodna kinološka zveza]] (FCI) == Sklici == {{reflist|colwidth=30em|refs= <ref name=freedman2017>{{cite journal|doi=10.1146/annurev-animal-022114-110937|pmid=27912242|title=Deciphering the Origin of Dogs: From Fossils to Genomes|journal=Annual Review of Animal Biosciences|volume=5|pages=281–307|year=2017|last1=Freedman|first1=Adam H|last2=Wayne|first2=Robert K}}</ref> <ref name=Ostrander2019>{{cite journal|doi=10.1093/nsr/nwz049|pmid=31598383|pmc=6776107|title=Dog10K: An international sequencing effort to advance studies of canine domestication, phenotypes, and health|journal=National Science Review|volume=6|issue=4|pages=810–824|year=2019|last1=Ostrander|first1=Elaine A.|last2=Wang|first2=Guo-Dong|last3=Larson|first3=Greger|last4=Vonholdt|first4=Bridgett M.|last5=Davis|first5=Brian W.|last6=Jagannathan|first6=Vidyha|last7=Hitte|first7=Christophe|last8=Wayne|first8=Robert K.|last9=Zhang|first9=Ya-Ping}}</ref> <ref name=parker2004>{{Cite journal | doi = 10.1126/science.1097406| pmid = 15155949| title = Genetic Structure of the Purebred Domestic Dog| journal = Science| volume = 304| issue = 5674| pages = 1160–4| year = 2004| last1 = Parker | first1 = H. G.| last2 = Kim| first2 = L. V.| last3 = Sutter| first3 = N. B.| last4 = Carlson| first4 = S| last5 = Lorentzen| first5 = T. D.| last6 = Malek| first6 = T. B.| last7 = Johnson| first7 = G. S.| last8 = Defrance| first8 = H. B.| last9 = Ostrander| first9 = E. A.| last10 = Kruglyak| first10 = L|bibcode = 2004Sci...304.1160P | s2cid = 43772173}}</ref> }} [[Kategorija:Pasme psov]] 0y6squvdh6c9z6ezjdeswgcxi08ueax 0 504129 5738141 5556446 2022-08-21T09:54:56Z A09 188929 tn, -np wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka na Mojkovcu | partof = [[Balkansko bojišče|Balkanskega bojišča]] ([[prva svetovna vojna]]) | date = 6–7. januar 1916 | place = [[Mojkovac]], Črna gora | image = Mojkovacka bitka.PNG | image_size = 300px | map_type = Montenegro | coordinates = {{coord|42.96|19.58|type:event|display=inline}} | map_size = 300 | map_caption = Lokacija Mojkovca | result = zmaga Črne gore | combatant1 = {{flagcountry|Kraljevina Črna gora}} | combatant2 = {{flag|Avstro-Ogrska}} | commander1 = [[Janko Vukotić]]<br/>[[Krsto Popović]] | commander2 = [[Hermann Kövess von Kövessháza|H. K. von Kövessháza]]<br>Wilhelm von Reinöhl | strength1 = 6.500 vojakov<br/>25 topov | strength2 = 30.000 vojakov<br/>45 topov | casualties1 = 2.500 padlih in ranjenih | casualties2 = 19.000 padlih in ranjenih }} '''Bitka na Mojkovcu''' je bila [[bitka]] med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ki je potekala med 6. in 7. januarjem 1916 pri [[Mojkovac|Mojkovcu]] v današnji [[Črna gora|Črni gori]] med vojskama [[Avstro-ogrska skupna vojska|Avstro-Ogrske]] in Kraljevine Črne gore. V bitki je manjša črnogorska vojska porazila avstro-ogrsko vojsko. Črnogorska vojska je z zmago v bitki uspela preprečiti prodor avstro-ogrske vojske proti [[Jadran|Jadranu]], ki bi preprečil umik srbske kraljeve vojske čez ozemlje Črne gore proti jadranski obali. To je bila obenem zadnja oborožena operacija redne črnogorske vojske v prvi svetovni vojni, saj je kmalu sledila kapitulacija Črne gore in okupacija s strani Avstro-Ogrske. Mojkovaška bitka se je zapisala v zgodovino kot ena največjih zmag v črnogorski vojaški zgodovini, a tudi zadnja, v kateri so se [[Črnogorci]] borili v vojski svoje neodvisne države. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Črne gore]] [[Kategorija:Bitke Črne gore]] [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Bitke leta 1916]] dgx6ho81y52wnbfyhm0rb9q31aoedg5 0 504165 5737706 5585458 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infobox dog breed |name = Veliki šnavcer |image = GiantSchnauzer.jpg |image_size= 200px |image_caption = Črnodlaki veliki šnavcer. |altname = ruski šnavcer, münchenski šnavcer, medvedji šnavcer, pivski šnavcer<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. predelana izd|title=Pasme psov od A do Ž : več kot 200 priljubljenih pasem psov z vsega sveta|url=https://www.worldcat.org/oclc/780803976|publisher=Narava|date=2011|location=Olševek|isbn=978-961-6582-76-6|oclc=780803976|first=Alenka|last=Benedik|first2=Blaž|last2=Kavčič|first3=Marija, kinologinja|last3=Kavčič}}</ref> |country = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] |weight = {{convert|35|-|47|kg|lb|abbr=on}}<ref name="FCI">{{cite web |url=http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/181g02-en.pdf |title=FCI-Standard № 181 – Giant Schnauzer (Riesenschnauzer) |publisher=[[Fédération Cynologique Internationale]] |date=April 18, 2007 |access-date=July 28, 2016}}</ref> |maleweight = |femaleweight = |height = |maleheight = {{convert|25.5|-|27.5|in|cm|order=flip|abbr=on}}<ref name="AKC">{{cite web |url=http://www.akc.org/breeds/giant_schnauzer/index.cfm |title=Giant Schnauzer |publisher=American Kennel Club |work=AKC Meet The Breeds |access-date=February 3, 2013}}</ref> |femaleheight = {{convert|23.5|-|25.5|in|cm|order=flip|abbr=on}}<ref name="AKC"/> |coat = gosta, žimasta |color = črna, poper in sol |litter_size = 5–8<ref name="Kern">{{cite book |url=https://archive.org/details/newterrierhandbo00kern |url-access=registration |quote=Giant Schnauzer. |title=The New Terrier Handbook: Everything about Purchase, Care, Nutrition, Breeding, Behavior, and Training |publisher=Barron's Educational Series |location=New York |last1=Kern |first1=Kerry V. |last2=Vriends |first2=Matthew M. |page=[https://archive.org/details/newterrierhandbo00kern/page/115 115] |year=1988 |isbn=0-8120-3951-3 |oclc=17508196}}</ref> |life_span = 10–12 let<ref name="PurebredPuppy"> {{cite book |last=Welton |first=Michele |date=15 October 2000 |title=Your Purebred Puppy |edition=Second |page=137 |quote=A buyers' guide; completely revised and updated |publisher=Macmillan |place=Neptune City, NJ |isbn=0-7938-3094-X |oclc=50295276 |url=https://books.google.com/books?id=uWzTuVjlyNUC&pg=PA137&dq=Giant+Schnauzer |via=Google Books }}</ref> | fcigroup = 2 | fcinum = 181 | fcisection = 1 |fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/181g02-en.pdf }} '''Veliki šnavcer''' je [[Nemčija|nemška]] [[pasja pasma]], ki po klasifikaciji [[Mednarodna kinološka zveza|Mednarodne kinološke zveze]] (FCI) sodi v 2. skupino (Pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi) in 1. sekcijo (Pinči in šnavcerji).<ref>{{Navedi splet|title=Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/2-Pinscher-and-Schnauzer-Molossoid-and-Swiss-Mountain-and-Cattledogs.html#s1|website=www.fci.be|accessdate=2021-08-12}}</ref> Takšne pse so nekoč uporabljali za delo na kmetijah, kjer so skrbeli za gojeno govedo.<ref name=":0" /> == Izvor == Gre za [[Pasma|pasmo]], katere začetek sega nazaj v 19. stoletje, ko so takšni veliki [[Domači pes|psi]] služili različnim opravilom (v južnih predelih Nemčije so velikega šnavcerja uporabljali za zganjanje [[Govedo|goveda]]<ref name=":0">[http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/181g02-en.pdf Pasemski standard za velikega šnavcerja]. FCI. Pridobljeno 12. avgusta 2021.</ref>). Predvideva se, da so rejci psa takrat vzgojili iz raznih mesarskih in kmečkih pasem psov. Pasma je prvotno imela mnogo različnih imen (npr. münchenski šnavcer, ruski šnavcer); v nemškem mestu [[München]] so psom pravili pivski šnavcerji, ker so bile živali zadolžene za varovanje pivskih vozičkov. Zaradi izrazite velikosti in šnavcerjevega videza so nekateri pse nazivali z imenom medvedji šnavcer.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=1. predelana izd|title=Pasme psov od A do Ž : več kot 200 priljubljenih pasem psov z vsega sveta|url=https://www.worldcat.org/oclc/780803976|publisher=Narava|date=2011|location=Olševek|isbn=978-961-6582-76-6|oclc=780803976|first=Alenka|last=Benedik|first2=Blaž|last2=Kavčič|first3=Marija, kinologinja|last3=Kavčič}}</ref> == Pasemski standard == === Izgled === Veliki šnavcer je velik, močan in čokat pes, ki ima značilen izgled [[Šnavcer|šnavcerjev]]. Gre za temnega psa, ki ima gosto, žimasto in trdo dlako ter mehko podlanko. Dlaka je bodisi črna bodisi barve "poper in sol". Pri rodovniških psih je priporočena izrazita brada (tako imenovani ''schnauz''). Njegova ušesa so spuščena in v obliki črke V.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Veliki šnavcer (Riesenschnauzer - Giant Schnauzer)-mojpes|url=http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=72|website=www.mojpes.net|accessdate=2021-08-12}}</ref> === Značaj === [[Slika:Bvdb-riesen schnauzer.jpg|sličica|Dva velika šnavcerja s spuščenimi ušesi|200x200px]] Veliki šnavcer, ki ustreza [[Pasemski standard|pasemskim standardom]], naj bi se ustrezno obnašal in imel miren značaj, odlikovala pa naj bi ga velika zvestoba do lastnika.<ref name=":0" /> Neprimerna vzgoja lahko vodi v temperamentnega in samosvojega psa.<ref name=":1" /> Ima močno razvite [[Čutilo|čutilne organe]], je inteligenten in primeren za učenje. Veliki šnavcer naj bi bil tudi vzdržljiv in hiter ter odporen na vreme in bolezni. Zaradi zmožnosti prenašanja naporov in samozavestnega značaja je pes primeren za [[Pasji šport|pasje športe]] in delo, ustreza pa tudi zahtevam psa spremljevalca.<ref name=":0" /> === Zdravje === Veliki šnavcer je načeloma zdrava pasma, pri nekaterih posameznikih pa se pojavljajo razne težave s [[Koleno|koleni]] (na primer [[Izpah|izpahi]] kolenskega sklepa), [[artroza]] [[Hrbtenica|hrbtenice]] in [[displazija kolkov]] ter občasno drugih [[Sklep|sklepov]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Pasme psov]] 9zom0ueo7uv892t1gkfrzkuszycm6vn 0 506749 5737795 5737049 2022-08-20T17:15:47Z A09 188929 /* Albumi: */ -zp wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{ton}} {{slog}} {{wikificiraj}} == Zgodovina == Začetki delovanja skupine segajo v leto 1991, ko je Jože Skubic izdal album z naslovom Prelepa dežela, ki je bil izjemno dobro sprejet pri poslušalcih. Ker je bilo potrebno skladbe predstaviti tudi na živih nastopih, je pričel sodelovati s skupino Slapovi, ki je na plesih in zabavah izvajala tako zabavno kot narodnozabavno glasbo. Skupino s tedaj sestavljali Jože Pečjak, Marko Mirtič, Robert Kuhelj, Vojko Bavdek in Miha Šušteršič. Slednja sta skupino zapustila, maja 1992 pa sta se ji pridružila brata Martin in Gregor Štibernik. Leta 1992 so se odzvali vabilu in se udeležili novo nastalega festivala v Vurberku<ref>{{Navedi splet|title=Turistično društvo Vurberk|url=https://vurberk.si/festival.html|website=vurberk.si|accessdate=2021-10-18}}</ref>, kjer so prepričljivo zmagali. Na začetku leta 1993 so se odločili posneti prvo narodnozabavno kaseto, festivalsko sezono pa so zelo uspešno zopet začeli na Vurberku in začel se je bliskovit vzpon - Slapovi so na festivalih pobirali nagrade kot za šalo, med njimi je bilo vse več tudi nagrad strokovnih žirij. Slapovi so od samega začetka festivalskih nastopov veliko pozornosti namenjali tudi zunanji podobi in bili na festivalih redki - če ne celo edini - ki so narodno nošo zamenjali z elegantnimi oblekami, kar je še bolj podkrepilo mladostni videz (in zven), s tem pa so se še bolj priljubili občinstvu. Leta 1994 so svojo tretjo festivalsko sezono zopet pričeli na Vurberku in ponovno osvojili tako srca občinstva kot ušesa strokovne žirije. Konec leta so se zaprli v studio in posneli skladbe, s katerimi so osvajali občinstvo na festivalih. V začetku leta 1995 so izšle na prvi plošči Ne reci nikdar, videospot za naslovno skladbo pa je devet tednov prepričljivo vodil na video lestvici oddaje TV Slovenija Po domače in nizal rekord za rekordom po številu oddanih glasov. Tedanje uredništvo nacionalne televizije je ta uspeh tako presenetil, da so oddajo enostavno ukinili. Album Ne reci nikdar je podiral vse rekorde v prodaji in še danes ostaja najbolje prodajan album narodnozabavne glasbe v samostojni Sloveniji. Za izjemno uspešno prodajo so prejeli diamantno ploščo. Leta 1996 so kot odgovor na blokado tedanjega uredništva TV SLO izdali ploščo s pomenljivim naslovom Po domače, malo drugače, ki se je kmalu po izidu pozlatila. Velikanska uspešnica je bil valček Da spočijem se na tvoji rami, v katerem so Slapovi ponovno združili zvok diatonične in klavirske harmonike (nekaj, kar ni storil še nihče pred njimi in kar so prvič naredili že na prejšnji plošči pri skladbi Pomembno je nekoga imeti rad). Da spočijem se na tvoji rami je zanimiva skladba tudi zaradi svoje dolžine, saj s svojimi več kot 5 minutami velja za najdaljšo narodnozabavno skladbo. Plošča je prelomna še zaradi ene stvari: na njej se kot avtorji predstavljajo tudi drugi člani zasedbe, s tem pa je skupina pridobila na širini avtorskega bazena, iz katerega je črpala naslednje desetletje. Leta 1997 so izdali album Zdaj je pravi čas, ki je pomenil odmik iz 'cone udobja', saj gre za pop album. Na njem so na novo posnete tako nekatere starejše skladbe (na svojem prvem in edinem samostojnem albumu Prelepa dežela jih je posnel Jože Skubic), ki so jih Slapovi po petletnem preigravanju na svojih nastopih za potrebe ponovnega snemanja osvežili (Zapleši ta valček, Božično drevo, Julita...). Dodanih je bilo nekaj novih skladb, med katerimi prav gotovo izstopa velika uspešnica Črnolaso dekle. Leta 1999 so Slapovi vrnili v narodnozabavne vode z albumom Poje spet harmonika. Na njej je bila največja uspešnica priredba skladbe skupine Bazar Fehtarji - kar je bil zopet prelomni trenutek, saj do takrat ni bilo običajno, da bi narodnozabavne skupine delale priredbe pop skladb, kar je pozneje postalo stalnica scene. Mogoče malo manj uspešen album je pomemben zato, ker je produkcijsko svež in je že nakazoval smer, v katero so Slapovi šli v novem tisočletju. Poleg menjave založbe in nekaterih članov je bila največja sprememba v letu 2000 ta, da je Martin Štibernik po odhodu Jožeta Pečjaka poprijel tudi za diatonično harmoniko. Bil je tudi glavni producent vseh plošč, ki so sledile, saj so nastajale v njegovem domačem studiu, in kot tak najzaslužnejši za moderen in sodoben zvok, ki ga je skupina imela v drugi polovici kariere. Leta 2000 je izšla izjemno uspešna plošča Rože z domačega vrta, s katero so se Slapovi vrnili v sam vrh ne samo narodnozabavne scene, temveč scene nasploh. Leta 2002 so ob 10-letnici delovanja izdali še eno izjemno uspešno ploščo Pravljica življenja. Osrednji del albuma predstavljajo dueti z legendami zabavne in narodnozabevne glasbe (Karmen Stavec, Alfi Nipič, Ivan Hudnik, Ansambel Franca Miheliča, Beneški fantje, Štajerskih 7...), ki so skupaj s Slapovi na novo posneli uspešnice, ki so zaznamovali prvo desetletje Slapov. Leto pozneje je 2003 izšla prva in edina narodnizabavna 'live' plošča pri nas z dvema novima skladbama: naslovno Dol na Kreto in Rudeči cvet, posnet z Beneškimi fanti. Leta 2004 so se z albumom POP ponovno odmevno in uspešno vrnili v zabavne vode - med poslušalci je bila izjemno toplo sprejeta skladba Ko mi rečeš, da me ljubiš, duet z Nušo Derenda, ki je postal stalnica slovenskih radijskih in televizijskih postaj. Na tej plošči so sodelovali tudi z Don Sergiom, ki je priredil njihovo uspešnico Ne reci nikdar na način, da je našla pot do novega kroga oboževalcev. Dve leti in več kot 100 nastopov pozneje (2006) so se še zadnjič zaprli v studio in posneli svoj zadnji album s pomenljivim naslovom Najlepše je doma - z njim so se namreč vrnili 'domov' nazaj k narodnozabavni glasbi. Gre morda za produkcijsko najbolj dodelan in zrel album Slapov, ki lepo zaključuje izjemno bogato in zanimivo diskografijo te uspešne skupine. Kmalu po izidu se je skupina zaradi družinskih in ostalih obveznosti dogovorila za zaključek svoje glasbene kariere, tako da po avgustu 2006 niso več nastopali. Zadnjič so skupaj nastopili leta 2007 v posebni oddaji Na zdravje!, kjer so pred številnim televizijskim občinstvom s številnimi glasbenimi gosti sklenili svojo bogato glasbeno pot. == Diskografija == Skladbe, ki so bile posnete v letih 1992 – 2006 v studiih Cankarjev dom, Helidon, Akademik in Studio Marsh, so bile izdane na naslednjih nosilcih: === Albumi: === * Ne reci nikdar - festivalski uspehi 92-94 (Helidon, 1995) * Po domače malo drugače (Helidon, 1996) * Zdaj je pravi čas (Helidon, 1997) * Poje spet harmonika (Menart, 1999) * Rože z domačega vrta (Menart, 2000) * Pop Slapovi (ToneVolume, 2004) * Najlepše je doma (ToneVolume, 2006) === Album v živo: === * Dol na Kreto (Menart, 2003) === Kompilacije: === * Pravljica Življenja (Menart, 2002) * Naj se sliši naša pesem (Helidon, 2019) == Člani == ==== '''1992 - 2007''' ==== * Jože Skubic - vokal * Martin Štibernik - vokal, klavirska harmonika, klaviature * Robert Kuhelj - vokal, akustična in električna kitara * Gregor Štibernik - bas kitara ==== Ostali člani ==== ==== 1992 - 1999 ==== * Jože Pečjak - diatonična harmonika * Marko Mirtič - vokal, bobni ==== 1992 - 1994 ==== * Milan Podržaj – vokal ==== 2000 - 2002 ==== * Andrej Gačnik – vokal ==== 2004 - 2007 ==== * mag. Igor Kulašić - bobni, vokal == Nadaljnje branje == * https://www.revija-muzika.si/single-post/2017/02/05/Slapovi-spet-skupaj == Sklici == [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2007]] qylf7m1w2d0al73ehuock9u3shfkely 0 506809 5737642 5625519 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Bosanski planinski konj | image = Bosanski brdski konj pastuh (cropped).jpg | image_caption = [[Vranec]] bosanskega planinskega konja | features = majhen čvrst in čokat poni | altname = planinski konj, domači konj, bosanski konj | country = države nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], izvorno [[BiH|BIH]] | status = {{StatusDomesticated}} | colour = črna, rjava, lisičja | weight = 300–350 kg | male_height = 132–144 cm | female_height = 130–142 cm | group1 = Rejski program | std1 = https://www.bosanskikonj.si/wp-content/uploads/2018/12/BBK_rejski_program.pdf }} '''Bosanski planinski konj''', občasno tudi samo '''planinski konj''', '''domači konj'''<ref name=":2" /> in '''bosanski konj''',<ref name=":1" /> je stara [[Balkan|balkanska]] [[pasma]] [[konj]], ki se v majhnem številu pojavlja v državah nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{Navedi splet|title=Bosnian Mountain Horse - Horse Podcast|url=https://equestrianadventuresses.com/2021/06/09/horse-podcast-ep-143-bosnian-mountain-horse-pony-of-the-balkans/|website=Equestrian Adventuresses™|date=2021-06-09|accessdate=2021-10-19|language=en-US}}</ref> Žival velja za najstarejšo avtohtono konjsko pasmo [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bosanski planinski konj – Najstarejša avtohtona pasma na Balkanu v izumiranju.|url=https://www.bosanskikonj.si/|accessdate=2021-10-19}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Bosanski konji|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/sledi-casa-226/|website=Radio Prvi|accessdate=2021-10-19|last=Trobič|first=Milan}}</ref> od leta 2021 pa ima bosanski planinski konj status [[Avtohtona pasma|avtohtone pasme]] v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Danijela Bojkovski: "Avtohtone pasme so naložba za prihodnost"|url=https://www.vecer.com/slovenija/danijela-bojkovski-avtohtone-pasme-so-nalozba-za-prihodnost-10254830|website=www.vecer.com|date=2021-10-12|accessdate=2021-10-19|language=sl-si}}</ref> četudi je bilo najprej izraženih nekaj pomislekov (glede imena, majhnega števila konj in morebitnega primernejšega statusa [[Tradicionalna pasma|tradicionalne pasme]]).<ref name=":4">[https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/POSVETOVALNA-TELESA/SVET-ZA-ZIVINOREJO/Mandat-2019-2023/Zapisnik-6.seja-6.-7.-2021.pdf Zapisnik 6. seje Sveta za Živinorejo.] 6.7.2021 (in Slovenian). Retrieved 19.10.2021.</ref> Gre za delovnega in jezdnega konja primitivne pasme manjšega okvirja in raznolikih [[Barve konj|barv]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Značilnosti in uporaba – Bosanski planinski konj|url=https://www.bosanskikonj.si/znacilnosti-in-uporaba/|accessdate=2021-10-19}}</ref> Kljub pridevniku »bosanski« se pasma že od nekdaj redi v državah nekdanje Jugoslavije, izvorno območje pa naj bi predstavljala [[Bosna in Hercegovina]].<ref name=":1" /> == Zgodovina == [[Slika:Bosanski brdski konji ispasa.jpg|sličica|220x220px|Čreda na paši]] Bosanske planinske konje naj bi poznali že [[Stari Grki]], ki so o njih govorili v 4. stoletju pr. n. št., omenja pa se jih tudi v povezavi z antičnim [[Rim|Rimom]], ki naj bi [[Bihać|Bihaću]] podelil dovoljenje za trgovanje s to konjsko pasmo. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so bosanski konji služili kot delovne, predvsem tovorne živali, ki so v velikih karavanah tudi do 1000 konj prenašale različna bremena med večjimi mesti, recimo od takratnega [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (današnjega [[Carigrad|Carigrada]]) preko Balkanskega polotoka na zahod in sever, pa tudi proti jugu v [[Egipt]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Martin Krpan je imel bosansko kobilico|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/evropa/martin-krpan-je-imel-bosansko-kobilico/377000|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-19|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Na Slovensko naj bi konji prišli v 15. stoletju z [[Uskoki]], četudi nekateri menijo, da so se bosanski planinski konji pri nas pojavljali še bolj zgodaj. Bosanske konje se omenja ob poročanju o [[Slovenski kmečki upor|prvem slovenskem kmečkem uporu]]. V slovenskih zgodovinskih virih je o pasmi moč prebrati v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvazorjevih]] zapisih.<ref name=":1" /> Predvideva se, da naj bi bila slavna kobila književnega junaka [[Martin Krpan|Martina Krpana]] te pasme.<ref name=":2" /> Veliko vlogo naj bi pasma imela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so ti majhni tršati tovorni konji spremljali vojake na poti do različnih predelov [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne fronte]], pa tudi drugam. Pojavljali so se tudi kasneje, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko so bremena, kot so orožje, strelivo, hrana in drugo, prenašali po hriboviti jugoslovanski pokrajini. Poroča se, da naj bi bosanske planinske konje uporabljale [[Nemčija|nemške vojne sile]], ki so se borile na [[Norveška|Norveškem]]. Po koncu druge svetovne vojne naj bi bosanske konje do obubožanih nemških kmetov prevažali kar s pomočjo letal, od koder so živali spuščali s padali. Pasmo se omenja tudi v zvezi z [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovansko ljudsko armado]] (JNA).<ref name=":2" /><ref name=":1" /> === Razširjenost in številčnost === [[Slika:Bosanski brdski konj zimska dlaka.jpg|sličica|220x220px|Raznobarvne živali v zimski dlaki]] Bosanski planinski konj je nekdaj veljal za najštevilčnejšo pasmo konj jugoslovanske področja, ki jo je sestavljala [[Populacija (biologija)|populacija]] več kot 500 000 živali. V velikem številu se je bosanski konj pojavljal tudi v 20. stoletju, nakar je do kritičnega znižanja števila in skorajšnjega izumrtja prišlo ob razpadu Jugoslovanske ljudske armade, kjer so služili mnogi konji, dodaten udarec pa je za pasmo predstavljala nova kmečka mehanizacija, zaradi katere konji niso bili več tako zelo nujni.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Danes naj bi bilo le še okoli 300 konj;<ref name=":0" /> del organizirane reje te pasme na področju Bosne in Hercegovine, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Nemčije je zgolj 154 konj, nekaj nenadzorovanih sto konj te pasme pa naj bi pripadalo bosanskim vaškim kmetom.<ref name=":2" /> K vnovični obuditvi pasme po skorajšnjem izumrtju je veliko pripomogel Slovenec Anton Dolinšek,<ref name=":2" /> ustanovitelj Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj,<ref name=":0" /> ki je pred leti v kraju [[Nevesinje]] (BIH) postavil kobilarno, kjer je poskušal rediti nekaj več kot 30 kobil plemenic. Kmalu je ugotovil, da v Bosni in Hercegovini pogoji za ohranjanje pasme niso idealni in pristojni ne kažejo interesa za pomoč konjem, zato je projekt prestavil v Slovenijo, kamor je leta 2008 prenesel prvih deset čistopasemskih bosanskih planinskih konj. Danes velik delež vzreje čistokrvnih konj pod nadzorstvom Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj (MZRBPK) poteka na Dolinškovi kobilarni ergela Planido v [[Podkum|Podkumu]].<ref name=":2" /> == Značilnosti == === Izgled in lastnosti === [[Slika:Bosanski brdski konj jesenji ambijent.jpg|sličica|260x260_pik|Vranec od blizu]] Za to pasmo so značilni raznoliko obarvani čvrsti in čokati konji manjše postave,<ref name=":3" /> veliki okrog 135 centimetrov (samci od 132 do 144 cm, samice od 130 do 142 cm),<ref name=":5">[https://www.bosanskikonj.si/wp-content/uploads/2018/12/BBK_rejski_program.pdf Rejski program za pasmo bosanski planinski konj.] Pridobljeno 19.10.2021.</ref> po mednarodnem sistemu formalno [[Poni|poniji]],<ref name=":2" /> ki so navadno [[Vranec|vranci]] in [[Rjavec (konj)|rjavci]], redkeje tudi [[Lisjak (konj)|lisjaki]], ni pa prisotnih konj [[Lisec (konj)|lisaste]] in [[Belec (konj)|bele barve]].<ref name=":3" /> Belih oznak praviloma ni, dovoljuje se le manjša bela naglavna znamenja in priložnostno tudi belino na nogah.<ref name=":5" /> Živali dosežejo od 300 do 350 kilogramov telesne teže.<ref name=":2" /> Značilna je izrazita [[spolna dvoličnost]].<ref name=":5" /> Med lastnosti bosanskega planinskega konja sodijo izrazita plodnost, odpornost proti okoljskim dejavnikom, vztrajnost, vzdržljivost, delavnost, moč, okretnost, miren značaj, nezahtevnost reje ter uporabnost v konjeništvu.<ref name=":3" /> === Uporaba === Bosanski planinski konji so primarno delovne živali, ki so tudi v preteklosti služile predvsem kot tovorne živali. Med drugim se je konje včasih uporabljalo pri tovorjenju blaga, gradnji cest, oskrbovanju planinskih koč, delu v gozdu, prevažanju drv, delu na kmetiji, oskrbovanju vojaških postojank, v vojnah in za jahanje ter zabavo.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> V Sloveniji naj bi bosanski planinski konji nekoč pomagali [[Planinska zveza Slovenije|Planinski zvezi Slovenije]] pri tovorjenju živil do oddaljenih planinskih koč.<ref name=":3" /> Zaradi primerne majhne velikosti so danes nekateri bosanski planinski konji pomočniki pri [[Terapevtsko jahanje|terapevtskem jahanju]] in [[Hipoterapija|hipoterapiji]].<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka-medvrstično|Category:Bosnian Mountain Horse|bosanski planinski konj}} {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] 6p7kbul3hcr97c72kew2wytqu8kw0ef 0 507388 5737639 5625521 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Posavski konj | image = Posavec horse Sentrupert dec 26 2009.jpg | image_caption = [[Rjavec (konj)|Rjavec]] posavskega konja | altname = posavec | country = [[Slovenija]], [[Hrvaška]] | status = {{StatusDomesticated}} | colour = črna, rjava | weight = 500–600 kg | male_height = 145–152 cm | female_height = 135–148 cm | group1 = Rejski program | std1 = https://www.vf.uni-lj.si/sites/default/files/rejski_program_za_pasmo_posavski_konj.pdf }} '''Posavski konj'''<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 28.10.2021.</ref> ali '''posavec'''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=posavec.si|url=http://www.posavec.si/|website=www.posavec.si|accessdate=2021-10-28}}</ref> je [[slovenska avtohtona pasma]] [[konj]], ki izvira iz porečja [[Sava|Save]], v glavnem [[Posavje|Posavja]], goji pa se ga tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref name=":0" /> Gre za manjšega [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnega konja]], ki je navadno [[Rjavec (konj)|rjavec]] in [[vranec]], redkeje [[Sivec (konj)|sivec]] in [[Lisjak (konj)|lisjak]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Posavski konj {{!}} Genska banka|url=http://www.genska-banka.si/pasme/posavski-konj/|website=www.genska-banka.si|accessdate=2021-10-28}}</ref> Konji so v večji meri klavne živali, ki se jih goji za pridobivanje kvalitetnega konjskega [[Meso|mesa]], določeni posamezniki pa služijo kot delovni in vprežni, redkeje tudi jezdni konji.<ref name=":0" /> == Izvor in razširjenost == Posavski konj je domača [[pasma]], pri oblikovanju katere so sodelovali predvsem kmetje, ki so konje redili glede na podnebje in naravo tamkajšnjega področja.<ref name=":1" /> Za izvorno območje posavca štejemo [[porečje]] Save, kjer so v preteklosti na kmetih gojili avtohtone konje, ki so jih priložnostno in nenačrtno križali s tujimi pasmami delovnih (hladnokrvnih) konj,<ref name=":0" /><ref name=":1" /> predvsem z [[Belgijski hladnokrvni konj|belgijskim hladnokrvnim konjem]].<ref name=":0" /> Organizirana reja (vodenje rodovniških knjig) se je v Sloveniji začela šele v letu 1993,<ref name=":1" /> reprodukcijske podatke, namenjene potrebam selekcije, pa so pričeli zapisovati leta 2009.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Reprodukcijske lastnosti posavskega konja v Sloveniji|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127425|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2021|accessdate=2021-10-28|first=Tajda|last=Kljun}}</ref> Med prvotna območja razširjenosti, kjer je še danes teh konj največ, štejemo kraje spodnjega toka reke Save, kot sta na primer [[Krško]] in [[Brežice]] v [[Posavje|Posavju]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Reja posavskega konja je značilna tudi za Hrvaško.<ref name=":0" /> Danes naj bi bilo živečih okrog 1910 konj posavske pasme v Sloveniji (in približno 6000 na Hrvaškem<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=HRV&specie=Horse&breed=Croatian%20Posavina%20horse&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2021-10-28|title=Croatian Posavina horse / Croatia (Horse)}}</ref>), pri čemer je [[Populacija (biologija)|populacijska]] velikost glede na prejšnja leta razmeroma stabilna.<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Horse&breed=posavski%20konj&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2021-10-28|title=Posavski konj / Slovenia (Horse)}}</ref> V Sloveniji naj bi bilo 8 % vseh konj pripadnikov posavca.<ref name=":2" /> == Značilnosti == [[Slika:Hrvatski posavac.JPG|sličica|280x280px|Posavski konj bele barve]] Posavec je [[hladnokrvni konj]] manjšega okvirja z globokim in širokim trupom, za katerega je značilna majhna in ozka glava, srednje dolg vrat, razmeroma kratek hrbet, širok križ, globoke prsi in kratke ter čvrste noge, ki imajo precej velika in močna [[Kopito|kopita]]. Pritlehne dele nog pokriva zaščitna dlaka.<ref name=":0" /> Pri posavcu je izražena velikostna [[spolna dvoličnost]], saj so žrebci in kastrati z od 145 do 152 cm višine opazno večji od kobil, katerih [[viher]] doseže od 135 do 148 cm.<ref name=":2" /> Za posavskega konja so značilni predvsem rjavi in vranci, redkeje je moč videti lisjake in sivce,<ref name=":0" /> [[Lisec (konj)|lisci]] se ne pojavljajo.<ref>{{Navedi splet|title=Posavski konj: Prilagoditve in spremembe v rejskem programu  |url=https://publishwall.si/revijaokonjih/post/573122/posavski-konj-prilagoditve-in-spremembe-v-rejskem-programu-|website=publishwall.si|accessdate=2021-10-28}}</ref> Bela, depigmentirana znamenja so nezaželena.<ref>{{Navedi splet|title=Posavski konj {{!}} KONJI.com|url=https://konji.com/posavski-konj/|accessdate=2021-10-28|language=sl-SI|last=Tanja}}</ref> Med pasemske odlike poleg močne in čvrste postave sodijo tudi značajske lastnosti, kot so dobrohotnost, vztrajnost in delavnost. Kobile so praviloma dobro plodne, konji obeh spolov pa zmorejo uspevati tudi v nekoliko slabših rejskih pogojih in učinkovito porabljajo dano krmo,<ref name=":0" /> tudi takšno slabše kvalitete.<ref name=":1" /> == Vzreja in uporabnost == Kot mnoge druge slovenske avtohtone pasme se tudi posavskega konja redi v glavnem na tradicionalni, ekstenzivni način, za katerega je značilno, da se večina populacije v vremensko ugodnem delu leta pase.<ref name=":0" /> Nekoč so posavce rejci [[Umetni izbor|odbirali]] glede na prilagojenost tovrstni pašni reji.<ref name=":1" /> Posavski konj je namenjen predvsem zakolu;<ref name=":3" /> gre za pasmo z odlično klavnostjo, ki se jo uporablja za proizvodnjo konjskega [[Meso|mesa]] in drugih mesnih izdelkov. Določen delež zaklanih konj predstavljajo za ta namen pitana klavna žrebeta, ki jih rejci hranijo s posebej pripravljeno močnejšo krmo. Pri posavcu gre tudi za delovnega konja, ki kmetom pomaga pri opravljanju kmečkih opravil, dela v gozdu z gozdarji in v turistične ali rekreativne namene služi kot [[Vprega|vprežni]] konj. Zaradi manjše zahtevnosti se lahko posavske konje tudi jaha in uporablja kot terapevtske konje.<ref name=":0" /> == Galerija == <gallery> File:Značajni krajobraz Odransko polje - hrvatski posavac.jpg|Raznobarvni konji na paši, Odransko polje File:Posaviner Pferde in den Save Auen.JPG|Več posavcev na paši File:Značajni krajobraz Odransko polje - ždrijebe hrvatskog posavca.jpg|Žrebe posavskega konja </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka-medvrstično|Category:Posavac horse|posavski konj}} {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] 3g5wif5fx4yct8e3oyld1zholu4mhm3 14 508471 5738028 5605408 2022-08-21T06:55:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Visoko šolstvo po državah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[visoka šola|višjih šolah]] v [[Francija|Franciji]]}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Franciji]] [[Kategorija:Visoko šolstvo po državah|Francija]] tjlhaxc0uk8k1k528cgbgy5ff2j0t2o 0 508886 5737646 5611010 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Haflinški konj | image = Haflinger cropped.JPG | image_caption = Tipični [[lisjak (konj)|lisjak]] haflinškega konja | features = manjši konj | altname = haflinger | country = [[Tirolska]] (Avstrija in Italija) | status = {{StatusDomesticated}} | colour = lisičja | weight = | male_height = 144–152 cm | female_height = 143–149 cm | group1 = Rejski program | std1 = https://www.haflinger-slovenija.si/images/dokumenti/Haflinger-Rejski_program_2017.pdf }} '''Haflinški konj'''<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 24.11.2021.</ref> ali '''haflinger'''<ref name=":1">[https://www.haflinger-slovenija.si/images/dokumenti/Haflinger-Rejski_program_2017.pdf Rejski program za pasmo haflinški konj (2017).] Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger. Pridobljeno 24.11.2021.</ref> je [[pasma]] [[Domači konj|domačega konja]], ki so jo razvili na območju nekdanje [[Tirolska|Tirolske]]<ref name=":0" /> v poznem 19. stoletju.<ref name=":1" /> Gre za široko razširjeno pasmo, ki jo gojijo po vsem svetu, pojavlja pa se tudi v [[Slovenija|Sloveniji]], kjer ima zaradi dolge zgodovine reje na slovenskem področju status [[Tradicionalna pasma|tradicionalne pasme]].<ref name=":0" /> Haflinški konji so vselej [[Lisjak (konj)|lisjaki]]<ref name=":1" /> manjše postave,<ref name=":0" /> ki človeku služijo v glavnem kot jahalni in vprežni konji,<ref name=":1" /> občasno pa se jih uporablja za prirejo klavnih žrebet.<ref name=":0" /> == Zgodovina in razširjenost == Za poreklo haflinškega konja se šteje nekdanja zgodovinska regija [[Tirolska]] (danes deloma v [[Avstrija|Avstriji]] deloma v [[Italija|Italiji]]), kjer so prebivale avtohtone populacije avstrijskih tovornih kobil manjšega okvirja.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z usmerjeno rejo teh konj naj bi pričeli v poznem 19. stoletju,<ref name=":1" /> ko so majhne domače tovorne kobile križali z žrebci [[Arabski konj|arabskega konja]] (arabca).<ref name=":0" /> Med ključnimi arabskimi žrebci, ki so pripomogli k nastanku sodobnega haflingerja, se mnogokrat omenja konja 249 Folie in njegova moška potomca 14 Folie I-17 ter lic. 252/233 Hafling. Slednja veljata za starša potomcev, ki so osnovali sedem haflingerjevih žrebčevskih linij (A, B, M, N, S, ST in W), obstoječih še danes. Znanih je tudi nekaj rodov haflinških kobil, ki se jih naziva s črkami.<ref name=":1" /> [[Slika:Hafling Horse.jpg|sličica|Haflinger je pogost jahalni konj, primeren za vse starosti|270x270px]] Vse do nastopa [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so haflinški konji služili v glavnem kot delovna žival in lahki vozni konj. Po koncu druge svetovne vojne sta [[kmetijstvo]] in [[živinoreja]] doživela veliko sprememb, ki so bile v večji meri posledica vpeljavanja mehanizacije v kmečki prostor, kar je vodilo v manjšanje vloge kmečkih delovnih živali. V močno povečanje števila konj haflinške pasme je vodila uporaba haflingerja kot jahalnega konja v okviru ljubiteljskega konjeništva, kjer je bila pasma še posebej priljubljena zaradi priročne majhne velikosti.<ref name=":1" /> Reja haflinškega konja za namene konjeništva se je najprej razširila po vsej [[Evropa|Evropi]], nakar so konje začeli izvažati tudi na druge kontinente;<ref name=":1" /> danes haflinger velja za svetovno razširjeno pasmo, ki se jo redi v več kot šestdesetih državah.<ref name=":0" /> Na svetu naj bi bilo nekaj več kot 250 000,<ref name=":1" /> morda skoraj 300 000 glav haflinške pasme.<ref name=":0" /> === V Sloveniji === Na območju Slovenije naj bi se organizirana reja haflinškega konja pričela okrog leta 1950, četudi je nekaj konj za vzrejo v hribih banovinska žrebčarna v [[Ponoviče|Ponovičah]] v naše dežele uvažala že od leta 1936. Slovensko populacijo haflinškega konja so močno povečali med letoma 1955 in 1958, ko so iz avstrijske Tirolske v slovenske dežele prepeljali okoli sto kobil in nekaj žrebcev, da bi lahko slovenski rejci začeli z usmerjeno rejo haflingerja, ki je veljal za uporabno pasmo, prilagojeno na hribovit teren in avstrijske podnebne razmere, podobne slovenskim. Prizadevanja se niso končala z želenimi rezultati in sčasoma so iz organizirane selekcije haflinškega konja odstranili skorajda vse v tistem obdobju pripeljane konje.<ref name=":1" /> [[Slika:Salzburg.JPG|levo|sličica|280x280px|Vprežni konji v [[Salzburg|Salzburgu]]]] Usmerjeno in organizirano vzrejo haflingerja so znova poskusili uvesti ob koncu 20. stoletju, v letu 1979, ko je [[Jugoslovanska armada|armada]] ob podpori slovenske [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialne obrambe]] (TO) začela uvažati nov val konjev (vse skupaj 29 samcev in 215 samic). Velike zasluge se pripisuje Konjerejskemu centru Krumperk, danes Pedagoško raziskovalni center za konjerejo Krumperk (enota [[Oddelek za zootehniko|Oddelka za zootehniko]] ljubljanske [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]]), ki so ga ustanovili v letu 1978. Leto kasneje je ta konjerejski center, kjer so v tistem času redili osem kobil in enega plemenskega žrebca, dobil status zvezne kobilarne za rejo haflinških konj in hkrati postaje za preizkušanje delovnih sposobnosti haflingerjevih žrebcev. Z opravljanjem vloge rejskega centra so v kobilarni Krumperk zaključili ob koncu 1980, za delovne sposobnosti pa so haflinške konje testirali do leta 2003.<ref name=":1" /> Za področja, kjer so haflinškega konja gojili najprej, veljajo hribovski deli [[Posočje|Posočja]], [[Gorenjska|Gorenjske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]].<ref name=":1" /> Že kmalu so pasmo prenesli v druge dele Slovenije,<ref name=":1" /> danes pa je haflinger razširjen po vsej državi.<ref name=":0" /> Slovenska populacija haflinških konj naj bi imela predstavnike vseh osnovnih žrebčevskih linij (A, B, M, N, S, ST in W) in pripadnike kar 22 kobiljih rodov. Decembra leta 2016 je bilo v rejski program slovenske populacije vključenih 461 plemenic in 23 plemenjakov.<ref name=":1" /> V letu 2020 naj bi bilo v Sloveniji 570 živali haflinške pasme, pri čemer naj bi celotno število v primerjavi s prejšnjimi leti upadalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://dadis-breed-datasheet-ext-ws.firebaseapp.com/?country=SVN&specie=Horse&breed=haflin%C5%A1ki%20konj&lang=en|website=dadis-breed-datasheet-ext-ws.firebaseapp.com|accessdate=2021-11-25|title=Haflinški konj / Slovenia (Horse)}}</ref> Ker se haflingerja v Sloveniji načrtno in usmerjeno goji že precej časa, je bila pasma po odločbi ministrstva priznana za [[Seznam slovenskih pasem domačih živali|slovensko tradicionalno pasmo]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Značilnosti == === Čistopasemskost === [[Slika:Haflinger horses.jpg|sličica|260x260_pik|Tri živali različnih odtenkov]] Slovenski rejski program za haflinškega konja kot [[Čistopasemskost|čistopasemskega]] posameznika dojema vsakega konja, "katerega poreklo po očetovi in materini strani izkazuje rejo v čisti pasmi." Križanje slovenskih haflingerjev s konji drugih pasem ni dovoljeno; za zadnje priznano tovrstno parjenje med pasmama se šteje križanje z arabskim žrebcem 249 Folie. Vsi čistopasemski haflinški konji so evidentirani v rodovniški knjigi.<ref name=":1" /> === Izgled === Za haflinško pasmo so značilni konji manjšega okvirja;<ref name=":0" /> kobile praviloma dosežejo 143–149 cm višine, žrebci so nekoliko višji z 144–152 cm višine. Konji imajo suho, v profilu ravno ali nekoliko konkavno glavo, na kateri so velike oči.<ref name=":1" /> Na glavi ležeča nosna linija je bodisi ravna bodisi nekoliko vbočena, živali imajo široko čelo.<ref name=":0" /> Dobro oblikovan<ref name=":1" /> in srednje dolg vrat<ref name=":0" /> ima prožno zatilje. Konjev prednji del naj bi imel dolgo in položno ter dobro omišičeno pleče, prsa pa naj bi bila tako globoka kot tudi široka. Srednji del konj je praviloma globok, ima elastični hrbet in dobro obokana rebra. Tudi konjev dobro oblikovan zadnji del je omišičen in navadno ne doseže pretirane širine,<ref name=":1" /> križ je zmerno položen<ref name=":0" /> in ne preveč razcepljen. Haflinški konji imajo čvrsta, ustrezno oblikovana [[Kopito|kopita]], ki se na spodnjem delu nekoliko razširijo.<ref name=":1" /> [[Slika:Haflinger als Kutschperd.JPG|sličica|300x300_pik|Haflinški konji še danes ponekod služijo kot delovne in vprežne živali]] Haflinški konji so vselej [[Lisjak (konj)|lisjaki]] (tj. njihova zaščitna dlaka – griva – je svetlejša ali enaka krovni oziroma osnovni<ref>{{Navedi splet|title=Glosarček izrazov konjeniške terminologije|url=http://nl.ijs.si/et/teach/ung/plahuta/CD/konji-termini.html#id222486|website=nl.ijs.si|accessdate=2021-11-26}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=1.|title=Konji : najbolj priljubljene pasme konj|url=https://www.worldcat.org/oclc/780887200|publisher=Učila International|date=2009|location=Tržič|isbn=978-961-00-0771-5|oclc=780887200|first=Petra|last=Anžlovar}}</ref>), pri živalih pa se pojavljajo mnogi odtenki; vse od svetlih do temnejših lisičjih barv. Čistopasemski konji imajo čisto osnovno barvo dlake, kar pomeni, da se sive dlake, jeguljast trak in različni temni oziroma svetli znaki dojemajo kot napake. Med neželene lastnosti spadajo tudi bela znamenja nog, medtem ko so bela naglavna znamenja dovoljena. Zaščitna dlaka (griva in rep) je navadno svetla oziroma bela, dopušča se tudi nekoliko rdečkaste barve, medtem ko siva barva ni zaželena.<ref name=":1" /> === Kvalitete in uporabnost === Haflinški konji so zdrave in dobro plodne živali čvrste konstitucije, ki imajo ugoden značaj in uravnotežen temperament. Praviloma so vsestransko uporabni delavoljni konji.<ref name=":1" /> Znani so po dobrem izkoristku dane [[Krma (hrana)|krme]].<ref name=":0" /> Imajo značilno gibanje; hod je navadno enakomeren, [[kas]] ima dober zamah in je prožen ter energičen, pri [[Galop|galopu]] pa je moč zapaziti težnjo po gibanju navzgor.<ref name=":1" /> Sodobni haflinger se v glavnem uporablja kot jahalni in vprežni konj, pri čemer selekcija izpostavlja predvsem jahalne lastnosti. Ker gre za manjšega konja uravnoteženega značaja, je haflinški konj primeren tako za odrasle kot tudi otroke.<ref name=":1" /> Poleg rekreacijskega jahanja konji sodelujejo v raznolikih turističnih dejavnostih in izvajanju [[Hipoterapija|hipoterapij]] (terapij s konji).<ref name=":0" /> Modernega haflingerja se ponekod še vedno uporablja kot delovnega konja,<ref name=":1" /> in sicer za opravljanje lažjih kmečkih del. Občasno se konji te pasme gojijo za prirejo klavnih žrebet.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka-medvrstično|Category:Haflinger|Haflinger}} {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Pasme konj]] [[Kategorija:Slovenske tradicionalne pasme]] 6463vg046hybud8hxylsj726agp9fwn 0 509093 5737648 5613078 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Švarcvaldski lisjak | image = Pferdeschlitten.jpg | image_caption = Dva temna [[Lisjak (konj)|lisjaka]] s svetlo grivo vlečeta sani | features = | altname = {{ubl|{{lang-de|Schwarzwälder Kaltblut|italic=no}}|{{lang-de|Schwarzwälder Fuchs|italic=no}}|{{lang-de|St. Märgener Fuchs|italic=no}}}} | country = [[Nemčija]] | status = {{ubl|[[FAO]] (2007): endangered{{r|barb|page=50}}|[[Gesellschaft zur Erhaltung alter und gefährdeter Haustierrassen|GEH]]: III endangered{{r|geh2}}}} | colour = lisičja | weight = | male_height = 150–160 cm{{r|ble|page=32}} | female_height = 148–156 cm{{r|elise|page=194}} | weight = 500–600 kg{{r|elise|page=194}} | group1 = Rejski program | std1 = https://www.pferdezuchtverband-mv.de/wp-content/uploads/2019/01/Zuchtprogramm-Schwarzwaelder-Kaltblut-MV.pdf }} '''Švarcvaldski lisjak''', tudi '''švarcvaldski konj''' ({{lang-de|'''Schwarzwälder Kaltblut'''|italic=no}}), je ogrožena nemška [[pasma]] lažjega [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnega konja]] iz [[Schwarzwald|Schwarzwalda]] (Črnega gozda) v južni [[Nemčija|Nemčiji]].{{r|cabi|page=444}} == Zgodovina == V [[Kloster St. Peter auf dem Schwarzwald|samostanu St. Peter]] v Schwarzwaldu so ohranjeni zapisi iz zgodnjega 15. stoletja, ki opisujejo rejo konj v Schwarzwaldu, danes delu nemške zvezne dežele [[Baden-Württemberg]].{{r|geh}} Težkega konja z imenom ''Wälderpferd'' so uporabljali v gozdarstvu in za opravljanje kmečkih opravil;{{r|cabi|page=444}} predvideva se, da naj bi iz tovrstnih konj izviral sodobni švarcvaldski lisjak.{{r|acta}} Poglavitno območje reje je ležalo med severnim [[Hotzenwald|Hotzenwaldom]] na jugu in [[Kinzigtal|Kinzigtalom]] na severu. Levji delež gojenja konj naj bi se odvijal v bližini samostanov St. Peter in [[Kloster St. Märgen|St. Märgen]]; zaradi tega je bil v nemškem jeziku konj nekoč poznan tudi pod imenom '''St. Märgener Fuchs'''.{{r|geh}} Pri oblikovanju in sledečem oplemenjevanju pasme naj bi imeli veliko vlogo [[Noriški konj|noriški konji]] (norikerji).<ref>{{Navedi knjigo|edition=1.|title=Konji : najbolj priljubljene pasme konj|url=https://www.worldcat.org/oclc/780887200|publisher=Učila International|date=2009|location=Tržič|isbn=978-961-00-0771-5|oclc=780887200|first=Petra|last=Anžlovar}}</ref> Združenje rejcev, ''Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft'', so ustanovili v občini [[Sankt Märgen]] leta 1896,{{r|cabi|page=444|tiho}} v istem letu so začeli voditi tudi rodovniško knjigo.{{r|acta}} Leta 1935, v obdobju vladavine [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], so evidenco prenesli v splošno rodovniško knjigo v [[Republika Baden|Republiki Baden]]. Originalno stanje so povrnili po vojni, leta 1947, pod francosko administracijo. Združenje ''Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft'' so vnovič ustanovili v devetdesetih letih 20. stoletja.{{r|geh}} Po koncu 2. svetovne vojne je bilo registriranih več kot 1200 plodečih se kobil. Z mehanizacijo kmetijstva in transporta je upadla potreba po delovnih konjih, zaradi česar je do leta 1977 število kobil padlo pod 160.{{r|weber|page=4}} V letu 2007 je [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) pasmo označila kot "ogroženo".{{r|barb|page=50}} Leta 2017 so zabeležili 88 žrebcev in 1077 kobil.{{r|tgrdeu}} Precej žrebcev je nastanjenih v badenwürttemberški glavni in deželni [[Haupt- und Landgestüt Marbach|kobilarni Marbach]], kjer je na voljo tudi možnost [[Umetno osemenjevanje|umetnega osemenjevanja]].{{r|geh}} == Značilnosti == [[File:Schwarzwaelder-hengst.jpg|thumb|Švarcvaldski žrebec, [[Offenburg]]]] Švarcvaldski lisjak je vselej [[Lisjak (konj)|lisjak]]; kostanjevo rjav konj s svetlo rumenima lanenima grivo in repom; druge barve niso registrirane.{{r|marbach}} [[Barve konj|Obarvanost]] kožuha variira od blede do zelo temne, včasih skorajda črne; takšnim konjem, s svetlo ali srebrnasto grivo, Nemci pravijo ''Dunkelfuchs'' (temni lisjak). [[Umetni izbor|Selekcija]], usmerjena v tipično kostanjevo-laneno barvno kombinacijo, se je pričela v letu 1875.{{r|geh2}} V pasemski študiji 250 konj (2013) sta dva konja nosila srebrne (Z) [[Gen|gene]], a se srebrna barva ni izrazila, ker sta bila oba kostanjevo obarvana. Poznavalci menijo, da naj bi ti geni v pasemski genski bazen prišli z nekdanjim križanjem čistih konj z živalmi drugih pasem.{{r|momke}} Švarcvaldski lisjak je dobro omišičen hladnokrvni (delovni) konj manjše ali srednje teže s kratkim, a močnim vratom. Glava je kratka, ramena ukrivljena, križ pa širok in mišičast. Noge so praviloma čiste, brez daljše dlake, kopita so široka in močna.{{r|geh|geh2}} == Uporaba == Švarcvaldskega lisjaka so v začetku gojili za opravljanje kmečkih in gozdarskih opravil, danes pa se ga pogosteje uporablja kot jahalnega in [[Kočija|kočijaškega]] konja.{{r|cabi|page=444}} == Galerija == <gallery> File:Schwarzwaelder-kaltblut.jpg|Temna glava in svetla griva – značilnost tega črnogozdnega lisjaka File:Schwarzwaelder Kopf Rocco.jpg|Kontrast med dvema različnima barvama File:Marbach Schwarzwälder Profil.jpg|Švarcvaldski lisjak s profila File:Magical creature.jpg|Temnejša – ogljena – različica File:Schwarzwälder1.jpg|Svetlejša – svetlo rjava – različica File:Schwarzwälder Kopf hoch.jpg|Primer četverovprege File:Schwarzwäldertandem 1.jpg|Pasma je znana po dobrih kočijaških konjih File:Schwarzwälder-kaltblut.jpg|Še danes je ponekod delovni konj </gallery> ==Sklici== {{reflist|45em|refs= <ref name=acta>Maarit Müller-Unterberg, Sandra Wallmann, Ottmar Distl (2017). [https://actavetscand.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13028-017-0338-4 Effects of inbreeding and other systematic effects on fertility of Black Forest Draught horses in Germany]. ''Acta Veterinaria Scandinavica'' '''59''' (1): 70. {{doi|10.1186/s13028-017-0338-4}}</ref> <ref name=barb>Barbara Rischkowsky, D. Pilling (eds.) (2007). [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/annexes/List%20of%20breeds%20documented%20in%20the%20Global%20Databank%20for%20Animal%20Genetic%20Resources/List_breeds.pdf List of breeds documented in the Global Databank for Animal Genetic Resources], annex to [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/a1250e.pdf ''The State of the World's Animal Genetic Resources for Food and Agriculture'']. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. {{ISBN|9789251057629}}. Accessed January 2017.</ref> <ref name=ble>[s.n.] (2010). [https://web.archive.org/web/20131228113934/http://www.genres.de/fileadmin/SITE_GENRES/downloads/publikationen/rote_liste.pdf Rote Liste der gefährdeten einheimischen Nutztierrassen in Deutschland: Ausgabe 2010] (in German). Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung. Archived 28 December 2013.</ref> <ref name=cabi>Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}.</ref> <ref name=elise>Élise Rousseau, Yann Le Bris, Teresa Lavender Fagan (2017). [https://books.google.it/books?id=Eus9DwAAQBAJ&pg=PA176 ''Horses of the World'']. Princeton: Princeton University Press. {{ISBN|9780691167206}}.</ref> <ref name=geh>Wolf Brodauf (1995). [https://web.archive.org/web/20100214141307/http://www.g-e-h.de/geh-pfer/schwarzw.htm Schwerpunkt - Pferde: Das Schwarzwälder Kaltblutpferd] (in German). Gesellschaft zur Erhaltung alter und gefährdeter Haustierrassen. Archived 14 February 2010.</ref> <ref name=geh2>[https://web.archive.org/web/20190401101749/http://www.g-e-h.de/index.php/die-geh1/rote-liste Die Rote Liste der bedrohten Nutztierrassen in Deutchland] (in German). Gesellschaft zur Erhaltung alter und gefährdeter Haustierrassen. Archived 1 April 2019.</ref> <ref name=marbach>[https://web.archive.org/web/20120209200050/https://www.landwirtschaft-bw.info/servlet/PB/menu/1196171_l1/index1154079742120.html English Site]. Haupt- und Landgestüt Marbach. Archived 9 February 2012.</ref> <ref name=momke>S. Momke, R. Schrimpf, C. Dierks, O. Distl (2013). [https://www.sid.ir/en/journal/ViewPaper.aspx?FID=1034220130430 Incidence of Mutation for Silver Coat Color in Black Forest Horses]. ''Iranian Journal of Applied Animal Science'' '''3''' (4): 859–861.</ref> <ref name=tgrdeu>[https://tgrdeu.genres.de/default/hausundnutztiere/detailansicht/detail/63E5D466-BA5C-FD58-E040-A8C0286E751D Rassebeschreibung Pferd: Schwarzwälder Kaltblut] (in German). Zentrale Dokumentation Tiergenetischer Ressourcen in Deutschland (TGRDEU). Accessed May 2019.</ref> <ref name=tiho>[https://web.archive.org/web/20071014231025/http://www.tiho-hannover.de/einricht/zucht/eaap/descript/800.htm Breed description: Black Forest]. Department of Animal Breeding and Genetics, School of Veterinary Medicine Hannover. Archived 14 October 2007.</ref> <ref name=weber>Manfred Weber (2010). [https://www.schwarzwaelder-pferdezuchtgenossenschaft.de/media/praesentation.pdf Betreuung von einheimischen vom Aussterben bedrohter Rassen dargestellt am Beispiel der Schwarzwälder Füchse in Baden-Württemberg] (in German). St. Märgen: Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft. Accessed May 2019.</ref> }} == Zunanje povezave == {{Zbirka-medvrstično|Category:Schwarzwälder Kaltblut|Švarcvaldski lisjak}} [[Kategorija:Pasme konj]] b6ueenthisnw9d3hzev3pr7h8y44h9q 0 509997 5738113 5621798 2022-08-21T09:18:51Z 2A01:261:503:A700:F8:8D68:259D:4875 pp wikitext text/x-wiki '''Dekulakizacija''' (rusko: '''раскулачивание''', '''raskulachivanie'''; ukrajinsko: '''розкуркулення''', '''rozkurkulennia''') je bila sovjetska kampanja politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami ali usmrtitvami milijonov kulakov (uspešnih kmetov) in njihovih družin v obdobju 1929–1932 kot del prvega petletnega načrta. Da bi olajšala razlastitev kmetijskih zemljišč, je sovjetska vlada prikazala kulake kot razredne sovražnike [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Dekulakizacija|image=Dekulakisation in the USSR V 3.jpg|caption=Parada pod letaki "Kulake bomo likvidirali kot razred" in "Vse v boj proti rušilcem kmetijstva"|date=1917 - 1933|location=[[Sovjetska zveza]]|victims=390.000 ali 530.000–600.000|perpetrators=Tajna policija Sovjetske zveze}} V letih 1930–1931 je bilo izgnanih več kot 1,8 milijona kmetov.<ref name="Harvest">[[Robert Conquest]] (1986) ''[[The Harvest of Sorrow]]: Soviet Collectivization and the Terror-Famine''. Oxford University Press. {{ISBN|0-19-505180-7}}.</ref><ref name="Black">Nicolas Werth, Karel Bartošek, Jean-Louis Panné, Jean-Louis Margolin, Andrzej Paczkowski, [[Stéphane Courtois]], ''[[The Black Book of Communism]]: Crimes, Terror, Repression'', [[Harvard University Press]], 1999, hardcover, 858 pages, {{ISBN|0-674-07608-7}}</ref><ref name="viola">[[Lynne Viola]] ''The Unknown Gulag. The Lost World of Stalin's Special Settlements'' [[Oxford University Press]] 2007, hardback, 320 pages {{ISBN|978-0-19-518769-4}} {{ISBN|0195187695}}</ref> Kampanja je imela navedeni namen boj proti protirevoluciji in izgradnjo [[Socializem|socializma]] na podeželju. Ta politika, ki se je izvajala sočasno s kolektivizacijo v Sovjetski zvezi, je dejansko postavila vse kmetijstvo in vse delavce v Sovjetski Rusiji pod državni nadzor.  Lakota, bolezni in množične usmrtitve med dekulakizacijo so privedle do približno 390.000 ali 530.000–600.000 smrtnih žrtev od leta 1929 do 1933.<ref>{{Cite book|last=Pohl|first=J. Otto|url=https://www.worldcat.org/oclc/37187550|title=The Stalinist penal system : a statistical history of Soviet repression and terror, 1930-1953|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0-7864-0336-5|location=Jefferson, N.C.|pages=58|oclc=37187550}}</ref><ref>Hildermeier, ''Die Sowjetunion'', p. 38 f.</ref> Rezultati so kmalu postali znani tudi zunaj Sovjetske zveze. == Pod vodstvom Vladimirja Lenina == Novembra 1917 je voditelj [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] in sovjetske državljanske vojne [[Vladimir Lenin]] na sestanku delegatov odborov revnih kmetov napovedal novo politiko za odstranitev tistih, za katere so verjeli, da so bogati sovjetski kmetje, znani kot kulaki: "Če kulaki ostanejo nedotaknjeni in če ne premagamo svobodnjakov, se bodo car in kapitalisti vrnili."<ref name="aarutyunovdosielenina">А.Арутюнов «Досье Ленина без ретуши. Документы. Факты. Свидетельства.», Москва: Вече, 1999</ref> Julija 1918 so bili ustanovljeni odbori revnih, ki so predstavljali revne kmete, ki so igrali pomembno vlogo v akcijah proti kulakom in vodili proces prerazporeditve zaplenjena zemljišča in inventar, presežki [[Hrana|hrane]] kulakom. To je sprožilo začetek velike križarske vojne proti žitnim špekulantom in kulakom.<ref name="leninpss">Ленин В. И. Полн. собр. сочинений. Т. 36. С. 361—363; Т. 37. С. 144.</ref> Pred razrešitvijo decembra 1918 so odbori revnih zaplenili 50 milijonov hektarov kulaške zemlje, od leta 1919 dalje pa je bilo na tisoče kulakov aretiranih in pobitih.<ref name="istkpss">Краткий курс истории ВКП(б) (1938 год) // Репринтное воспроизведение стабильного издания 30-40-х годов. Москва, изд. «Писатель», 1997 г.</ref> == Pod vodstvom Josifa Stalina == [[Josif Stalin]] je 29. decembra 1929 napovedal, da bojo kulake likvidirali kot razred. Stalin je izjavil: "Zdaj imamo priložnost izvesti odločno ofenzivo proti kulakom, zlomiti njihov odpor, jih odpraviti kot razred in njihovo proizvodnjo nadomestiti s proizvodnjo kolhozov in sovhozov."<ref>Robert Service: ''Stalin, a biography'', page 266.</ref> Zvezna komunistična partija (boljševiki) je 30. januarja 1930 formalizirala odločitev v resoluciji z naslovom "O ukrepih za odpravo kulaških gospodinjstev v okrožjih celovite kolektivizacije". Vsi kulaki so bili razvrščeni v eno od treh kategorij: * Tisti, ki jih je treba ustreliti ali zapreti, kot je odločila lokalna sovjetska tajna politična policija. * Tisti, ki bodo po zaplembi njihovega premoženja poslani v [[Sibirija|Sibirijo]], na sever, na [[Uralsko gorovje|Ural]] ali v [[Kazahstan]]. * Tisti, ki jih je treba izseliti iz svojih hiš in uporabiti v delovnih kolonijah v svojih okrožjih. Tisti kulaki, ki so jih komunisti poslali v Sibirijo in druga neposeljena območja, so opravljali težko delo v taboriščih, kjer so morali proizvajati [[les]], [[zlato]], [[premog]] in številne druge vire, ki jih je Sovjetska zveza potrebovala za svoje načrte hitre industrializacije.<ref>{{Cite book|last=Applebaum|first=Anne|url=https://www.worldcat.org/oclc/55203139|title=Gulag : a history|date=2004|isbn=1-4000-3409-4|edition=First Anchor books|location=New York|pages=97–127|oclc=55203139}}</ref> Pravzaprav je visoki član OGPU (tajne policije) delil svojo vizijo za nov kazenski sistem, ki bi ustanovil vasi na severu Sovjetske zveze, ki bi se lahko specializirale za pridobivanje naravnih virov in pomagale Stalinovi industrializaciji.<ref>{{Cite book|last=Viola|first=Lynne|url=https://www.worldcat.org/oclc/71266656|title=The unknown gulag : the lost world of Stalin's special settlements|date=2007|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-518769-4|location=Oxford|pages=2–5|oclc=71266656}}</ref> Pri organiziranju in nadzoru zbiranja kmetov in množičnih usmrtitev je imel glavno vlogo funkcionar tajne policije OGPU [[Yefim Yevdokimov]] (1891–1939). === Razred === [[Slika:Away With Private Peasants! (3273571261).jpg|sličica|231x231_pik|Sovjetski propagandni plakat iz 1930-ih z napisom: "Izgnati kulake iz kolhozov!"]] Februarja 1928 je časopis Pravda prvič objavil materiale, ki so trdili, da razkrivajo kulake; opisali so razširjeno prevlado bogatega kmeštva na podeželju in invazijo kulakov v celice komunistične partije. Razlastitev žitnih zalog od kulakov in meščanskih kmetov so imenovali »začasni izredni ukrep«; začasni nujni ukrepi so se do tridesetih let prejšnjega stoletja spremenili v politiko "odprave kulakov kot razreda".<ref name="ldtrotskiymr">Л. Д. Троцкий «Материалы о революции. Преданная революция. Что такое СССР и куда он идет»</ref> Sociolog Michael Mann je opisal sovjetski poskus kolektivizacije in likvidacije zaznanih razrednih sovražnikov kot primernega za njegovo predlagano kategorijo klasicida.<ref>{{cite book|last=Alvarez|first=Alex|year=2009|url=https://books.google.com/books?id=7vh8AgAAQBAJ|title=Genocidal Crimes|publisher=Routledge|page=25|isbn=9781134-035816}}</ref> Apel stranke na politiko eliminacije kulakov kot razreda je oblikoval sovjetski voditelj Stalin, ki je izjavil: "Izrinili bomo kulake kot razred, odpor tega razreda je treba razbiti v odprtem boju in mu je treba odvzeti produktivni viri njenega obstoja in razvoja (prosta raba zemlje, proizvodni inštrumenti, najem zemljišč, pravica do najema delovne sile itd.). To je obrat k politiki odpravljanja kulakov kot razreda. Brez tega se govori o izpodrivanju kulakov kot razreda je prazno klepetanje, sprejemljivo in dobičkonosno le desnim deviantom."<ref name="ivstalinkvoprosuolikvidacii">И. В. Сталин «К вопросу о ликвидации кулачества как класса»</ref> [[Slika:Вышибем кулаков из колхозов 1930.jpg|sličica|257x257_pik|Še en sovjetski propagandni plakat iz 1930-ih let z napisom: "Zbrcajte kulake iz kolhozov." ]] Leta 1928 je desna opozicija Vseruske komunistične partije (boljševikov) še vedno poskušala podpreti uspešne kmete in povečati boj proti kulakom. Zlasti Aleksej Rykov, ki je kritiziral politiko dekulakizacije in "metode vojnega [[Komunizem|komunizma]]", je izjavil, da je treba napad na kulake izvesti, vendar ne z metodami tako imenovane dekulakizacije. Rykov je zagovarjal je ukrepanje proti individualnemu kmetovanju na vasi, katerega produktivnost je bila dvakrat nižja kot v evropskih državah. Menil je, da je najpomembnejša naloga stranke razvoj individualnega kmetovanja kmetov s pomočjo vlade.<ref name="nasllenina">[http://lib.meta.ua/index.php?book_id=3744 Н. В. Валентинов, Ю. Г. Фельштинский «Наследники Ленина»]</ref> Vlada je vse bolj opažala odprt in odločen protest med reveži proti premožnim srednjim kmetom.<ref>РГВА, ф. 4, оп. 1, д. 107, л. 215. Цит. по: [http://www.center-bereg.ru/k2552.html ''Чуркин В. Ф.'' Самоидентификация крестьянства на переломном этапе своей истории. // История государства и права, 2006, N 7]</ref>Naraščajoče nezadovoljstvo revnih kmetov je okrepila lakota na podeželju. Boljševiki so raje krivili "podeželsko protirevolucijo" kulakov, da bi zaostrili odnos ljudi do stranke: "Odbiti moramo kulaško ideologijo, ki prihaja v pismih iz vasi. Glavna prednost kulaka so krušne zadrege. ." Kmetje Rdeče armade so pošiljali pisma, v katerih so podpirali protikulaško ideologijo: "Kulaki so besni sovražniki [[Socializem|socializma]]. Uničiti jih moramo, ne peljati v kolhoze, odvzeti jim morate premoženje, inventar." Pismo vojaka Rdeče armade 28. topniškega polka je postalo splošno znano: "Zadnji kos kruha je odvzet, družina Rdeče armade se ne upošteva. Čeprav si moj oče, ti ne verjamem. Vesel sem, da si imel dobro lekcijo. Prodaj kruh, nosi presežek – to je moja zadnja beseda."<ref name="churkinsamoidentif">В. Ф. Чуркин, кандидат исторических наук. «Самоидентификация крестьянства на переломном этапе своей истории» // «История государства и права», 2006, N 7)</ref><ref name="krasniyvoin1930">Красный воин (МВО). 1930. 13 февраля, 14 мая.</ref> === Likvidacija === [[Slika:Forced collectivization USSR.jpg|sličica|221x221_pik|Odvzem žita od bogatih kmetov (kulakov) med prisilno kolektivizacijo v okrožju Timashovsky, Kuban, Sovjetska zveza, leta 1933]] "Likvidacija kulakov kot razreda" je bilo ime sovjetske politike,<ref>Kulchytskyi, S. ''[http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?Z21ID=&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Likvidatsiya_kurkulstva Liquidation of kulaks as class (ЛІКВІДАЦІЯ КУРКУЛЬСТВА ЯК КЛАСУ)]''. Encyclopedia of History of Ukraine. 2009.</ref> ki je bila uveljavljena v letih 1930–1931 za prisilen brezplačen odvzem lastnine (razlastitev) od dela kmetov in izolacijo žrtev takšnih dejanj z njihovo prisilno deportacijo, iz kraja stalnega prebivališča.<ref>{{cite book|last=Fitzpatrick|first=Sheila|year=2000|chapter-url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/first/f/fitzpatrick-stalinism.html|chapter=The Party Is Always Right|url=https://www.google.it/books/edition/Everyday_Stalinism/A3M8DwAAQBAJ|title=Everyday Stalinism: Ordinary Life in Extraordinary Times: Soviet Russia in the 1930s|edition=paperback|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|page=22|isbn=9780195050011|quote=The Soviet regime was adept at creating its own enemies, whom it then suspected of conspiracy against the state. It did so first by declaring that all members of certain social classes and estates—primarily former nobles, members of the bourgeoisie, priests, and kulaks—were by definition 'class enemies,' resentful of their loss of privilege and likely to engage in counterrevolutionary conspiracy to recover them. The next step, taken at the end of the 1920s, was the 'liquidation as a class' of certain categories of class enemies, notably kulaks and, to a lesser extent, Nepmen and priests. This meant that the victims were expropriated, deprived of the possibility of continuing their previous way of earning a living, and often arrested and exiled.}}</ref> Uradni cilj likvidacije kulakov je prišel brez natančnih navodil in je spodbudil lokalne voditelje k ​​radikalnemu ukrepanju, kar je povzročilo fizično eliminacijo. Kampanja za likvidacijo kulakov kot razreda je predstavljala glavni del Stalinove politike socialnega inženiringa v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.<ref>{{cite journal|last=Suslov|first=Andrei|date=July 2019|title='Dekulakization' as a Facet of Stalin's Social Revolution (The Case of Perm Region)|url=https://www.researchgate.net/publication/334144464_Lucse_peregnut_cem_nedognut_Dekulakization_as_a_Facet_of_Stalin's_Social_Revolution_The_Case_of_Perm_Region|journal=The Russian Review|volume=78|issue=3|pages=371–391|doi=10.1111/russ.12236|issn=1467-9434|accessdate=21 November 2021|via=ResearchGate}}</ref> == Glej tudi == * [[Kamboški genocid]] * [[Sovjetska lakota 1932-1933|Sovjetska lakota 1932 - 1933]] * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Rdeči teror]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Politična represija]] [[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]] lcw9vtetln818se2pb7rsri5100eksc 4 510657 5737755 5723961 2022-08-20T15:17:39Z MZaplotnik 13263 +6 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane slike/Glava}} |} {{vsebina|ime=Kazalo}} == Izbrane slike v letu 2022== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Vhod v dvorec Novo Celje.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:View of Krn (3).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Klub slovenskih biciklistov Ljubljana 1897.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Julian Alps from Vrsic Pass (3).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Ceiling of the National Museum of Slovenia (Ljubljana).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Vodni krog v slovenščini.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Coenagrion puella at Ormož Basins.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:View of Ptuj Castle 01.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Stolpersteine in Maribor (Maribor).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:HP 35 Calculator.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Railway Bridge (Maribor).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:20161001 FIS Sommer Grand Prix Hinzenbach 5213.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Iglesia de Santiago, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 02.jpg}} == Neuspešni predlogi za izbrane slike v letu 2022== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Kodeljevo (Codellijev grad).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:File:Škocjan (Divača municipality, Slovenia).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Holy Trinity church, hrastovlje - as seen from a kite.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Panoramski posnetek roba ljubljanskega Barja.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Golda Meir (1964).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Anticorona flag by Heraldica Slovenica.svg}} [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] 9nd4c64ts5kxvllgrx3tgtyaz6kt61k 0 510678 5737769 5736440 2022-08-20T15:39:19Z 109.182.177.155 /* Bibliografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot glasbena novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' - pele so Alenka Godec, Marta Zore, Mojca Vižentin. Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih. <ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=6. 5. 2022 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> == Bibliografija == * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) Urednica je Neža Maurer. Lektoriral je Severin Trošt, ilustriral Enzo Hrovatin, opremil Igor Ribič (Imprimo, d. o. o.), založila pa sama Miša Čermak. Natisnjeno je bilo 500 izvodov. * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === Festival slovenskega šansona === * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] 66uea2tke9hew18b3d9q8vr5boqjgeh 5737771 5737769 2022-08-20T15:44:00Z 109.182.177.155 /* Življenje in kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Življenje in kariera == Delala je kot glasbena novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' - pele so Alenka Godec, Marta Zore, Mojca Vižentin. <ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}</ref> Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih. <ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}</ref> == Bibliografija == * ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003) Urednica je Neža Maurer. Lektoriral je Severin Trošt, ilustriral Enzo Hrovatin, opremil Igor Ribič (Imprimo, d. o. o.), založila pa sama Miša Čermak. Natisnjeno je bilo 500 izvodov. * ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014) == Dela == * [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' <small>(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> (1995) * [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)</small> (2010) * [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * Barbara Čokl - ''Druga ženska'' <small>(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)</small> (1989) * [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)</small> * Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' <small>(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)</small> (1991) * [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> (2006, 2010) * [[Faraoni]] - ''Drugačen'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Hrepenenje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2007) * Faraoni - ''Lahko bi ostal'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Ne vdaj se'' <small>(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)</small> (2002) * Faraoni - ''Noč vina'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Pozabljen dan'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti in jaz'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * Faraoni - ''Ti nisi sam'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Faraoni - ''Vse, kar imam'' <small>(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> * [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' <small>(Gašper Rifelj/Miša Čermak)</small> * [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Helena Blagne]] - ''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' <small>(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> (1991) * [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * Marta Zore - ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(Tomaž Borsan/Miša Čermak)</small> * Marta Zore - ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1998) * Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> (1996) * [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> (2013) * [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' <small>([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])</small> (2005, 2006) * [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> (2003) * Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' <small>(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)</small> (2007) * [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' <small>(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)</small>''' ** Nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small>''' ** Nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' <small>(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' <small>(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti * '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)</small>''' ** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> ** 8. mesto <small>(49 točk)</small> * 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)</small> ** 3. mesto <small>(81 točk)</small> * [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 4. mesto <small>(102 točki)</small> * [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' <small>(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)</small> ** 11. mesto <small>(3 točke)</small> * 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> ** 3. mesto <small>(74 točk)</small> * [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 2. mesto <small>(6103 točke)</small> * [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec & Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' <small>(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 8. mesto <small>(21 točk)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič & Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 13. mesto <small>(557 glasov)</small> * 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' <small>(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 2. mesto <small>(5328 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 12. mesto <small>(714 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)</small> ** 14. mesto <small>(304 glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' <small>(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)</small> ** 2. mesto <small>(1499 glasov)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' <small>(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)</small> ** 3. mesto === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' <small>(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> ** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' <small>(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)</small> ** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo * [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' <small>(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)</small> === Festival slovenskega šansona === * 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' <small>([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])</small> * 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' <small>([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])</small> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-glasbenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]] no8y0twezs7rixe5u5fneqx3zg450vv 0 511173 5737641 5634879 2022-08-20T13:32:15Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Konjske pasme]] v [[Kategorija:Pasme konj]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Konj | name = Vladimirski konj<br>Владимирский тяжеловоз | image = RussianStamp051.07.jpg | image_caption = Vladimirec na ruski znamki | features = hladnokrvni delovni konj, gojen tudi za konjsko meso | altname = vladimirec | country = Ruska federacija | status = [[FAO]] (2007): ni ogrožen{{r|barb|page=99}} | colour = | male_height = 160 cm{{r|dmit|page=327}} | female_height = 157 cm{{r|dmit|page=327}} | male_weight = 750–800 kg{{r|dmit|page=327}} | group1 = | std1 = }} '''Vladimirski konj'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vladimirski konj {{!}} KONJI.com|url=https://konji.com/vladimirski-konj/|accessdate=2022-01-12|language=sl-SI|last=Tanja}}</ref> ali '''vladimirec''' je [[Rusija|ruska]] [[pasma]] težkega [[Hladnokrvni konj|hladnokrvnega konja]]. Pasmo so osnovali v zgodnjem 20. stoletju na kmetijah in kolektivnih posestvih (kolhozih) [[Ivanovska oblast|Ivanovske]] in [[Vladimirska oblast|Vladimirske oblasti]], lociranih vzhodno od [[Moskva|Moskve]]. Na oblikovanje vladimirca naj bi pomembno vplivali zlasti žrebci škotske pasme [[Clydesdale (pasma)|clydesdale]] (škotski hladnokrvni konj), skoteni med letoma 1910 in 1923. Pasma je bila prvič uradno priznana leta 1946. == Zgodovina == V času [[Ruski imperij|ruskega imperija]] na tamkajšnjem območju ni bilo niti ene avtohtone pasme težkega delovnega konja. Vladimirskega konja so oblikovali v približno enakem času, kot je potekal razvoj [[Ruski hladnokrvni konj|ruskega hladnokrvnega konja]] v [[Ukrajina|Ukrajini]].{{r|edwards|page=277}} Začetki vladimirske pasme segajo v leta 1886–1924.{{r|dad}} Prva parjenja naj bi se odvijala v kobilarni [[Gavrilov Posad|Gavrilovega Posada]] v Ivanovski oblasti, kjer so lokalne konje križali z živalmi škotske pasme [[clydesdale]], v manjši meri pa tudi z angleškima [[Cleveland bay|cleveland bayom]] in [[Suffolk punch|suffolkom]] ter francoskim [[Percheron|percheronom]].{{r|cabi|page=511|edwards|page2=276}} Med letoma 1919 in 1929 naj bi pri razvoju vladimirske pasme sodelovale kobile britanskega [[Shire (konj)|shira]].{{r|edwards|page=276|dmit|page2=327}} Vsi trije začetniki vladimirske pasme so bili clydesdalci. Med njimi sta bila dva – Border Brand in Lord James – skotena leta 1910, medtem ko je bil Glen Albin poležen v letu 1923.{{r|edwards|page=276}} Raven križanja z drugimi pasmami so močno zmanjšali v dvajsetih letih 20. stoletja in v sledečih dveh desetletjih je pasma utrjevala svojo današnjo obliko. Do uradnega priznanja je prišlo leta 1946.{{r|edwards|page=276}} == Značilnosti == Vladimirski konj je srednje močan delovni in hladnokrvni konj, znan po energetičnih in aktivnih [[Konjski hod|hodih]].{{r|dmit|page=327}} Živali imajo majhno glavo z ovnovim nosom, vrat je srednje dolg, pleča močna, hrbet nekoliko vklenjen in križ močan.<ref name=":0" /> Navadno so konjeve krepke noge gole, občasno pa se nad [[Kopito|kopiti]] pojavlja daljša zaščitna dlaka. Med vladimirskimi konji prevladujejo [[Rjavec (konj)|rjavci]],{{r|edwards|page=276}} noge in konjev obraz pogosto pokrivajo [[Barve konj#Bela znamenja in vzorci|bela znamenja]].{{r|dmit|page=327}} == Uporaba == Vladimirskega konja so v prvi vrsti vzredili za opravljanje različnih kmečkih opravil. Nekateri ga gojijo za pridobivanje konjskega [[Meso|mesa]].{{r|cabi|page=511}} Gre za hitro rastočo pasmo, ki že pri šestih mesecih doseže telesno maso 200 kg.{{r|dmit|page=327}} Zaradi živahnega premikanja so konji primerni za vlečenje ruskih trovpreg – tako imenovanih [[Troika (vprega)|troik]].{{r|edwards|page=276}} == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=barb>Barbara Rischkowsky, D. Pilling (eds.) (2007). [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/annexes/List%20of%20breeds%20documented%20in%20the%20Global%20Databank%20for%20Animal%20Genetic%20Resources/List_breeds.pdf List of breeds documented in the Global Databank for Animal Genetic Resources], annex to [ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1250e/a1250e.pdf ''The State of the World's Animal Genetic Resources for Food and Agriculture'']. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. {{ISBN|9789251057629}}. Accessed June 2017.</ref> <ref name=cabi>Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}.</ref> <ref name=dad>[http://dad.fao.org/cgi-bin/EfabisWeb.cgi?sid=0b1613ebf16355cf65f6a05b9a65fe25,reportsreport8a_50008763 Vladimirskaya Tyazhelovoznaya/Russian Federation]. Domestic Animal Diversity Information System of the Food and Agriculture Organization of the United Nations. Accessed June 2017.</ref> <ref name=dmit>N.G. Dmitriev, L.K. Ernst (1989). [https://wayback.archive-it.org/all/20091113044601/ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/009/ah759e/ah759e.pdf ''Animal genetic resources of the USSR'']. FAO animal production and health paper 65. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. {{ISBN|9251025827}}. Archived 13 November 2009. Also available [https://web.archive.org/web/20170929123942/http://www.fao.org:80/docrep/009/ah759e/AH759E13.htm here], archived 29 September 2017.</ref> <ref name=edwards>Elwyn Hartley Edwards (1994). ''The Encyclopedia of the Horse''. London; New York; Stuttgart; Moscow: Dorling Kindersley. {{ISBN|0751301159}}.</ref> }} [[Kategorija:Pasme konj]] 2aluhfdc4pq9wlm9bihy771ch8q976m 4 513655 5737735 5729518 2022-08-20T14:18:04Z MZaplotnik 13263 +3 končani wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2022'''. == Januar 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Stane Saksida}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Janez Jerovšek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Primerjava ponudnikov spletne pošte}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Celovito delavčevo zdravje}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam prvih}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam Rotary klubov v Sloveniji}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam čebelarskih društev v Sloveniji}} == Februar 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Novejša potniška letala}} == Marec 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Matej Kapus}} == April 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Cristian Marino}} ==Maj 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Marko Žerjal}} ==Junij 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudolf Schumann}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam gejev, lezbijk in biseksualcev}} ==Julij 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Intervencijske spretnosti}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Simon Trussevich}} ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Darko Jan Spasov (2022)}} [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji|Arhiv 2022]] ot60lqov3psce3o3ur8dvnne93n5uz0 0 515981 5737618 5737552 2022-08-20T13:07:10Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki [[Slika:Deng Xiaoping and Jimmy Carter at the arrival ceremony for the Vice Premier of China. - NARA - 183157-restored(cropped).jpg|sličica|290x290_pik|Demaoizacijo je izvedel [[Deng Šjaoping]].]] Proces '''demaoizacije''', ki se je začel po smrti [[Mao Cetung|Mao Cetunga]] leta 1976, je potekal z veliko čistko [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] in vlade z vojaškim udarom, ki ga je vodil maršal [[Je Džjanjing]]. Le-ta je premagal voditelje, ki so zagovarjali kulturno revolucijo, zlasti Maova tretja žena [[Džang Čing]] in šanghajska tolpa štirih (tako imenovani »radikalci«), pri čemer so izgubili možnost prevzema oblasti s strani Maovega izbranca [[Hua Guofeng|Hua Guofenga]].<ref>{{cite web|URL=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2002/021026_chinamaoheroi.shtml|title=China revive culto à personalidade de Mao|author=|date=2002-11-04|publisher=BBC}}</ref> Na ta način so se na oblast dvignili »pragmatiki« (ali centristi), ki so bili naklonjeni gospodarski in upravni učinkovitosti na škodo »ideološke čistosti«; [[Deng Šjaoping]] je leta 1978 uradno postal novi voditelj [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]] ter začel proces »demaoizacije« in uvedel širok reformistični program, ki je začel gospodarsko odpiranje Kitajske.<ref>{{cite web|URL=http://diplo.org.br/imprima1009|title=O impulso por trás do dinamismo chinês|author=|date=|publisher=[[Le Monde diplomatique]] Brasil}}</ref> Novo vodstvo komunistične partije je pripravilo nov načrt za politično in gospodarsko reorganizacijo Kitajske ter potrdilo novo ustavo, nov desetletni načrt, novo državno himno ter tudi v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Novi voditelji so sprožili pregon najbolj radikalnih frakcij levice. Maovi ženi in njenim najbližjim zaveznikom je bilo na primer trajno prepovedano delovati v kitajski politiki. Vrhunec demaoizacije je bila obtožba zlorabe moči s strani maoističnega vodstva; Centralni komite kitajske komunistične partije je objavil poročilo, v katerem je zapisal: »Zgodovina je pokazala, da je Maova [[kulturna revolucija]], ki je delovala zmotno in so jo izkoriščali protirevolucionarni razredi, povzročila notranje nemire in prinesla katastrofo za partijo, za državo in za vse ljudi«. Kmalu so sodili tudi tolpi štirih: [[Džang Čing]] in [[Zhang Chunqiao]] sta bila obsojena na smrtno kazen, kazen pa je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo;  [[Yao Wenyuan]] in [[Wag Hongwen]] sta bila obsojena na dvajset let zaporne kazni.  Reforme so državo vodile k večjemu uspešnemu kmetijskemu, industrijskemu, vojaškemu in tehnološkemu napredku, s ciljem povečati učinkovitost, vendar ne da bi opustili [[socializem]] in enopartijski sistem, politično-ideološke vidike pa so podredili gospodarskemu razvoju. Ideologija [[marksizem-leninizem]] je prav tako ostala ohranjena na oblasti. Pozneje je komunistična partija zmanjšala vladni nadzor nad zasebnim življenjem [[Kitajci|Kitajcev]] in razpustila komune; mnogi kmetje so dobili zemljo, da bi povečali spodbude za kmetijsko proizvodnjo. Ti dogodki so zaznamovali prehod Kitajske iz načrtnega gospodarstva v mešano socialistično-kapitalistično gospodarstvo z vedno svobodnejšim trgom, sistemom, ki ga mnogi imenujejo »tržni socializem«. == Glej tudi == * [[Destalinizacija]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Politika Kitajske]] qgoib5jcwdzg9e7oyrt976tmfpygm8x 0 516989 5737761 5736991 2022-08-20T15:24:00Z Florentina Veršič 146476 /* Modifikacije oboževalcev */ Dodani manjkajoči viri. wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa z otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-reverse-engineering-fan-projects-pulled-offline-for-a-second-time-after-yet-another-take-two-takedown|title=GTA reverse engineering fan projects pulled offline for a second time after yet another Take-Two takedown|date=2. 10. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-and-gta-vice-city-modders-fight-back-against-copyright-lawsuit/|title=GTA 3 and GTA Vice City modders fight back against copyright lawsuit|date=17. 11. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Games Radar|last=Jones|first=Ali}}</ref> == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot, s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'', Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]'' in ''[[Tetris|Tetrisom]]''. Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire. Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine. ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani Metacritic, medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS in druga najboljša za PlayStation Portable. ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto). Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto). {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej. V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.« Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''. GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger, kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem. Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] n1eh94evrj2hfdj4fnxm8it8p36pdvu 5737766 5737761 2022-08-20T15:30:49Z Florentina Veršič 146476 /* Sprejem */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa z otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-reverse-engineering-fan-projects-pulled-offline-for-a-second-time-after-yet-another-take-two-takedown|title=GTA reverse engineering fan projects pulled offline for a second time after yet another Take-Two takedown|date=2. 10. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-and-gta-vice-city-modders-fight-back-against-copyright-lawsuit/|title=GTA 3 and GTA Vice City modders fight back against copyright lawsuit|date=17. 11. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Games Radar|last=Jones|first=Ali}}</ref> == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/gtas-remaster-trilogy-has-significantly-exceeded-expectations-with-up-to-10m-sales/|title=GTA's remaster trilogy has 'significantly exceeded expectations' with up to 10m sales|date=7. 2. 2022|accessdate=20. 8. 2022|website=VGC|last=Ivan|first=Tom}}</ref> s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-passes-220-million-sales-w/1100-6429961/|title=Grand Theft Auto Series Passes 220 Million Sales Worldwide|date=21. 8. 2015|accessdate=20. 8. 2022|website=Gamespot|last=Haywald|first=Justin}}</ref> Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.svg.com/389802/proof-that-call-of-duty-is-bigger-than-gta/|title=Proof That Call Of Duty Is Bigger Than GTA|date=22. 4. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=SVG|last=Osborne|first=Mary}}</ref> in ''[[Tetris|Tetrisom]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://venturebeat.com/business/mr-tetris-explains-why-the-puzzle-game-is-still-popular-after-three-decades-interview/|title='Mr. Tetris' explains why the puzzle game is still popular after three decades (interview)|date=7. 4. 2014|accessdate=20. 8. 2022|website=Venture Beat|last=Takahashi|first=Dean}}</ref> Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/4814088.stm|title=Concorde voted the UK's top icon|date=17. 3. 2006|accessdate=20. 8. 2022|website=BBC News}}</ref> Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090301225730/http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=209385|title=Guinness ranks top 50 games of all time|date=28. 2. 2009|accessdate=20. 8. 2022|website=Comptuter and Video Games|last=Ivan|first=Tom}}</ref> ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani Metacritic, medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS in druga najboljša za PlayStation Portable. ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto). Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto). {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej. V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.« Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''. GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger, kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem. Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] nyxdcmy57b6qp8gi3wl9kyf6acvkscs 5737778 5737766 2022-08-20T16:16:29Z Florentina Veršič 146476 /* Sprejem */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa z otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-reverse-engineering-fan-projects-pulled-offline-for-a-second-time-after-yet-another-take-two-takedown|title=GTA reverse engineering fan projects pulled offline for a second time after yet another Take-Two takedown|date=2. 10. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-and-gta-vice-city-modders-fight-back-against-copyright-lawsuit/|title=GTA 3 and GTA Vice City modders fight back against copyright lawsuit|date=17. 11. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=Games Radar|last=Jones|first=Ali}}</ref> == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/gtas-remaster-trilogy-has-significantly-exceeded-expectations-with-up-to-10m-sales/|title=GTA's remaster trilogy has 'significantly exceeded expectations' with up to 10m sales|date=7. 2. 2022|accessdate=20. 8. 2022|website=VGC|last=Ivan|first=Tom}}</ref> s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-passes-220-million-sales-w/1100-6429961/|title=Grand Theft Auto Series Passes 220 Million Sales Worldwide|date=21. 8. 2015|accessdate=20. 8. 2022|website=Gamespot|last=Haywald|first=Justin}}</ref> Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.svg.com/389802/proof-that-call-of-duty-is-bigger-than-gta/|title=Proof That Call Of Duty Is Bigger Than GTA|date=22. 4. 2021|accessdate=20. 8. 2022|website=SVG|last=Osborne|first=Mary}}</ref> in ''[[Tetris|Tetrisom]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://venturebeat.com/business/mr-tetris-explains-why-the-puzzle-game-is-still-popular-after-three-decades-interview/|title='Mr. Tetris' explains why the puzzle game is still popular after three decades (interview)|date=7. 4. 2014|accessdate=20. 8. 2022|website=Venture Beat|last=Takahashi|first=Dean}}</ref> Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/4814088.stm|title=Concorde voted the UK's top icon|date=17. 3. 2006|accessdate=20. 8. 2022|website=BBC News}}</ref> Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090301225730/http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=209385|title=Guinness ranks top 50 games of all time|date=28. 2. 2009|accessdate=20. 8. 2022|website=Comptuter and Video Games|last=Ivan|first=Tom}}</ref> ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani [[Metacritic]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/legacy|title=Legacy Platform Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/ds/metascore|title=New and Upcoming Nintendo 3DS Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> in druga najboljša za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/release-date/available/psp/metascore?view=condensed&hardware=all|title=New and Upcoming PSP Games at Metacritic|accessdate=20. 8. 2022|website=Metacritic}}</ref> ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto). Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto). {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej. V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.« Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''. GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger, kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem. Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] k78b5gtp34j1merkbmvippe5pzibuqg 0 517891 5737798 5737524 2022-08-20T17:31:24Z Yerpo 8417 ne ga lomit, kakšni "uradni"? wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Napovedi === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] g6j29tepepd1oytmvf0k0aiqclxrgij 14 519397 5737710 5700291 2022-08-20T13:33:15Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki To je seznam [[pasma|pasemskih]] kokoši. Za informacije o kokoših na splošno, glejte [[domača kokoš]]. {{Commons cat|Chicken breeds}} [[Kategorija:Domača kokoš]] [[Kategorija:Pasme|K]] {{CatAutoTOC}} 1gywnd6lh4mdwkpt8gc4pbl9zy3sksq 0 520259 5737763 5736301 2022-08-20T15:27:12Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=Cessna 340 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A |caption=Cessna 340A }}{{Infobox aircraft type |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]] |manufacturer= [[Cessna]] 1972-84 |designer= Cessna |first flight=1970 |introduced=1971 model 340 <br> 1975 model 340A <br> 1979 model 335 |retired= |status= Izven proizvodnje |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole |more users=<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced=1971-1984 |number built= Cessna 340: 350 <br> Cessna 340A: 948 <br> Cessna 335: 65 |unit cost= Cessna 340A 1975 <br> $365,000<ref name="Cessna 340 all the details">{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}</ref> ($2 miljona v 2022) |developed from=[[Cessna 310]]}} |} [[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]] [[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]] [[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]] [[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]] [[File:Cessna 335 AN0645381.jpg|thumb|Cessna 335]] '''Cessna 340''' - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno potovalno športno letalo v konkurenci: [[Aero Commander 500]], [[Beechcraft Duke]], [[Beechcraft Queen Air]], [[Piper PA-31 Navajo]] in Piper Aerostar. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice [[Cessna 310]], ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka C340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971. Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – C340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot C340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310|Cessna C310]], medtem ko so krila iz letala Cessna C414. '''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo. Prodajna cena v Nemčiji je leta 1976 z opremo za instrumentalno letenje znašala 681.000 DEM. Do konca leta 2015 je bilo v Nemčiji skupno registriranih Cessen varianta C340 34 letal in varianta C340A 95 letal. V potniški kabini, namenjeni štirim osebam, so na voljo individualni sedeži z nastavljivimi nasloni. V kabino se vstopi skozi zadnja leva vrata. Prtljažni prostor v nosu trupa ima nosilnost 159 kg, dva prtljažna prostora sta v krilih za 54 kg in eden v zadnjem delu kabine za 154 kg. Cessne C340 (do C441) imajo opcijsko kemično stranišče s pasom. Obstaja zavesa za zasebnost, ki zastira stranišče z vseh sedežev, razen skrajnega zadnjega (če je nameščen). Gorivo je shranjeno v sistemu osmih rezervoarjev: šestih krilnih rezervoarjev in dva vizualno vpadljiva krilna rezervoarja v konici krila. Skupna prostornina rezervoarjev je 783 litrov, od tega je uporabnih 768 litrov, letalo uporablja gorivo Avgas 100LL. ==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)== {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk "*" --> |ref=''Pilot's Operating Handbook'' |crew=1 pilot |capacity= 5 potnik |length main= 10,46 m |length alt= 34 ft 4 in |span main= 11,61 m |span alt= 38 ft 1 in |height main= 3,84 m |height alt= 12 ft 7 in |area main= 17,1 m² |area alt= 184 sq ft |empty weight main= 3,921 lb |empty weight alt= 1779 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |max takeoff weight main=5990 lb |max takeoff weight alt=2717 kg |engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB |type of prop= McCauley Full Feathering 3 bladed 76.5'' props |number of props=2 |power main= 310 BHP |power alt= 230 kW |power more= |never exceed speed main= 234 vozlov IAS |never exceed speed alt= |max speed main= 244 vozlov TAS FL200 |max speed alt= |cruise speed main= 145-229 vozlov |cruise speed alt= |cruise speed more= |stall speed main= 82 vozlov |stall speed alt= 152 km/h |stall speed more= |more performance= *'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1620 ft (494 m) *'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1870 ft (570 m) *'''Pospeševalno-ustavitvena razdalja pri 91 vozlih: asfalt ISA MSL:''' 3000 ft (915 m) *'''Vzletna razdalja do 15 m z odpovedjo motorja: asfalt ISA MSL:''' 3900 ft (1200 m) *'''Minimum Control Speed Air Vmca:''' 84 vozlov *'''Max hitrost zakrilc:''' 160,140 vozlov *'''Max hitrost premikanja koles:''' 140 vozlov *'''Max diferecialni tlak:''' 4.2 PSI (290 hpa) višina kabine 8000 ft na FL200 |more general= '''Maks. teža za voženje:''' {{convert|6025|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. pristajalna teža:''' {{convert|5990|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. teža brez goriva MZFW:''' {{convert|5630|lb|kg|abbr=on}} |range main= 1,406 NM |range alt= 2,604 km  |range more= |ceiling main= 30 000 ft (15 800 ft SE) |ceiling alt= 9150 m (4800 m SE) |climb rate main= 1,650 ft/min (315 ft/min SE) |climb rate alt= 8,4 m/s (1,6 m/s SE) |max loading main= |max loading alt= |max power/mass main= |max power/mass alt= }} ==Glej tudi== * [[Beechcraft Duke]] * [[Beechcraft Queen Air]] * [[Cessna 310]] * [[Cessna 421]] * [[Aero Commander 500]] * [[Piper PA-31 Navajo]] [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Letala Cessna]] ==Viri== ptc7hr6ut0r1fj9u4zk5acagolh0ihr 0 520624 5738065 5712434 2022-08-21T08:22:17Z Octopus 13285 urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Darstellung Mieszkos und Mathildes von Schwaben.jpg | caption = Mješko Lambert prejema liturgično knjigo od Matilde Švabse | succession = Kralj Poljske | reign = 1025 – 1031 | coronation = 25. december 1025 <br/> stolnica v [[Gniezno|Gnieznu]] | succession1 = Vojvoda Poljske | reign1 = 1032–1034 | spouse = [[Richeza Lotarinška]] | issue = Adelajda Ogrska <br>[[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]], vojvoda Poljske <br>Gertruda, kijevska velika kneginja | house = [[Pjasti]] | house-type = Dinastija | father = [[Boleslav I. Poljski|Bolesłav I. Hrabri]] | mother = [[Emnilda Lužiška]] | birth_date = okoli 990 | birth_place = | death_date = 10. ali 11. maj 1034 | death_place = [[Poznanj]] (?) | place of burial = 10. ali 11. maj 1034 | religion = [[krščanstvo|zahodno krščanstvo]] }} '''Mješko II. Lambert''' ([[Poljščina|poljsko]] Mieszko II Lambert) iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] je bil od leta 1025 do 1031 kralj in od leta 1032 do svoje smrti vojvoda Poljske, * okoli [[990]], † [[11. maj|10./11. maj]] [[1034]]. Mješko II. je bil najstarejši sin kralja [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] in njegove tretje žene Emnilde Lužiške. Ime je dobil verjetno po svojem starem očetu Mješku I. Njegovo drugo ime, Lambert, ki so ga včasih napačno imeli za priimek, so mu dali po svetem Lambertu in verjetno po očetovem polbratu Lambertu Mješkoviču. Domneva se, da je bila izbira tega njegovega imena izraz ogrevanja odnosov med očetom Boleslavom I. in njegovo mačeho Odo Haldenslebensko.<ref>Jasiński K. ''Rodowód pierwszych Piastów''. str. 114.</ref> Leta 1028 in 1030 je organiziral dva uničujoča pohoda na [[Saška|Saško]] in zatem vodil obrambno vojno proti [[Nemčija|Nemčiji]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češki]] in [[Kijevska Rusija|kijevskim knezom]]. Leta 1031 je bil po napadu [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]], ki je na poljski prestol postavil Mješkovega starejšega polbrata [[Bezprim]]a, prisiljen na beg iz države. Zatekel se je na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], kjer ga je vojvoda Oldrih zaprl. Leta 1032 je ponovno pridobil oblast v enem od treh poljskih okrožij in nato združil državo in oživil preostale strukture oblasti. V tem času je Poljska izgubila več ozemeljskih pridobitev njegovega očeta: Gornjo Lužico, znano tudi kot Milsko, del Spodnje Lužice, [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], zahodni in osrednji deli Gornje Ogrske (zdaj [[Slovaška]]) in verjetno [[Moravska|Moravsko]]. Za svoje obdobje je bil zelo dobro izobražen. Znal je brati in pisati ter govoril [[grško]] in [[latinsko]], zato je po krivici znan kot Mješko Leni, Mlačni in Počasni. Vzdevke je dobil zaradi načina, kako se je končalo njegovo vladanje. Na začetku je deloval kot spreten in nadarjen vladar. ==Sklic== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Pjasti|Dinastija Pjasti]]||ok. 990|10. ali 11. maj|1034|}} {{s-reg}} |- {{s-bef|before=[[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]]}} {{s-ttl|title=Kralj Poljske|years=1025&ndash;1031}} {{s-vac|next=[[Boleslav II. Velikodušni]]}} |- {{s-bef|before=[[Bezprim]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Poljske |years=1032&ndash;1034}} {{s-aft|after=[[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 990]] [[Kategorija:Umrli leta 1034]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] erxfbc5muyccidi1gq8g4c7hk3kofft 0 521405 5738138 5735069 2022-08-21T09:50:09Z Radek 89714 prestavljeno na Operacija Avalanche wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Salerno]], [[Calabria]] in [[Taranto]], [[Italija]] | image = ItalySalernoInvasion1943.jpg | caption = Čete in bojna vozila, ki so padli med invazijo na celinsko Italijo pri Salernu, septembra 1943. | date = 3. september 1943 — 17. september 1943 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hermann Balck]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Traugott Herr]] | casualties1 = 2.009 ubitih<br />7.050 poškodovanih | casualties2 = 630 ubitih<br />3.500 poškodovanih | partof = italijanske kampanje }} '''Zavezniška invazija na Italijo''' predstavlja zavezniško izkrcanje v [[Italija|Italiji]], ki se je začela 3. septembra 1943 med [[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijansko kampanjo]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Operacijo je izvedla 15. armadna skupina pod poveljstvom generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] (vključno z ameriško peto armado pod vodstvom generala [[Mark Wayne Clark|Marka W. Clarka]] in britansko osmo armado pod poveljstvom generala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]]) in je bila izvedena po uspešni invaziji zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]]. Glavne invazijske sile so se izkrcale v okolici [[Salerno|Salerna]] 9. septembra na zahodni obali med operaciji Avalanche, medtem ko sta bili dve podporni operaciji izvedeni v [[Kalabrija|Kalabriji]] (operacija Baytown) in [[Taranto|Tarantu]] (operacija Slapstick).     == Načrt == [[Slika:Invasionofitaly1943.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Zemljevid poteka napadov na Italijo.]] Potem, ko so se boji v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] končali s predajo sil osi, je zavezniško vojaško vodstvo začelo preiskovati o tem, kje se bodo boji nadaljevali. Predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] je želel Italijo umakniti iz vojne, kar je označil za lahek udarec izpod pasu sil osi. Priljubljenost vojne v Italiji je padla in Churchill je verjel, da bo zaradi izkrcanja zavezniške vojske Italija izstopila iz vojne in da se bodo s tem boji v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] umirili ter tako omogočili prost prehod zaveznikom. To bi sprostilo pomorsko pot za vojaške operacije na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] ter omogočilo večjo dobavo orožja [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega bi napad na Italijo ustavil nemške sile in jih zadržal stran od vzhodne fronte, kar bi pomagalo ustvariti podobo druge fronte, ki jo je zahteval [[Josif Stalin]].<ref>Molony, pp. 185–197.</ref> General [[George Catlett Marshall|George Marshall]] in večina najvišjega ameriškega vodstva so se želeli izogniti operaciji, ki bi lahko premestila izkrcanje v Evropi. O izkrcanju so razpravljali in njegovo načrtovanje se je začelo leta 1942 in se je poleti 1944 izkazalo kot izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] (operacija Overlord). Ko je leta 1943 postalo jasno, da obsežnega izkrcanja ni mogoče izvesti, je bilo dogovorjeno, da se vojsko izkrca na [[Sicilija|Siciliji]], ne da bi se zavezali k nadaljnjim operacijam. Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in britanski premier Churchill pa sta menila, da je treba nadaljevati boje, da bi se sile osi zavezale k boju. Odločitev je bila sprejeta v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] maja 1943, a šele konec julija istega leta se je izkrcanje na Siciliji izkazalo za uspešno in sprejeta je bila odločitev o strmoglavljenju [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]].<ref>Atkinson pp. 184, 204</ref> Izkrcanje na Siciliji julija 1943 je bilo uspešno izvedeno, čeprav se je velikemu številu vojakov sil Osi uspelo umakniti na celino. Konec julija je bil Mussolini odstavljen in njegov [[Padec fašizma v Italiji|fašistični režim je padel]], nova vlada pa je začela mirovna pogajanja z zavezniki. Hitro izkrcanje naj bi pospešilo in olajšalo izstop Italije iz vojne ter na koncu povzročilo hitro zmago nad Nemci, ki bi bili blokirani v sovražni državi. Vendar je odpor italijanskih in nemških sil presenetil zaveznike in sovražnosti v regiji so se nadaljevale vse do predaje [[Berlin|Berlina]] 2. maja 1945. Poleg tega so morali zavezniki poskrbeti za civilno prebivalstvo na območjih, ki so jih zasedli.<ref name="Terdoslavich, p.157">Terdoslavich, p. 157.</ref> == Operacija == {{lektura}} == Glej tudi == * [[Italijanska kampanja (1943–1945)|Italijanska kampanja]] == Sklici == <references /> == Literatura == {{Cite book|title=Command Decisions|editor=Kent Roberts Greenfield|url=http://www.history.army.mil/books/70-7_0.htm|publisher=[[United States Army Center of Military History]]|year=1960|id=CMH Pub 70-7|chapter=12 Hitler's Decision on the Defense of Italy|first=Ralph S.|last=Mavrogordato|chapter-url=http://www.history.army.mil/books/70-7_12.htm|edition=2000 reissue}} == Zunanje povezave == * {{Cite web|title=Canada–Italy: 1943–1945|url=http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history/secondwar/Italy&CFID=7306822&CFTOKEN=14403978|publisher=Veterans Affairs Canada|access-date=17 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100327030720/http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history%2Fsecondwar%2FItaly|archive-date=27 March 2010|url-status=dead}} * {{Cite web|title=Campaign Summaries of World War 2: Italy and the Italian Campaign 1943–1945, including Sicily, Salerno & Anzio Landings|url=http://www.naval-history.net/WW2CampaignsItaly.htm|date=1998–2010|publisher=Naval-History.net|access-date=17 February 2010}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian Campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [https://web.archive.org/web/20090503114041/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italy) * [http://www.worldwar2history.info/Italy/ Summary of the Italian Campaign] * [https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html University of Kansas Electronic Library] Bad link * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html|date=21 June 2007|title=One of Many - Overview of 10 Corps operations at Salerno}} * [http://omniatlas.com/maps/europe/19430930/ Map of Europe during the Allied invasion of Italy (omniatlas.com)] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] fkbrh30ppv1m4vkw9fr4a2ggfg4o0ep 5738152 5738138 2022-08-21T10:15:36Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Apeninski polotok]] | image = Invasionofitaly1943.jpg | caption = Zemljevid poteka invazije | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga Zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />Sobojevniki:<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br /> | casualties1 = Med 203.000<ref>Zuehlke, stran 137</ref> in 376.637<ref>Liddel Hart, stran 627</ref> žrtev<br />+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov<ref>Zaloga, stran 44</ref> | casualties2 = Med 335.000<ref>Axelrod, stran 208</ref> in 1.793.570<ref>Marshall, stran202</ref> žrtev<br />+Okoli 4.500 letal<ref>Jackson, stran 400</ref> | casualties3 = '''Civilne žrtve in izgube'''<br />Med 87.000<ref>Baldoli Knapp, stran 262</ref> in 152.940<ref>Marshall, stran 202</ref> žrtev<br />+Popolno uničenje industrij in infrastruktur<br />+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov | partof = druge svetovne vojne }} {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> '''Zavezniška invazija na Italijo''' predstavlja zavezniško izkrcanje v [[Italija|Italiji]], ki se je začela 3. septembra 1943 med [[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijansko kampanjo]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Operacijo je izvedla 15. armadna skupina pod poveljstvom generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] (vključno z ameriško peto armado pod vodstvom generala [[Mark Wayne Clark|Marka W. Clarka]] in britansko osmo armado pod poveljstvom generala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]]) in je bila izvedena po uspešni invaziji zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]]. Glavne invazijske sile so se izkrcale v okolici [[Salerno|Salerna]] 9. septembra na zahodni obali med operaciji Avalanche, medtem ko sta bili dve podporni operaciji izvedeni v [[Kalabrija|Kalabriji]] (operacija Baytown) in [[Taranto|Tarantu]] (operacija Slapstick).     == Načrt == [[Slika:Invasionofitaly1943.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Zemljevid poteka napadov na Italijo.]] Potem, ko so se boji v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] končali s predajo sil osi, je zavezniško vojaško vodstvo začelo preiskovati o tem, kje se bodo boji nadaljevali. Predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] je želel Italijo umakniti iz vojne, kar je označil za lahek udarec izpod pasu sil osi. Priljubljenost vojne v Italiji je padla in Churchill je verjel, da bo zaradi izkrcanja zavezniške vojske Italija izstopila iz vojne in da se bodo s tem boji v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] umirili ter tako omogočili prost prehod zaveznikom. To bi sprostilo pomorsko pot za vojaške operacije na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] ter omogočilo večjo dobavo orožja [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega bi napad na Italijo ustavil nemške sile in jih zadržal stran od vzhodne fronte, kar bi pomagalo ustvariti podobo druge fronte, ki jo je zahteval [[Josif Stalin]].<ref>Molony, pp. 185–197.</ref> General [[George Catlett Marshall|George Marshall]] in večina najvišjega ameriškega vodstva so se želeli izogniti operaciji, ki bi lahko premestila izkrcanje v Evropi. O izkrcanju so razpravljali in njegovo načrtovanje se je začelo leta 1942 in se je poleti 1944 izkazalo kot izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] (operacija Overlord). Ko je leta 1943 postalo jasno, da obsežnega izkrcanja ni mogoče izvesti, je bilo dogovorjeno, da se vojsko izkrca na [[Sicilija|Siciliji]], ne da bi se zavezali k nadaljnjim operacijam. Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in britanski premier Churchill pa sta menila, da je treba nadaljevati boje, da bi se sile osi zavezale k boju. Odločitev je bila sprejeta v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] maja 1943, a šele konec julija istega leta se je izkrcanje na Siciliji izkazalo za uspešno in sprejeta je bila odločitev o strmoglavljenju [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]].<ref>Atkinson pp. 184, 204</ref> Izkrcanje na Siciliji julija 1943 je bilo uspešno izvedeno, čeprav se je velikemu številu vojakov sil Osi uspelo umakniti na celino. Konec julija je bil Mussolini odstavljen in njegov [[Padec fašizma v Italiji|fašistični režim je padel]], nova vlada pa je začela mirovna pogajanja z zavezniki. Hitro izkrcanje naj bi pospešilo in olajšalo izstop Italije iz vojne ter na koncu povzročilo hitro zmago nad Nemci, ki bi bili blokirani v sovražni državi. Vendar je odpor italijanskih in nemških sil presenetil zaveznike in sovražnosti v regiji so se nadaljevale vse do predaje [[Berlin|Berlina]] 2. maja 1945. Poleg tega so morali zavezniki poskrbeti za civilno prebivalstvo na območjih, ki so jih zasedli.<ref name="Terdoslavich, p.157">Terdoslavich, p. 157.</ref> == Operacija == {{lektura}} == Glej tudi == * [[Italijanska kampanja (1943–1945)|Italijanska kampanja]] == Sklici == <references /> == Literatura == {{Cite book|title=Command Decisions|editor=Kent Roberts Greenfield|url=http://www.history.army.mil/books/70-7_0.htm|publisher=[[United States Army Center of Military History]]|year=1960|id=CMH Pub 70-7|chapter=12 Hitler's Decision on the Defense of Italy|first=Ralph S.|last=Mavrogordato|chapter-url=http://www.history.army.mil/books/70-7_12.htm|edition=2000 reissue}} == Zunanje povezave == * {{Cite web|title=Canada–Italy: 1943–1945|url=http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history/secondwar/Italy&CFID=7306822&CFTOKEN=14403978|publisher=Veterans Affairs Canada|access-date=17 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100327030720/http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history%2Fsecondwar%2FItaly|archive-date=27 March 2010|url-status=dead}} * {{Cite web|title=Campaign Summaries of World War 2: Italy and the Italian Campaign 1943–1945, including Sicily, Salerno & Anzio Landings|url=http://www.naval-history.net/WW2CampaignsItaly.htm|date=1998–2010|publisher=Naval-History.net|access-date=17 February 2010}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian Campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [https://web.archive.org/web/20090503114041/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italy) * [http://www.worldwar2history.info/Italy/ Summary of the Italian Campaign] * [https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html University of Kansas Electronic Library] Bad link * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html|date=21 June 2007|title=One of Many - Overview of 10 Corps operations at Salerno}} * [http://omniatlas.com/maps/europe/19430930/ Map of Europe during the Allied invasion of Italy (omniatlas.com)] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 2gi1jyogvdz60wnlbx3emgwyh51lfpj 5738159 5738152 2022-08-21T11:27:37Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Apeninski polotok]] | image = Invasionofitaly1943.jpg | caption = Zemljevid poteka invazije | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga Zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />Sobojevniki:<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br /> | casualties1 = Med 203.000<ref>Zuehlke, stran 137</ref> in 376.637<ref>Liddel Hart, stran 627</ref> žrtev<br />+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov<ref>Zaloga, stran 44</ref> | casualties2 = Med 335.000<ref>Axelrod, stran 208</ref> in 1.793.570<ref>Marshall, stran202</ref> žrtev<br />+Okoli 4.500 letal<ref>Jackson, stran 400</ref> | casualties3 = '''Civilne žrtve in izgube'''<br />Med 87.000<ref>Baldoli Knapp, stran 262</ref> in 152.940<ref>Marshall, stran 202</ref> žrtev<br />+Popolno uničenje industrij in infrastruktur<br />+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov | partof = druge svetovne vojne }} {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> '''Zavezniška invazija na Italijo''' je del [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Gre za skupek vojaških operacij [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zaveznikov]] med junijem 1943 in majem 1945, ki so bile namenjene strmoglavljenju [[Benito Mussolini#Fašistična Italija|fašistične Italije]] in uničenju [[Tretji rajh|nemških enot]], ki naj bi jih po predvidevanjih [[Nemci]] poslali [[Kraljevina Italija|Italiji]] na pomoč. Ta prvi del invazije se obravnava kot ''[[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijanska kampanja]]'', ki naj bi usodno ošibela nemške sile na ostalih [[Evropa|evropskih]] bojiščih. Po zaključku kampanje se je zavezniška invazija nadaljevala na severno Italijo do zasedbe [[Trst]]a. Operacijo je izvedla 15. armadna skupina pod poveljstvom generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] (vključno z ameriško peto armado pod vodstvom generala [[Mark Wayne Clark|Marka W. Clarka]] in britansko osmo armado pod poveljstvom generala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]]) in je bila izvedena po uspešni invaziji Zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]].     == Ozadje in načrtovanje== Jeseni 1942. so [[Britanci]] pod [[Bernard Montgomery|Montgomeryjevim]] vodstvom zavzeli [[El Alamein]] in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz [[Afrika|Afrike]]. Istočasno so [[Eisinhower|Eisinhowerjeve]] čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod [[Stalingrad]]om poslali vojaški kontingent v [[Tunizija|Tunizijo]], vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. [[Sredozemlje]] je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na [[Apeninski polotok]], kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na [[Sicilija|Sicilijo]] takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje [[letališče|letalske baze]] v okolici [[Foggia|Foggie]], od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli vso Italijo in predvsem osrednjo Evropo.<ref>Bauer, stran 37-38</ref><ref>Dejansko je bilo ustvarjenih v ta namen okoli 30 večjih in manjših letališč in pristajalnih stez, od katerih je bilo najpomembnejše letališče v kraju [[Amendola]], čigar samo glavna steza brez odcepov je bila 200 metrov široka in 3,5 km dolga – glej Treccani.it/foggia</ref> To bi sprostilo pomorsko pot za vojaške operacije na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] ter omogočilo večjo dobavo orožja [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega bi napad na Italijo ustavil nemške sile in jih zadržal stran od vzhodne fronte, kakor je zahteval [[Josif Stalin]].<ref>Molony, pp. 185–197.</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, a z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladal Montgomeryjev projekt, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> Nesoglasja v vojaškem vodstvu Zaveznikov so zahtevala vrhunski sestanek najvišjih predstavnikov obeh držav. Američani so vztrajali pri načrtu zamrznjenja operacij v Sredozemlju takoj po zavzetju Sicilije in nato velikega napada na Evropo preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Britanci pa so hoteli nadaljevati s pritiskom na Apeninski polotok “do uničenja Italije”, kar bi prisililo Nemčijo na popolno fragmentacijo vojaških sil.<ref>Atkinson, stran 19-22</ref> Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in britanski premier [[Churchill]] sta se udeležila burne konference [[Washingtonska konferenca (1943)|Trident]], ki je trajala od 12. do 24. maja 1943 in ki se je zaključila s kompromisom. Novi načrt je predvideval napad na Francijo in premestitev dobrega dela zavezniških čet iz Sredozemlja v Veliko Britanijo kot pripravo na [[Operacija Overlord|operacijo Overlord]]. Medtem naj bi Eisenhower, po predvidenem totalnem uspehu na Siciliji, ukrepal po svoji uvidevnosti “za dosego umika Italije z vojnega pozorišča”, kar naj bi bilo po britanskem predvidevanju dosegljivo s skromnim kontingentom bojevnikov.<ref>Atkinson, stran 28-31</ref> Konkurenca in rivalstvo med Američani in Britanci, ki sta bila očitna že od samega začetka vojne, se je tudi v tem primeru jasno pokazala. Tudi sile osi so imele probleme v vodstvu. Po izgubi [[Libija|Libije]] in Tunizije ter po katastrofalnem [[Italijanska armada v Rusiji|porazu v Rusiji]] je bila italijanska vojska močno oslabljena in demoralizirana. [[Mussolini]] se ni zavedal težkega stanja oziroma ga ni hotel priznati, a njegovi ožji sodelavci so jasno uvideli začetek konca. General [[Vittorio Ambrosio]], načelnik vrhovnega štaba oboroženih sil, je predlagal odstop od zavezništva z Nemčijo, vendar ga ''Duce'' ni poslušal. Nasprotno je nastalo stanje pravilno razumel sam [[Hitler]], zato je Mussolinija podprl, saj je potreboval njegovo sodelovanje. V predvidevanju napada s strani zavezniških sil<ref>Picone Chiodo, stran 364</ref>, je Hitler poslal na polotok nadaljnji dve diviziji pod poveljstvom [[Albert Kesselring|Alberta Kesselringa]]. Razen tega je odobril vrsto operacij pod skupnim imenom [[Operacija Achse]] (ali ''Fall Achse''), ki naj bi bile potrebne v primeru italijanske [[kapitulacija|kapitulacije]] <ref>V glavnem so to bile: Operacija Alarik - zasedba Apeninskega polotoka, Operacija Konstantin – onesposobljenje italijanskih sil na Balkanu, Operacija Siegfried – zasedba nekaterih področij južne Francije, Operacija Nürnberg – ohranitev razmejitvene črte med Francijo in Španijo, Operacija Kopenhagen – nadzor mejnih prehodov med Francijo in Italijo. Glej Picone Chiodo, stran 364-365.</ref>. Ko je 17. junija Mussolini uradno prosil za pomoč, mu je Hitler poslal še tri oklepne divizije. Tako je bilo v Italij pred zavezniško invazijo kar osem dobro izkušenih nemških divizij. Vendar je bila fašistična Italija že v globoki krizi. Mussolini ni hotel poslušati raznih predlogov o diplomatski rešitvi situacije ali o odstopu države iz zavezništva osi ali celo o koaliciji manjših evropskih držav. Vodstva oboroženih sil in civilnih administracij so si prizadevala najti vse mogoče politične izhode iz krize in kralj [[Viktor Emanuel III.]] je začel pripravljati razrešitev Mussolinijevih pooblastil.<ref>Deakin, stran 314-328 ter 391-426</ref> Celo nekateri visoki predstavniki Fašistične stranke so se javno uprli proti diktaturi, vendar Mussolini ni še uvidel nevarnosti, temveč je z običajno vnemo spodbujal k nadaljevanju vojne. ==Področje spopadov in strategije== Invazija na Italijo je morala upoštevati [[geomorfologija|geomorfologijo]] Apeninskega polotoka. [[lovsko letalo|Lovska letala]] so lahko dosegla določene cilje samo s krova [[letalonosilka|letalonosilk]], na katere je pa prežala budna mornarica osi. Zaradi tega je bilo potrebno zavzetje Sicilije, od koder bi lovci nemoteno leteli na celotni polotok. Zavezniki namreč niso načrtovali prilastitve Apeninskega polotoka, temveč samo uničenje sovražnega režima, zato niso uporabili vse razpoložljive sile, na primer [[bombnik]]ov, ki bi lahko dosegli vsako točko na polotoku. Nasprotno pa Hitler ni upošteval [[Strateško načrtovanje|strateške pomembnosti]] južne Italije. Menil je, da je bolje izkoristiti naravne zapreke vzdolž polotoka, zato je koncentriral svoje čete na najteže prehodnih točkah. Narava sama in hude zime [[Apenini|Apeninov]] naj bi bili najboljša ovira prodiranju Zaveznikov, čeprav bi bili obsežni predeli južne Italije izgubljeni za sile osi. Ta taktika sploh ni predvidevala nastopa nemških letal, zato so pa Zavezniki vse pogosteje uporabljali zračne napade, tako proti nemškim [[pozicijska vojna|položajem]], kot tudi proti [[mesto]]m severne Italije, ki naj bi Nemčijo preskrbovala z [[industrija|industrijskimi proizvodi]]. Tudi razmerje sil je bilo zelo neuravnoteženo: Zavezniki so imeli 57 tisoč mož, 1220 artilerijskih enot, 1320 oklepnikov, Nemci samo 29 tisoč mož, 665 artilerijskih enot in 400 oklepnikov. Medtem ko se Nemci po padcu fašizma niso mogli veliko zanesti na pomoč republikanskih Italijanov ([[Italijanska socialna republika]]), je Zaveznikom pomagalo okoli 60 tisoč [[Italijansko odporniško gibanje|partizanov]], ki so napadali Nemce iz severa. Odločilnega pomena je bila letalska flota Zaveznikov, ki je dejansko onesposobila nemško preskrbo s potrebščinami in dohod svežih čet. To se je najprej pokazalo v pomanjkanju [[gorivo|goriva]], ki je onemogočilo tako manevre kot urejeno umikanje.<ref>Hart, str. 938</ref> Današnji [[zgodovinar]]ji izpostavljajo tudi dejstvo, da niti Hitler niti Zavezniki niso dovolj upoštevali italijanske komponente, se pravi da so šteli Apeninski polotok in Sicilijo za nikogaršnje ozemlje, poseljeno z ljudstvom, ki bo apatično prisostvovalo dogajanju.<ref>AA.VV.:The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944, a cura di Sir James Butler, History of the Second World War, United Kingdom Military Series, Uckfield, UK, Naval & Military Press, 2004 [1973], ISBN 1-84574-069-6.</ref><ref> Rochat.</ref> ==Invazija na Sicilijo == {{Glavni | Zavezniška invazija na Sicilijo}} {{ | }} Dne 9. maja 1943 so Zavezniki po silovitem bombardiranju zavzeli otok [[Pantelleria]], kjer se je nahajala letališka steza strateškega pomena. Po enem mesecu so bili zavzeti tudi otoki [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Dne 9. julija sta se izkrcali na jugozahodni sicilski obali [[7. armada (ZDA)|7. armada ZDA]] (pod vodstvom generala [[George Smith Patton mlajši|Pattona]]) in britanska [[8. armada (Združeno kraljestvo)|8. armada]] (pod poveljstvom generala Montgomery), skupno 181 tisoč vojakov, 600 tankov in 1800 topov<ref>Picone Chiodo, stran 270</ref>. Pozneje se je izkrcalo še več divizij, tako da je bilo ob koncu operacije v Siciliji okoli 467 tisoč zavezniških vojakov<ref>Picone Chiodo, stran 279</ref>. Začetna vojska osi je bila sestavljena iz [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. italijanske armade]] (200 tisoč mož) in nekaterih nemških divizij (sprva 30 tisoč mož, pozneje 60 tisoč). Patton se je izkrcal na jugozahodni obali, Montgomery na jugovzhodni. Britanci so napredovali vzdolž vzhodne sicilske obale, kjer so se spopadali z nemškimi branitelji. Pattonova armada je pa brez večjih težav dosegla [[Palermo]] in ga zavzela, nakar se je takoj usmerila proti vzhodu, da bi zasedla [[Messina|Mesino]] in s tem pretrgala vse zveze osi s polotokom.<ref>Bauer, str 205</ref> Ustavili so jih Nemci, ki so tako omogočili umik svojih čet preko [[Mesinski preliv|Mesinskega preliva]]: Sicilijo je zapustilo okoli 40 tisoč nemških vojakov z 9789 terenci, 51 tanki in 163 topovi<ref>D’Este, str 418</ref>, plus 62 tisoč italijanskih vojakov z 227 terenci in 41 topovi. Zasedba Sicilije je bila velikega političnega pomena, saj je dokončno prepričala italijanske vojaške voditelje o neizbežnosti predaje, ki se je dejansko zgodila že 3. septembra. Nemci so sicer predvideli italijanski odstop, čeprav se z njim niso strinjali, zato so utrdili obrambne položaje na polotoku in pripravili [[Operacija Achse|''Operacijo Achse'']]. ==Padec Mussolinijeve vlade== {{ Glavni [[Kapitulacija Fašistične Italije]] | [[Italijansko odporniško gibanje]] | [[Operacija Achse]] }} V potek zavezniške invazije na Italijo se kronološko postavlja politični preobrat v vodstvu Kraljevine Italije, vključno s strmoglavljenjem Mussolinija, razdorom fašističnega režima in nastopom odporniškega gibanja. Že 19. julija sta se Hitler in Mussolini osebno srečala, vendar je šlo v glavnem le za Hitlerjevo zagovarjanje vsestranskega nadaljevanja bojev, ki ga je Mussolini pasivno sprejemal brez vsakega prepričanja. To je prepričalo vojaško hierarhijo z [[Dino Grandi|Dinom Grandijem]] na čelu, pa tudi samega [[Viktor Emanuel III.|kralja]], da je treba Mussolinija onesposobiti. Dne 25. julija ga je Viktor Emanuel III. dal aretirati; imenoval je novo vlado pod vodstvom [[Pietro Badoglio|Pietra Badoglia]], ki je takoj uradno potrdil zavezništvo z Nemčijo in namen, da se vojna nadaljuje. V resnici so tako Badoglio kot ostali predstavniki vlade samo želeli izstopiti iz vojne in so s to izjavo le skušali pridobiti na času. Hitler pa je bil dovolj prefinjen politik, da je te namere pravilno razumel, zato je nemudoma sprožil ''Operacijo Achse'': Kesselring je bil zadolžen za evakuacijo Sicilije in obrambo južne Italije, medtem ko je bil [[Edwin Rommel|Rommel]] premeščen v [[Bologna|Bologno]] in novih osem divizij je prišlo v severno Italijo, ena pa, [[padalske enote|padalska]], v okolico [[Rim]]a<ref>Bauer, zv. V, stran 214</ref>. Na zavezniški strani se je medtem pripravljala ''Operacija Overlord''. Sprejeta je bila odločitev, da se invazija na Italijo nadaljuje 9. septembra z izkrcanjem čet v [[Salerno|Salernu]].<ref>Morris, stran 120-121</ref> Badoglio je Zaveznikom napovedal predajo in jim predlagal, naj istočasno sprožijo obširno akcijo v podporo Italijanom, zato je bil tudi napovedan nastop ameriških padalcev na ozemlje mesta Rim.<ref> Bauer, zv. V, stran216-217</ref>. Dne 3. septembra je bila predaja podpisana v kraju [[Cassibile]], vendar so se Američani premislili v zvezi z intervencijo padalcev in Badoglio je svetoval, da se vest o predaji trenutno zamrzne. Kljub temu je na večer 8. septembra Eisenhower uradno razglasil kapitulacijo Italije in Badoglio jo je moral uradno potrditi <ref>Bauer, zv. V, stran217</ref>. Hitler je takoj pospešil ''Operacijo Achse'': [[Wehrmacht]] je povsod razorožila italijanske vojake, ki večinoma sploh niso razumeli, za kaj se gre, saj niso bili obveščeni o političnem dogajanju; v severni Italiji je Rommel zasedel večja mesta in aretiral cele divizije Italijanskih vojakov; Kesselring je skoraj brez boja osvojil Rim; na [[balkan]]skih bojiščih so Nemci brutalno zasedli večino ozemlja in [[deportacija|deportirali]] v Nemčijo več kot 600 tisoč italijanskih vojakov <ref> Bauer, zv. V, stran217</ref>. Že 9. septembra je bil ustanovljen [[italijansko odporniško gibanje|''CLN Comitato di Liberazione Nazionale'']] (= Komite narodne osvoboditve), organizirano odporniško gibanje, iz čigar vrst je izšla večina ustanoviteljev poznejše [[Italija|republike]]. Kralj in Badoglio sta v Brindisiju rekonstruirala vlado in 13. oktobra napovedala vojno Nemčiji, s čimer je Kraljevina Italija postala sobojevnica Zaveznikov.<ref>Kraljevina Italija in pozneje italijansko odporniško gibanje nista bila “zaveznika” Britancev in Američanov, ker ni bil nikoli podpisan kak uradni dokument o sodelovanju in medsebojni pomoči. Razmerje se je omejevalo le na “začasno sodelovanje v borbi proti Nemcem”, torej “sobojevništvo”, za katero ni bila predvidena hierarhična linija oblasti.</ref> Medtem je Hitler osvobodil Mussolinija in ga prepričal, da ustanovi novo kolaboracionistično državo, tako imenovano RSI, [[Italijanska Socialistična Republika|Italijansko Socialistično Republiko]] <ref>Bauer, zv. V, stran 218-220</ref>. ==Invazija na polotok== {{Glavni | [[Operacija Baytown]] | [[Štiri neapeljski dnevi]]}} Čeprav so Zavezniki že 3. septembra zasedli [[Kalabrija|kalabrijsko]] obalo, se je predvideno izkrcanje v Salernu ([[Operacija Avalanche]]) zgodilo 9. septembra, istočasno z britanskim zavzetjem mesta Taranto ([[Operacija Slapstick]])<ref>Atkinson, stran 231-241)</ref>. Slednje je bilo potrebno za zasedbo [[Foggia|Foggie]] in [[Amendola|Amendole]], kjer je bilo tedaj največje vojaško letališče v Evropi<ref>Hart 2009, stran 655</ref>. Po hudih bojih in izgubi okoli 3500 vojakov, so se Nemci 16.9. umaknili proti notranjosti tako iz Salerna kot iz Foggie. V istem času so se nemške čete umaknile tudi iz [[Sardinija|Sardinije]] in [[Korzike]]. Po pridobitvi Salerna je načrt zavezniškega prodiranja na sever predvideval zavzetje [[Neapelj|Neaplja]] ter združitev ameriških in britanskih čet na bregovih reke [[Volturno]], onstran katere je bila nastanjena glavnina nemške vojske. Vendar so Nemci težko poškodovali vse ceste na področju in minirali vse dostope do Neaplja, kakor tudi večino javnih in trgovskih struktur v mestu samem. Ko so poleg tega pospešili čistke med civilnim prebivalstvom, so se ljudje uprli. V štirih dneh spopadov med nemškimi vojaki na eni strani ter italijanskimi vojaki in civilisti na drugi je umrlo veliko število Italijanov, vendar ni na razpolago natančnih podatkov: lokalni zapiski govorijo o 168 vojakih in 159 civilistih, državna komisija je pozneje priznala vsega skupaj 155 žrtev, mestno pokopališče pa je v tistih dneh izvršilo kar 562 pokopov. Zavezniške čete, ki so se medtem z nepredvideno težavo približale Neaplju, so 1. oktobra vkorakale v dejansko že osvobojeno mesto <ref>Rocca, stran 119</ref>, saj so ga Nemci že prejšnji dan zapustili. ==Proti Rimu== {{Glavni | [[Nemške obrambne linije v Italiji]] | [[Bombardiranje Barija]] }} Naslednja etapa je bil [[Rim]], ki so ga tako Britanci kot Američani hoteli doseči kot prvi. Britanci so nameravali napredovati po [[jadran]]ski obali do [[Pescara|Pescare]], kjer bi se združili s [[komandos]]i, prišlimi po morju, nato bi skupno šli proti zahodu do Rima in s tem obkolili nemške čete. Dejansko je 8. armada napredovala zelo počasi, ker so bili mostovi na reki [[Biferno]] porušeni. Medtem so Nemški tanki napadli čakajoče komandose in samo končni prihod armade jih je prisilil k umiku. Američani so na drugi strani polotoka prišli do reke Volturno, prve nemške obrambne linije, in jo po sedmih dneh bojevanja zavzeli.<ref> Rocca, stran 121-123</ref> Zavezniki so se znašli v nepredvidenih težavah, tako zaradi nemških napadov kot tudi zaradi skrajno težavnega apeninskega teritorija in vremenskih razmer, ki so dejansko onemogočali napredovanje. V prvi polovici novembra so bili tako Američani kot Britanci pred naslednjo nemško obrambno linijo, to je linijo Gustav, ki se je raztezala preko vsega polotoka, od Jadranskega do [[Tirensko morje|Tirenskega morja]]. Istočasno se je spremenil tudi sestav vojske zaradi priprav na Operacijo Overlord. Štiri ameriške divizije in tri britanske so bile umaknjene iz Italije; nadomestili so jih korpus [[francoski kolonialni imperij|francoskih kolonialnih sil]], odsek [[Kanada|kanadskih]] specialnih čet, dve diviziji [[Poljska|Poljakov]] in motorizirana brigada [[italijansko odporniško gibanje|italijanskih sobojevnikov]].<ref>Morris, stran 249-251</ref> Tako imenovana zimska ofenziva se je začela s prebojem Britancev, ki so zmagoslavno poročali, da je pot do Rima odprta, vendar so se jim nemške čete kaj kmalu zoperstavile v kraju [[Ortona]], ki si je v tistih dneh prislužil vzdevek “italijanski Stalingrad”. Bitke so bile zelo hude, tako da tudi po nemškem umiku zavezniške sile niso bile več dovolj močne, da bi bistveno napredovale. Ena od zadnjih nemških akcij pred umikom je bilo [[Bombardiranje Barija|bombardiranje]] pristanišča mesta [[Bari]], ki je bilo glavno oporišče za preskrbo 8. britanske armade in letališča pri Foggi. Na večer 2. decembra je ''Luftflotte'' bombardirala [[pristanišče]] in osem tovornih ladij je utrpelo večje poškodbe, 17 plovil je pa potonilo, kar je za skoraj mesec dni onesposobilo vsak promet. Najhujša posledica pa je bila poškodba ene od zasidranih ameriških ladij, ki je dovažala [[iprit]], kar je povzročilo ogromne zastrupitve tako med ameriško vojsko kot med italijanskim civilnim prebivalstvom, tudi zaradi uradnega prikrivanja dejstva, da je bil [[strup]] sploh prisoten. Dejansko je zaradi zastrupitve umrlo okoli tisoč vojakov in prav toliko civilistov, ki bi se bili večinoma lahko rešili že s samim umivanjem in izpiranjem ran, a niso bili o tem poučeni.<ref>Atkinson, stran 324-325</ref> Decembra se je odvilo več spopadov z zmagami in izgubami na obeh straneh. Po dolgih in krvavih bojih so tako Američani kot Britanci ustavili napad, ne da bi okrnili linijo Gustav. Ob koncu leta 1943 je ofenziva na italijanskih tleh postala manj zanimiva, saj se je pripravljala operacija Overlord. Tako Eisenhower kot Montgomery sta bila odpoklicana in nadomestila sta jih [[Henry Maitland Wilson]] in [[Oliver Leese]].<ref>Morris,stran 271-274</ref> ==Osvoboditev Rima== '' {{Glavni | Obrambna linija Gustav | Bitke za Cassino | Bitke pri Anziu}} Čeprav je Churchill podprl izvedbo operacije Overlord, je bil še vedno prepričan, da bi najboljša taktika bila prodor Zaveznikov preko Italije in [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Alpe|Alp]]. Operacija Shingle je predvidevala britanski napad na linijo Gustav v višini [[Cassino|Cassina]], ki naj bi toliko obremenil nemško obrambo, da bi prezrla izkrcanje zavezniških čet v kraju [[Anzio]] na severu linije. Tako so se vrstili razni napadi v smeri Cassina, ki pa niso dosegli večjih uspehov; nasprotno, Zavezniki so utrpeli ogromne izgube, Nemci pa so utrdili svoje sile s pošiljko dveh dodatnih divizij na območje.<ref> Bauer VI, stran 87-91</ref> Izkrcanje v Anziu dne 22. januarja 1944 je tako poteklo nemoteno in je res presenetilo Nemce; pot proti Rimu je bila dejansko odprta. Vendar samo za tri dni, kajti Kesselring je nemudoma poslal tja padalce in pancerje<ref>Katz, stran 195</ref>, medtem ko so zavezniški vojaki še utrjevali pridobljeno obalno oporišče. Šele 30. januarja so se zavezniške čete odpravile proti Rimu, a bilo je prepozno. V treh dneh bojevanja so izgubili okoli 3000 mož in tretjino oklepnikov<ref>Morris, stran 301-303</ref>; tudi nemške čete so bile zdelane in začela se je dolga [[pozicijska vojna]]. Medtem so se nadaljevali napadi na področju Cassina, vendar brez večjih sprememb. Omembe vredno je prvo bombardiranje [[samostan]]a [[Montecassino]], ki so ga Zavezniki zaradi zmotnih informacij imeli za nemško oporišče. V resnici samostan ni bil v nemških rokah, šele po tem prvem bombardiranju se je med razvaline nastanila nemška vojska, ki je tako celo pridobila ugodno obrambno točko.<ref>Bauer VI, stran 102-103</ref> Kljub nesoglasjem v vodstvu so Zavezniki ponovno napadli bivši samostan in okolico dne 15. marca s težko ofenzivo 550 bombnikov in 748 terenskih topov, vendar Cassina niso zavzeli. <ref>Morris, stran 335-337</ref> Tudi napadi na [[bajonet]] so samo povečali število človeških žrtev in zavezniške čete so se umaknile. Tudi v tretji bitki za Cassino so zmagali Nemci<ref>Morris, stran 338-343</ref> Linija Gustav ni bila predrta in pozicijska vojna pri Anziu je obtičala. Vojaško vodstvo Zaveznikov se je moralo reorganizirati. Postalo je nujno, da se zasedba Rima izvede pred začetkom Operacije Overlord, ki je bila predvidena za 5. junij, saj naj bi to priklicalo dodatne nemške sile v Italijo in tako zrahljalo obrambo normandijske obale. Zato je bila zasnovana [[Operacija Diadem]], ki je v glavnem pomenila odločilni napad na linijo Gustav. Kot priprava naj bi se izvedla Operacija Strangle, to je masovno bombardiranje nemškega zaledja na Apeninih. Strangle je bila uspešno izpeljana in je precej prizadela predvsem [[logistika|logistiko]] nemške vojske, vendar se obstoječe stanje v praksi ni spremenilo.<ref>Atkinson, stran 581-585</ref> Operacija Diadem je z zelo hudimi spopadi napredovala in se nadaljevala vse od 11. do 25. maja, ko so Nemci zapustili linijo Gustav in se strnili za naslednjo obrambno pregrado, linijo Caesar.<ref>Bauer VI, stran 112</ref> Zahtevne okoliščine nenehnega bojevanja so povzročile visoko živčno napetost med bojevniki: tako pri Nemcih kot pri Zaveznikih so nastala pomembna nasprotovanja v vojaškem vodstvu. Na eni strani je Kesselring večino sodelavcev obtožil nesodelovanja<ref>Kesselring, stran 241-242</ref>; na drugi strani je dokončno izstopilo skrajno rivalstvo med Američani in Britanci<ref>Katz, stran 338-340</ref>. Na bojiščih so se namreč odvijala zadnja dejanja Operacije Diadem (osvojitev Rima), Nemci so morali zapustiti tudi linijo Caesar in se umakniti iz Rima do [[Trazimensko jezero|Trazimenskega jezera]]. Dne 5. junija, en sam dan pred izkrcanjem v Normandiji, so Zavezniki dospeli v Rim, a general Clark je samo ameriškim četam dovolil, da so se udeležile slavja, ki ga je priredilo rimsko ljudstvo.<ref>Morris, stran 387-391</ref> ==Napredovanje proti severu== {{ Glavni | Operacija Olive | Gotska linija}} Operacija Diadem je sicer dosegla svoj namen, a ni bistveno spremenila stanja na bojiščih, saj so Nemci organizirali utrjeno in kompaktno obrambo le malo nad Rimom. Razen tega je bila pozornost zavezniških sil usmerjena predvsem na zahodno fronto, zaradi česar so bile ameriške in francoske čete, skupno devet divizij, premeščene v [[Provansa|Provanso]]. Na italijanskih tleh so ostali dejansko samo Britanci, demoralizirani in brez konstruktivnih načrtov za nadaljnje napredovanje. Nasprotno je bil nemški tabor zelo bojevit in dobro pripravljen. Kesselring je pozneje priznal, da so ga v tej fazi nasprotniki celo podprli, saj niso uporabili zračnih sil, predvsem pa se niso povezali z italijanskimi partizani na severu polotoka, s pomočjo katerih bi zlahka obkrožili celotno nemško vojsko.<ref>Kesselring, stran 246-248</ref> Tako so Nemci skoraj nemoteno dosegli obrambno linijo Albert, medtem ko so se nadaljevala dela na glavni in odločilni zapreki na Apeninskem polotoku, to je na Gotski liniji. Linija Albert je bila prebita 1. julija, vendar se Nemci niso umaknili brez boja. Posebno so se znašali nad civilnim prebivalstvom in ujetimi partizani, ki so se jim že povsod zoperstavljali. Britanci so sedaj lahko uveljavili svoj začetni načrt velike ofenzive v Italiji in so sprožili [[operacija Olive|operacijo Olive]]. Po vrnitvi večjega števila čet so tako julija 1944 zavezniške sile na Apeninskem polotoku znašale 900 tisoč mož, proti 300 tisoč Nemcev.<ref>Montemaggi, stran 41-51</ref> Kljub nenehnim bitkam so bili Zavezniki prepričani, da je pot na sever skoraj odprta. Churchill, ki si je prišel osebno ogledat bojišča, je dne 19. septembra sporočil Stalinu, da bodo zavezniške čete v kratkem ugonobile nemško vojsko in prodrle do Ljubljane, oziroma bodo v primeru nemškega umika vsaj osvobodile “lombardsko nižino”.<ref>Battaglia, stran 401</ref> Vendar ni šlo vse po predvidevanjih. Operacija Olive, ki je bila načrtovana za zajetje nemške vojske v klešče, je obtičala v dolgih in krvavih bitkah, ki so trajale kar dva meseca, ne da bi dosegle predvideni cilj. Gotska linija je bila sicer mestoma predrta, kar pa ni prineslo večjih sprememb. Frontna črta na jugu Padske nižine se ni premaknila vse do naslednje pomladi. Pozicijska vojna je dovolila nemškim četam, da so obrnile pozornost na italijanske partizane, ki so jih napadali s severa. V ta namen so izvršile več brutalnih represij in povračilnih napadov na civilno prebivalstvo, med drugim s [[poboji v Marzabottu]]. Decembra so Zavezniki ustavili vse operacije, tudi zaradi vremenskih ovir, ki so onemogočale vsako napredovanje po naplavinskem terenu.<ref>Morris, stran 459</ref> Churchill je razočaran priznal, da je bila bitka za Gotsko linijo “popoln neuspeh, ki je za osem mesecev zavrl zasedbo Italije in prodor na Dunaj ter osvoboditev jugovzhodne Evrope”.<ref>Montemaggi, stran 178</ref> Zavezniške čete so bile demoralizirane in zgodilo se je več [[dezerter|dezertacij]].<ref>Hart, stran 760</ref> Omembe vreden je napad, ki ga je ob koncu decembra izvršila proti Zaveznikom divizija Italijanske Socialistične Republike, Mussolinijeve marionetne države.<ref>Hart, stran 760-761</ref> Po prvotnem uspehu so se morali Italijani vrniti na prejšnje položaje, vendar je dogodek pomemben za razumevanje tedanjega vzdušja med Italijani, ki so doživljali [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] istočasno z borbo proti okupatorju na eni strani in z uporom bivšemu zavezniku na drugi strani. ==Zaključna ofenziva== {{Glavni | [[Operacija Grapeshot]] | [[Predaja v Caserti]]}} Po propadu Gotske linije je bilo stanje zelo podobno tistemu iz prejšnjega leta, le da so bila bojišča 300 km bolj na severu in Nemci niso imeli za seboj več nobene naravne ali vojaške pregrade, Zavezniki pa so čakali le na ugodne vremenske razmere za naval preko Padske nižine. Dne 9. aprila so Britanci izvedli prvi uspešen napad<ref>Morris, stran 476-478</ref>, nakar so se operacije pospešeno vrstile; 14. aprila so zasegli vznožje [[Alpe|Alp]], 20. aprila je [[Poljaki|poljska]] divizija osvojila [[Bologna|Bolonjo]], 24. aprila je bila reka Pad popolnoma premoščena. Zadnja bitka se je odvila 27. aprila pri kraju [[Fornovo di Taro|Fornovo]], kjer se je okoli 15 tisoč Nemcev predalo. <ref>{{cita web|url=http://www.ilparmense.net/sacca-di-fornovo-quando-i-tedeschi-furono-costretti-alla-resa/|titolo=Sacca di Fornovo: quando i tedeschi furono costretti alla resa|accesso=31 gennaio 2017}}</ref> Že 25. aprila so partizani osvobodili Milano. Podobno je tudi v Torinu CLN dne 25. aprila proglasil splošno vstajo, s čimer so partizani prevzeli oblast, in Zavezniki so 3. maja vstopili v mesto Ko je postalo jasno, da bo nemška vojska v Italiji poražena, je namreč CLN odredil splošno ljudsko vstajo v večjih mestih in istočasno vračanje partizanskih čet iz gorskih utrdb in gozdov. To je bilo potrebno predvsem za zaščito še obstoječih [[infrastruktura|infrastruktur]] in tovarn pred morebitnim uničenjem s strani umikajočih se nemških enot, pa tudi za prevzem dejanske oblasti nad teritorijem pred prihodom Zaveznikov.<ref> Montanelli, Cervi 1982</ref> Tako so bila v drugi polovici aprila pridobljena mesta Bolonja, [[Genova]], Torino in Milano. Mussolini je že 17. aprila zapustil [[Salò]] in skušal v Milanu organizirati kak sporazum z voditelji odporniškega gibanja. Ti so zahtevali brezpogojno vdajo [[Italijanska socialna republika|Salojske republike]] in Mussolini je obljubil odgovor po posvetovanju s sodelavci, a tega ni storil. Svoje somišljenike je razrešil vsake dolžnosti in jim svetoval pobeg preko Alp, sam pa ni maral zapustiti Italije. Nemška osebna straža, ki ga je po Hitlerjevem naročilu stalno spremljala, ga je končno prepričala, da je skušal pobegniti skupaj z zadnjimi somišljeniki<ref>Roncacci, stran 403</ref>, a partizani so prestregli kolono in aretirali vse bežeče. V naslednjih dneh so usmrtili 26 fašistov. Mussolini je bil usmrčen 28. aprila. Istega dne so bili postreljeni tudi ostali.<ref> Zanella, stran 504</ref> Spričo dejanske [[kapitulacija|kapitulacije]] na vseh italijanskih frontah je feldmaršal Kesselring pristal na [[predaja v Caserti|predajo]], ki je bila podpisana v mestu [[Caserta]] in je začela veljati ob 14h dne 2. maja 1945.<ref>Bauer, stran 217</ref> V severni Italiji in [[Avstrija|Avstriji]] je okoli milijon nemških vojakov položilo orožje. To je bil zaključek [[italijanska kampanja (1943–1945)|italijanske kampanje Zaveznikov]]. ==Konec invazije== {{Glavni | Dirka za Trst}} Po predaji nemške vojske je bilo predvideno, da Američani napredujejo proti zahodu do zasedbe Genove, Milana in Torina, medtem ko naj bi se Britanci obrnili na vzhod ter zasedli [[Benetke]] in Trst. [[Nova Zelandija|Novozelandski odsek]] zavezniške vojske je napredoval proti Trstu, kjer naj bi se združil z [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]]. Britanci so se pa morali soočiti z nekaterimi problemi. Predvsem je bilo treba upoštevati namen jugoslovanske vojske, da zavzame ozemlje [[Furlanija - Julijska krajina#Julijska krajina|Julijske Krajine]] vse do [[Soča|Soče]], kar je pomenilo, da bi Britanci ob Soči morali zaključiti svoj prodor in bi ne prišli do Trsta, ki bi bil očitno že v jugoslovanskih rokah. Dejansko pa končni cilj Zaveznikov ni bil »osvoboditev« Trsta, temveč »zasedba« njegovega [[pristanišče|pristanišča]]. Če bi Jugoslovani že osvobodili Trst, bi se morali Britanci zadovoljiti z delitvijo ozemlja na dve zasedbeni območji, o čemer pa zavezniški Američani niso marali niti slišati, saj bi tak dogovor privilegiral Jugoslovane pri mirovni konferenci. Zanimivo je, da je predsednik [[Harry S. Truman|Truman]] vztrajno prepričeval Britance proti dogovoru, a odločno nasprotoval posegu ameriških čet v nastale »balkanske zdrahe«. Ta ameriški odnos do realnega stanja je negativno vplival na Britance, ki so pa perfektno razumeli situacijo.<ref>Harold Macmillan, Diari di guerra, Il Mulino, Bologna 1987, p. 1021.</ref>, zato je bilo njihovo napredovanje proti Trstu skrajno previdno, saj v resnici ni imelo potrebne politične utemeljitve. Edina možna rešitev iz zagate bi bil prihod Zaveznikov v Trst pred Jugoslovani, zato je odsek britanskih čet, ki je že bil pri Benetkah, pospešeno napredoval, a že pri [[Tržič, Italija|Tržiču (Monfalcone)]] je naletel na jugoslovanske čete, ki so odsvetovale vsako nadaljevanje. Britanske čete so 20 km pred Trstom počakale, da so Jugoslovani dne 1. maja vkorakali v mesto, naslednjega dne pa so se jim pridružile. To je bil konec zavezniške invazije na Italijo in druge svetovne vojne. Dokončni zaključek vojne v Evropi se postavlja na datum 8. maja 1945.<ref>Predaja je bila podpisana v [[Berlin]]u pozno zvečer, ko je bil v [[Moskva|Moskvi]] že 9. maj.</ref> [[Četrta operativna cona|Zadnja bitka druge svetovne vojne]] se je odvila v [[Slovenija|Sloveniji]] dne 15. maja pri [[Poljana, Prevalje|Poljani]]. ==Poznejše presoje dogodkov== Dve leti trajajoča zavezniška kampanja v Italiji je bila tarča mnogih vzajemnih kritik in negativnih ocen med Britanci in Američani, vendar gre v glavnem le za različna taktična in [[politika|politična]] mnenja. Bolj zanimive so ocene [[zgodovinar]]jev, ki včasih kar dvomijo, da je bila ta kampanja sploh potrebna. Glavna korist Zaveznikov je bila namreč v tem, da zadržijo v Italiji čim več nemških čet in s tem zmanjšajo pritisk proti [[Sovjeti|Sovjetom]] na vzhodni fronti in zrahljajo nemško obrambo obale v Normandiji, kar se je sicer tudi zgodilo, a z daleč previsokimi izgubami. Zato se poraja sum, da je šlo v resnici za prikrito nemško iniciativo. Nemci naj bi privabili Zaveznike na stransko bojišče (Italijo), kjer so njihove maloštevilne a prvovrstne divizije zaposlile veliko število bojevnikov, ki bi sicer lahko direktno napadali Nemčijo.<ref>Morris, stran 492</ref><ref> Atkinson, stran 681-682</ref> Skladno s slednjo teorijo taktiki ugotavljajo, da so bile dejansko zavezniške operacije večkrat improvizirane in nepovezane, medtem ko je Kesselring postopal skrajno urejeno in “po načrtu”, kar daje sumiti določeno predvidevanje. Ne nazadnje, Nemci so odlično poznali in obrnili v svojo korist [[geografija|geografske]] posebnosti polotoka, medtem ko Zavezniki niso bili pripravljeni na naravne in [[klima]]tske ovire. Po poznejših presojah bi to lahko pomenilo načrtovano nemško akcijo, ki so se ji Zavezniki zoperstavljali po sprotnih potrebah. V opravičilo za nekatere napake Zaveznikov zgodovinar Rick Atkinson ugotavlja, da so bili kljub velikim izgubam doseženi znatni pozitivni rezultati, tako osvoboditev Italije in strateška nadoblast nad [[Sredozemlje]]m. Poudarja tudi, da je bilo treba izvesti italijansko kampanjo za utišanje Stalinovih kritik, ki je Zaveznike obtoževal, da namerno zavlačujejo obljubljeno odprtje stranskih front.<ref>Atkinson, stran 682-683</ref> Italijansko stališče pa izpostavlja, da Zavezniki niso rešili Italije, temveč so jo materialno razdejali. Po padcu Mussolinija, ki so ga aretirali in usmrtili partizani (in ne Zavezniki), so bili Italijani pripravljeni na [[republiko]]<ref> Montanelli, Cervi 1983, stran 329</ref> in niso potrebovali nikake rešitve, zato naj bi bila invazija na Italijo le zavezniško sredstvo za pridobitev [[hegemonija|hegemonije]] v Sredozemlju.<ref> Battaglia</ref> Da ni mogoče govoriti o rešitvi Italijanov izpod režima, potrjuje dejstvo, da se Zavezniki sploh niso ozirali na preživetje ali potrebe italijanskega ljudstva. Kot primer napadalnosti na [[narod]] se navajajo bombardiranja mest in civilnih industrij, pa tudi neobzirnost do italijanske [[arheologija|arheološke]] in [[umetnost]]ne zapuščine. Tudi v tem primeru sta se stališči Britancev in Američanov razhajali. Medtem ko Britanci niso upoštevali kakih omejitev pri bombardiranju civilnih tarč, so Američani ustanovili komisijo za zaščito umetniških objektov v Evropi. Bombnike so opremili s podrobnim načrtom za bombardiranje, ki je delil 160 krajev na tri skupine. V prvi skupini so bila na primer mesta Rim, [[Firence]] in Benetke, čigar bombardiranje je bilo dovoljeno samo s pristankom najvišjih oblasti. Druga skupina je zajemala mesta kot [[Ravena]], [[Assisi]] in [[Pavia]], ki jih je bilo dovoljeno bombardirati le v izjemnih okoliščinah. Tretja skupina je bila sestavljena iz krajev, ki bi jih sicer morali zaščititi, a so se nahajala v bližini vojaško pomembnih objektov, zato so bila bombardiranja dovoljena.<ref>Richard Overy: Der Bombenkrieg. Europa 1939–1945. Rowohlt, 2014.</ref> Kljub temu so bili velikokrat bombardirani tudi objekti iz prve skupine, tako namerno kot po pomoti. Samo Rim je bil bombardiran 51 krat v desetih mesecih, kar je zahtevalo okoli 7 tisoč civilnih žrtev.<ref> Gentiloni Silveri, Umberto e Carli, Maddalena. Bombardare Roma. Gli Alleati e la «Città aperta» (1940-1944). Bologna, Il Mulino, 2007. ISBN 978-88-15-11546-1.</ref> ==Državljanska vojna== Razni zgodovinski pregledi invazije na Italijo večkrat obidejo dejstvo, da se je odigrala v tistem času prava [[državljanska vojna]] med prebivalstvom<ref>Pavone, stran 225</ref>. Originalna država, Kraljevina Italija, se je otresla dvajsetletne fašistične vlade in se predala Zaveznikom (septembra 1943), medtem ko je Mussolini skušal obdržati vsaj omejeno oblast s stvaritvijo Socialistične republike. Ljudstvo se je sicer hotelo znebiti fašizma, a je bilo v veliki meri naklonjeno republiški ureditvi države in prav to je obljubljal Mussolini. Edino boj proti nemškemu okupatorju je bil za ljudstvo razumljiv, saj so Italijani predvsem hoteli zaključiti vojno, a so kaj kmalu razumeli, da sploh nimajo besede v spopadu med Zavezniki in Nemci, ki se je odigraval na njihovih tleh. Edina rešitev iz zagate naj bi bil istočasen upor proti Nemcem, proti fašistom in proti [[monarhija|monarhiji]] ter trenutno sodelovanje z Zavezniki, ki so imeli do neke mere podobne cilje. Iz tega mišljenja se je porodilo uporniško gibanje, ki je sprva načrtno opustilo vsako [[ideologija|ideološko]] teorijo in uprlo vse moči najprej proti okupatorju. Ko so bili Nemci premagani, je pa prišla do izraza čista državljanska vojna, dejansko med fašisti in antifašisti. Prvi in morda najhujši udarec na italijansko ljudstvo je bilo prav [[premirje]] septembra 1943, ker državne oblasti niso dovolj jasno povedale, da gre le za predajo Zaveznikom in še daleč ne za zaključek sovražnosti, ki so ga vsi pričakovali. V državi je vladala popolna zmeda. Najteže je bilo za italijanske [[vojak]]e, ki niso razumeli, če in komu naj se predajo ali če morajo ostati na položajih, zato je večina razumela, da je vojne konec in da gredo lahko domov; kdor je pa uvidel, da sploh ne gre za demobilizacijo, spet ni vedel, kateri vojski naj se pridruži, ali kraljevi (ki se je predala Zaveznikom) ali republiški (to je Mussolinijevi, ki je podpirala Nemce). Največ bojevnikov je pristopilo k uporniškim gibanjem. Skrajna zmeda in prisotnost bivših bojevnikov na obeh straneh spopada sta zanetili državljansko vojno, v okviru katere so se dogodila težka zločinska dejanja, v glavnem v obliki terorističnih napadov<ref>Pavone, stran 269</ref> in [[Fašistične represije|kazenskih represij]]<ref>Bertoldi, stran 230</ref>. Tragične posledice te državljanske vojne so bila tudi povojna obračunavanja, ki so po državnih (a nikoli objavljenih) [[statistika]]h znašala 8197 ubojev in 1167 verjetnih ubojev (pogrešanih oseb).<ref>Onofri, strani 74-76, 215-217</ref> Sklici {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Bertoldi |first= Silvio |title=Salò: vita e morte della Repubblica Sociale Italiana |year= 2005|publisher= BUR |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}} * {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}} * {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}} * {{navedi enciklopedijo |last= Butler|first= James|editor-last= Naval & Military Press |editor-first= |title=The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War |date=2004 |publisher= United Kingdom Military Series |volume=V The Mediterranean and Middle East |location= Uckfield, UK |ISBN 1-84574-069-6.}} * {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943, |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher= }} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}} * {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}} * {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}} * {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}} * {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}} * {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}} * {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1982|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Roncacci |first=Vittorio |title=La calma apparente del lago. Como e il Comasco tra guerra e guerra civile 1940-1945 |year= 2003|publisher=Macchione|location=Varese|isbn= 978-88-8340-164-0.}} * {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} * {{navedi splet |url= http://www.ilparmense.net |title= Sacca di Fornovo: quando i tedeschi furono costretti alla resa |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 31 gennaio 2017|website= |publisher= |accessdate=23. julij 2022}} * {{navedi knjigo |last= Macmillan |first= Harold |title= Diari di guerra |year=1987|publisher= Il Mulino |location=Bologna |isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}} * {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939–1945 |year= 2014|publisher= Rowohlt |location=|isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Gentiloni Silveri |first1= Umberto |last2= Carli |first2= Maddalena |title= Bombardare Roma. Gli Alleati e la «Città aperta» (1940-1944). |year= 2007|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= ISBN 978-88-15-11546-1}} * {{navedi knjigo |last= Pavone |first= Claudio |title= Una guerra civile. Saggio storico sulla moralità nella Resistenza |year= 1991|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0629-9}} * {{navedi knjigo |last= Onofri |first= Nazario Sauro|title=Il triangolo rosso. La guerra di liberazione e la sconfitta del fascismo (1943-1947) |year= 2000|publisher= Sapere|location= Roma|isbn=}} * == Glej tudi == * [[Italijanska kampanja (1943–1945)|Italijanska kampanja]] == Zunanje povezave == * {{Cite web|title=Canada–Italy: 1943–1945|url=http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history/secondwar/Italy&CFID=7306822&CFTOKEN=14403978|publisher=Veterans Affairs Canada|access-date=17 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100327030720/http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history%2Fsecondwar%2FItaly|archive-date=27 March 2010|url-status=dead}} * {{Cite web|title=Campaign Summaries of World War 2: Italy and the Italian Campaign 1943–1945, including Sicily, Salerno & Anzio Landings|url=http://www.naval-history.net/WW2CampaignsItaly.htm|date=1998–2010|publisher=Naval-History.net|access-date=17 February 2010}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian Campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [https://web.archive.org/web/20090503114041/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italy) * [http://www.worldwar2history.info/Italy/ Summary of the Italian Campaign] * [https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html University of Kansas Electronic Library] Bad link * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html|date=21 June 2007|title=One of Many - Overview of 10 Corps operations at Salerno}} * [http://omniatlas.com/maps/europe/19430930/ Map of Europe during the Allied invasion of Italy (omniatlas.com)] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 9qhtlc2ofbj2xfc76w1ds65qk2fvo7w 5738160 5738159 2022-08-21T11:39:36Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Zavezniška invazija na Italijo | place = [[Apeninski polotok]] | image = Invasionofitaly1943.jpg | caption = Zemljevid poteka invazije | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga Zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />Sobojevniki:<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br /> | casualties1 = Med 203.000<ref>Zuehlke, stran 137</ref> in 376.637<ref>Liddel Hart, stran 627</ref> žrtev<br />+Med 8000 in 8911 letal + 3377 oklepnikov<ref>Zaloga, stran 44</ref> | casualties2 = Med 335.000<ref>Axelrod, stran 208</ref> in 1.793.570<ref>Marshall, stran202</ref> žrtev<br />+Okoli 4.500 letal<ref>Jackson, stran 400</ref> | casualties3 = '''Civilne žrtve in izgube'''<br />Med 87.000<ref>Baldoli Knapp, stran 262</ref> in 152.940<ref>Marshall, stran 202</ref> žrtev<br />+Popolno uničenje industrij in infrastruktur<br />+Neizračunljive poškodbe umetnostnih objektov | partof = druge svetovne vojne }} {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> '''Zavezniška invazija na Italijo''' je del [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Gre za skupek vojaških operacij [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zaveznikov]] med junijem 1943 in majem 1945, ki so bile namenjene strmoglavljenju [[Benito Mussolini#Fašistična Italija|fašistične Italije]] in uničenju [[Tretji rajh|nemških enot]], ki naj bi jih po predvidevanjih [[Nemci]] poslali [[Kraljevina Italija|Italiji]] na pomoč. Ta prvi del invazije se obravnava kot ''[[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijanska kampanja]]'', ki naj bi usodno ošibela nemške sile na ostalih [[Evropa|evropskih]] bojiščih. Po zaključku kampanje se je zavezniška invazija nadaljevala na severno Italijo do zasedbe [[Trst]]a. Operacijo je izvedla 15. armadna skupina pod poveljstvom generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] (vključno z ameriško peto armado pod vodstvom generala [[Mark Wayne Clark|Marka W. Clarka]] in britansko osmo armado pod poveljstvom generala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]]) in je bila izvedena po uspešni invaziji Zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]].     == Ozadje in načrtovanje== Jeseni 1942. so [[Britanci]] pod [[Bernard Montgomery|Montgomeryjevim]] vodstvom zavzeli [[El Alamein]] in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz [[Afrika|Afrike]]. Istočasno so [[Eisinhower|Eisinhowerjeve]] čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod [[Stalingrad]]om poslali vojaški kontingent v [[Tunizija|Tunizijo]], vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. [[Sredozemlje]] je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na [[Apeninski polotok]], kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na [[Sicilija|Sicilijo]] takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje [[letališče|letalske baze]] v okolici [[Foggia|Foggie]], od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli vso Italijo in predvsem osrednjo Evropo.<ref>Bauer, stran 37-38</ref><ref>Dejansko je bilo ustvarjenih v ta namen okoli 30 večjih in manjših letališč in pristajalnih stez, od katerih je bilo najpomembnejše letališče v kraju [[Amendola]], čigar samo glavna steza brez odcepov je bila 200 metrov široka in 3,5 km dolga – glej Treccani.it/foggia</ref> To bi sprostilo pomorsko pot za vojaške operacije na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] ter omogočilo večjo dobavo orožja [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega bi napad na Italijo ustavil nemške sile in jih zadržal stran od vzhodne fronte, kakor je zahteval [[Josif Stalin]].<ref>Molony, pp. 185–197.</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, a z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladal Montgomeryjev projekt, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> Nesoglasja v vojaškem vodstvu Zaveznikov so zahtevala vrhunski sestanek najvišjih predstavnikov obeh držav. Američani so vztrajali pri načrtu zamrznjenja operacij v Sredozemlju takoj po zavzetju Sicilije in nato velikega napada na Evropo preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Britanci pa so hoteli nadaljevati s pritiskom na Apeninski polotok “do uničenja Italije”, kar bi prisililo Nemčijo na popolno fragmentacijo vojaških sil.<ref>Atkinson, stran 19-22</ref> Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] in britanski premier [[Churchill]] sta se udeležila burne konference [[Washingtonska konferenca (1943)|Trident]], ki je trajala od 12. do 24. maja 1943 in ki se je zaključila s kompromisom. Novi načrt je predvideval napad na Francijo in premestitev dobrega dela zavezniških čet iz Sredozemlja v Veliko Britanijo kot pripravo na [[Operacija Overlord|operacijo Overlord]]. Medtem naj bi Eisenhower, po predvidenem totalnem uspehu na Siciliji, ukrepal po svoji uvidevnosti “za dosego umika Italije z vojnega pozorišča”, kar naj bi bilo po britanskem predvidevanju dosegljivo s skromnim kontingentom bojevnikov.<ref>Atkinson, stran 28-31</ref> Konkurenca in rivalstvo med Američani in Britanci, ki sta bila očitna že od samega začetka vojne, se je tudi v tem primeru jasno pokazala. Tudi sile osi so imele probleme v vodstvu. Po izgubi [[Libija|Libije]] in Tunizije ter po katastrofalnem [[Italijanska armada v Rusiji|porazu v Rusiji]] je bila italijanska vojska močno oslabljena in demoralizirana. [[Mussolini]] se ni zavedal težkega stanja oziroma ga ni hotel priznati, a njegovi ožji sodelavci so jasno uvideli začetek konca. General [[Vittorio Ambrosio]], načelnik vrhovnega štaba oboroženih sil, je predlagal odstop od zavezništva z Nemčijo, vendar ga ''Duce'' ni poslušal. Nasprotno je nastalo stanje pravilno razumel sam [[Hitler]], zato je Mussolinija podprl, saj je potreboval njegovo sodelovanje. V predvidevanju napada s strani zavezniških sil<ref>Picone Chiodo, stran 364</ref>, je Hitler poslal na polotok nadaljnji dve diviziji pod poveljstvom [[Albert Kesselring|Alberta Kesselringa]]. Razen tega je odobril vrsto operacij pod skupnim imenom [[Operacija Achse]] (ali ''Fall Achse''), ki naj bi bile potrebne v primeru italijanske [[kapitulacija|kapitulacije]] <ref>V glavnem so to bile: Operacija Alarik - zasedba Apeninskega polotoka, Operacija Konstantin – onesposobljenje italijanskih sil na Balkanu, Operacija Siegfried – zasedba nekaterih področij južne Francije, Operacija Nürnberg – ohranitev razmejitvene črte med Francijo in Španijo, Operacija Kopenhagen – nadzor mejnih prehodov med Francijo in Italijo. Glej Picone Chiodo, stran 364-365.</ref>. Ko je 17. junija Mussolini uradno prosil za pomoč, mu je Hitler poslal še tri oklepne divizije. Tako je bilo v Italij pred zavezniško invazijo kar osem dobro izkušenih nemških divizij. Vendar je bila fašistična Italija že v globoki krizi. Mussolini ni hotel poslušati raznih predlogov o diplomatski rešitvi situacije ali o odstopu države iz zavezništva osi ali celo o koaliciji manjših evropskih držav. Vodstva oboroženih sil in civilnih administracij so si prizadevala najti vse mogoče politične izhode iz krize in kralj [[Viktor Emanuel III.]] je začel pripravljati razrešitev Mussolinijevih pooblastil.<ref>Deakin, stran 314-328 ter 391-426</ref> Celo nekateri visoki predstavniki Fašistične stranke so se javno uprli proti diktaturi, vendar Mussolini ni še uvidel nevarnosti, temveč je z običajno vnemo spodbujal k nadaljevanju vojne. ==Področje spopadov in strategije== Invazija na Italijo je morala upoštevati [[geomorfologija|geomorfologijo]] Apeninskega polotoka. [[lovsko letalo|Lovska letala]] so lahko dosegla določene cilje samo s krova [[letalonosilka|letalonosilk]], na katere je pa prežala budna mornarica osi. Zaradi tega je bilo potrebno zavzetje Sicilije, od koder bi lovci nemoteno leteli na celotni polotok. Zavezniki namreč niso načrtovali prilastitve Apeninskega polotoka, temveč samo uničenje sovražnega režima, zato niso uporabili vse razpoložljive sile, na primer [[bombnik]]ov, ki bi lahko dosegli vsako točko na polotoku. Nasprotno pa Hitler ni upošteval [[Strateško načrtovanje|strateške pomembnosti]] južne Italije. Menil je, da je bolje izkoristiti naravne zapreke vzdolž polotoka, zato je koncentriral svoje čete na najteže prehodnih točkah. Narava sama in hude zime [[Apenini|Apeninov]] naj bi bili najboljša ovira prodiranju Zaveznikov, čeprav bi bili obsežni predeli južne Italije izgubljeni za sile osi. Ta taktika sploh ni predvidevala nastopa nemških letal, zato so pa Zavezniki vse pogosteje uporabljali zračne napade, tako proti nemškim [[pozicijska vojna|položajem]], kot tudi proti [[mesto]]m severne Italije, ki naj bi Nemčijo preskrbovala z [[industrija|industrijskimi proizvodi]]. Tudi razmerje sil je bilo zelo neuravnoteženo: Zavezniki so imeli 57 tisoč mož, 1220 artilerijskih enot, 1320 oklepnikov, Nemci samo 29 tisoč mož, 665 artilerijskih enot in 400 oklepnikov. Medtem ko se Nemci po padcu fašizma niso mogli veliko zanesti na pomoč republikanskih Italijanov ([[Italijanska socialna republika]]), je Zaveznikom pomagalo okoli 60 tisoč [[Italijansko odporniško gibanje|partizanov]], ki so napadali Nemce iz severa. Odločilnega pomena je bila letalska flota Zaveznikov, ki je dejansko onesposobila nemško preskrbo s potrebščinami in dohod svežih čet. To se je najprej pokazalo v pomanjkanju [[gorivo|goriva]], ki je onemogočilo tako manevre kot urejeno umikanje.<ref>Hart, str. 938</ref> Današnji [[zgodovinar]]ji izpostavljajo tudi dejstvo, da niti Hitler niti Zavezniki niso dovolj upoštevali italijanske komponente, se pravi da so šteli Apeninski polotok in Sicilijo za nikogaršnje ozemlje, poseljeno z ljudstvom, ki bo apatično prisostvovalo dogajanju.<ref>AA.VV.:The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944, a cura di Sir James Butler, History of the Second World War, United Kingdom Military Series, Uckfield, UK, Naval & Military Press, 2004 [1973], ISBN 1-84574-069-6.</ref><ref> Rochat.</ref> ==Invazija na Sicilijo == {{Glavni | Zavezniška invazija na Sicilijo}} Dne 9. maja 1943 so Zavezniki po silovitem bombardiranju zavzeli otok [[Pantelleria]], kjer se je nahajala letališka steza strateškega pomena. Po enem mesecu so bili zavzeti tudi otoki [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Dne 9. julija sta se izkrcali na jugozahodni sicilski obali [[7. armada (ZDA)|7. armada ZDA]] (pod vodstvom generala [[George Smith Patton mlajši|Pattona]]) in britanska [[8. armada (Združeno kraljestvo)|8. armada]] (pod poveljstvom generala Montgomery), skupno 181 tisoč vojakov, 600 tankov in 1800 topov<ref>Picone Chiodo, stran 270</ref>. Pozneje se je izkrcalo še več divizij, tako da je bilo ob koncu operacije v Siciliji okoli 467 tisoč zavezniških vojakov<ref>Picone Chiodo, stran 279</ref>. Začetna vojska osi je bila sestavljena iz [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. italijanske armade]] (200 tisoč mož) in nekaterih nemških divizij (sprva 30 tisoč mož, pozneje 60 tisoč). Patton se je izkrcal na jugozahodni obali, Montgomery na jugovzhodni. Britanci so napredovali vzdolž vzhodne sicilske obale, kjer so se spopadali z nemškimi branitelji. Pattonova armada je pa brez večjih težav dosegla [[Palermo]] in ga zavzela, nakar se je takoj usmerila proti vzhodu, da bi zasedla [[Messina|Mesino]] in s tem pretrgala vse zveze osi s polotokom.<ref>Bauer, str 205</ref> Ustavili so jih Nemci, ki so tako omogočili umik svojih čet preko [[Mesinski preliv|Mesinskega preliva]]: Sicilijo je zapustilo okoli 40 tisoč nemških vojakov z 9789 terenci, 51 tanki in 163 topovi<ref>D’Este, str 418</ref>, plus 62 tisoč italijanskih vojakov z 227 terenci in 41 topovi. Zasedba Sicilije je bila velikega političnega pomena, saj je dokončno prepričala italijanske vojaške voditelje o neizbežnosti predaje, ki se je dejansko zgodila že 3. septembra. Nemci so sicer predvideli italijanski odstop, čeprav se z njim niso strinjali, zato so utrdili obrambne položaje na polotoku in pripravili [[Operacija Achse|''Operacijo Achse'']]. ==Padec Mussolinijeve vlade== {{ Glavni Kapitulacija Fašistične Italije | Italijansko odporniško gibanje | Operacija Achse}} V potek zavezniške invazije na Italijo se kronološko postavlja politični preobrat v vodstvu Kraljevine Italije, vključno s strmoglavljenjem Mussolinija, razdorom fašističnega režima in nastopom odporniškega gibanja. Že 19. julija sta se Hitler in Mussolini osebno srečala, vendar je šlo v glavnem le za Hitlerjevo zagovarjanje vsestranskega nadaljevanja bojev, ki ga je Mussolini pasivno sprejemal brez vsakega prepričanja. To je prepričalo vojaško hierarhijo z [[Dino Grandi|Dinom Grandijem]] na čelu, pa tudi samega [[Viktor Emanuel III.|kralja]], da je treba Mussolinija onesposobiti. Dne 25. julija ga je Viktor Emanuel III. dal aretirati; imenoval je novo vlado pod vodstvom [[Pietro Badoglio|Pietra Badoglia]], ki je takoj uradno potrdil zavezništvo z Nemčijo in namen, da se vojna nadaljuje. V resnici so tako Badoglio kot ostali predstavniki vlade samo želeli izstopiti iz vojne in so s to izjavo le skušali pridobiti na času. Hitler pa je bil dovolj prefinjen politik, da je te namere pravilno razumel, zato je nemudoma sprožil ''Operacijo Achse'': Kesselring je bil zadolžen za evakuacijo Sicilije in obrambo južne Italije, medtem ko je bil [[Edwin Rommel|Rommel]] premeščen v [[Bologna|Bologno]] in novih osem divizij je prišlo v severno Italijo, ena pa, [[padalske enote|padalska]], v okolico [[Rim]]a<ref>Bauer, zv. V, stran 214</ref>. Na zavezniški strani se je medtem pripravljala ''Operacija Overlord''. Sprejeta je bila odločitev, da se invazija na Italijo nadaljuje 9. septembra z izkrcanjem čet v [[Salerno|Salernu]].<ref>Morris, stran 120-121</ref> Badoglio je Zaveznikom napovedal predajo in jim predlagal, naj istočasno sprožijo obširno akcijo v podporo Italijanom, zato je bil tudi napovedan nastop ameriških padalcev na ozemlje mesta Rim.<ref> Bauer, zv. V, stran216-217</ref>. Dne 3. septembra je bila predaja podpisana v kraju [[Cassibile]], vendar so se Američani premislili v zvezi z intervencijo padalcev in Badoglio je svetoval, da se vest o predaji trenutno zamrzne. Kljub temu je na večer 8. septembra Eisenhower uradno razglasil kapitulacijo Italije in Badoglio jo je moral uradno potrditi <ref>Bauer, zv. V, stran217</ref>. Hitler je takoj pospešil ''Operacijo Achse'': [[Wehrmacht]] je povsod razorožila italijanske vojake, ki večinoma sploh niso razumeli, za kaj se gre, saj niso bili obveščeni o političnem dogajanju; v severni Italiji je Rommel zasedel večja mesta in aretiral cele divizije Italijanskih vojakov; Kesselring je skoraj brez boja osvojil Rim; na [[balkan]]skih bojiščih so Nemci brutalno zasedli večino ozemlja in [[deportacija|deportirali]] v Nemčijo več kot 600 tisoč italijanskih vojakov <ref> Bauer, zv. V, stran217</ref>. Že 9. septembra je bil ustanovljen [[italijansko odporniško gibanje|''CLN Comitato di Liberazione Nazionale'']] (= Komite narodne osvoboditve), organizirano odporniško gibanje, iz čigar vrst je izšla večina ustanoviteljev poznejše [[Italija|republike]]. Kralj in Badoglio sta v Brindisiju rekonstruirala vlado in 13. oktobra napovedala vojno Nemčiji, s čimer je Kraljevina Italija postala sobojevnica Zaveznikov.<ref>Kraljevina Italija in pozneje italijansko odporniško gibanje nista bila “zaveznika” Britancev in Američanov, ker ni bil nikoli podpisan kak uradni dokument o sodelovanju in medsebojni pomoči. Razmerje se je omejevalo le na “začasno sodelovanje v borbi proti Nemcem”, torej “sobojevništvo”, za katero ni bila predvidena hierarhična linija oblasti.</ref> Medtem je Hitler osvobodil Mussolinija in ga prepričal, da ustanovi novo kolaboracionistično državo, tako imenovano RSI, [[Italijanska Socialistična Republika|Italijansko Socialistično Republiko]] <ref>Bauer, zv. V, stran 218-220</ref>. ==Invazija na polotok== {{Glavni | Operacija Baytown | Štiri neapeljski dnevi}} Čeprav so Zavezniki že 3. septembra zasedli [[Kalabrija|kalabrijsko]] obalo, se je predvideno izkrcanje v Salernu ([[Operacija Avalanche]]) zgodilo 9. septembra, istočasno z britanskim zavzetjem mesta Taranto ([[Operacija Slapstick]])<ref>Atkinson, stran 231-241)</ref>. Slednje je bilo potrebno za zasedbo [[Foggia|Foggie]] in [[Amendola|Amendole]], kjer je bilo tedaj največje vojaško letališče v Evropi<ref>Hart 2009, stran 655</ref>. Po hudih bojih in izgubi okoli 3500 vojakov, so se Nemci 16.9. umaknili proti notranjosti tako iz Salerna kot iz Foggie. V istem času so se nemške čete umaknile tudi iz [[Sardinija|Sardinije]] in [[Korzike]]. Po pridobitvi Salerna je načrt zavezniškega prodiranja na sever predvideval zavzetje [[Neapelj|Neaplja]] ter združitev ameriških in britanskih čet na bregovih reke [[Volturno]], onstran katere je bila nastanjena glavnina nemške vojske. Vendar so Nemci težko poškodovali vse ceste na področju in minirali vse dostope do Neaplja, kakor tudi večino javnih in trgovskih struktur v mestu samem. Ko so poleg tega pospešili čistke med civilnim prebivalstvom, so se ljudje uprli. V štirih dneh spopadov med nemškimi vojaki na eni strani ter italijanskimi vojaki in civilisti na drugi je umrlo veliko število Italijanov, vendar ni na razpolago natančnih podatkov: lokalni zapiski govorijo o 168 vojakih in 159 civilistih, državna komisija je pozneje priznala vsega skupaj 155 žrtev, mestno pokopališče pa je v tistih dneh izvršilo kar 562 pokopov. Zavezniške čete, ki so se medtem z nepredvideno težavo približale Neaplju, so 1. oktobra vkorakale v dejansko že osvobojeno mesto <ref>Rocca, stran 119</ref>, saj so ga Nemci že prejšnji dan zapustili. ==Proti Rimu== {{Glavni | Nemške obrambne linije v Italiji | Bombardiranje Barija}} Naslednja etapa je bil [[Rim]], ki so ga tako Britanci kot Američani hoteli doseči kot prvi. Britanci so nameravali napredovati po [[jadran]]ski obali do [[Pescara|Pescare]], kjer bi se združili s [[komandos]]i, prišlimi po morju, nato bi skupno šli proti zahodu do Rima in s tem obkolili nemške čete. Dejansko je 8. armada napredovala zelo počasi, ker so bili mostovi na reki [[Biferno]] porušeni. Medtem so Nemški tanki napadli čakajoče komandose in samo končni prihod armade jih je prisilil k umiku. Američani so na drugi strani polotoka prišli do reke Volturno, prve nemške obrambne linije, in jo po sedmih dneh bojevanja zavzeli.<ref> Rocca, stran 121-123</ref> Zavezniki so se znašli v nepredvidenih težavah, tako zaradi nemških napadov kot tudi zaradi skrajno težavnega apeninskega teritorija in vremenskih razmer, ki so dejansko onemogočali napredovanje. V prvi polovici novembra so bili tako Američani kot Britanci pred naslednjo nemško obrambno linijo, to je linijo Gustav, ki se je raztezala preko vsega polotoka, od Jadranskega do [[Tirensko morje|Tirenskega morja]]. Istočasno se je spremenil tudi sestav vojske zaradi priprav na Operacijo Overlord. Štiri ameriške divizije in tri britanske so bile umaknjene iz Italije; nadomestili so jih korpus [[francoski kolonialni imperij|francoskih kolonialnih sil]], odsek [[Kanada|kanadskih]] specialnih čet, dve diviziji [[Poljska|Poljakov]] in motorizirana brigada [[italijansko odporniško gibanje|italijanskih sobojevnikov]].<ref>Morris, stran 249-251</ref> Tako imenovana zimska ofenziva se je začela s prebojem Britancev, ki so zmagoslavno poročali, da je pot do Rima odprta, vendar so se jim nemške čete kaj kmalu zoperstavile v kraju [[Ortona]], ki si je v tistih dneh prislužil vzdevek “italijanski Stalingrad”. Bitke so bile zelo hude, tako da tudi po nemškem umiku zavezniške sile niso bile več dovolj močne, da bi bistveno napredovale. Ena od zadnjih nemških akcij pred umikom je bilo [[Bombardiranje Barija|bombardiranje]] pristanišča mesta [[Bari]], ki je bilo glavno oporišče za preskrbo 8. britanske armade in letališča pri Foggi. Na večer 2. decembra je ''Luftflotte'' bombardirala [[pristanišče]] in osem tovornih ladij je utrpelo večje poškodbe, 17 plovil je pa potonilo, kar je za skoraj mesec dni onesposobilo vsak promet. Najhujša posledica pa je bila poškodba ene od zasidranih ameriških ladij, ki je dovažala [[iprit]], kar je povzročilo ogromne zastrupitve tako med ameriško vojsko kot med italijanskim civilnim prebivalstvom, tudi zaradi uradnega prikrivanja dejstva, da je bil [[strup]] sploh prisoten. Dejansko je zaradi zastrupitve umrlo okoli tisoč vojakov in prav toliko civilistov, ki bi se bili večinoma lahko rešili že s samim umivanjem in izpiranjem ran, a niso bili o tem poučeni.<ref>Atkinson, stran 324-325</ref> Decembra se je odvilo več spopadov z zmagami in izgubami na obeh straneh. Po dolgih in krvavih bojih so tako Američani kot Britanci ustavili napad, ne da bi okrnili linijo Gustav. Ob koncu leta 1943 je ofenziva na italijanskih tleh postala manj zanimiva, saj se je pripravljala operacija Overlord. Tako Eisenhower kot Montgomery sta bila odpoklicana in nadomestila sta jih [[Henry Maitland Wilson]] in [[Oliver Leese]].<ref>Morris,stran 271-274</ref> ==Osvoboditev Rima== '' {{Glavni | Obrambna linija Gustav | Bitke za Cassino | Bitke pri Anziu}} Čeprav je Churchill podprl izvedbo operacije Overlord, je bil še vedno prepričan, da bi najboljša taktika bila prodor Zaveznikov preko Italije in [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Alpe|Alp]]. Operacija Shingle je predvidevala britanski napad na linijo Gustav v višini [[Cassino|Cassina]], ki naj bi toliko obremenil nemško obrambo, da bi prezrla izkrcanje zavezniških čet v kraju [[Anzio]] na severu linije. Tako so se vrstili razni napadi v smeri Cassina, ki pa niso dosegli večjih uspehov; nasprotno, Zavezniki so utrpeli ogromne izgube, Nemci pa so utrdili svoje sile s pošiljko dveh dodatnih divizij na območje.<ref> Bauer VI, stran 87-91</ref> Izkrcanje v Anziu dne 22. januarja 1944 je tako poteklo nemoteno in je res presenetilo Nemce; pot proti Rimu je bila dejansko odprta. Vendar samo za tri dni, kajti Kesselring je nemudoma poslal tja padalce in pancerje<ref>Katz, stran 195</ref>, medtem ko so zavezniški vojaki še utrjevali pridobljeno obalno oporišče. Šele 30. januarja so se zavezniške čete odpravile proti Rimu, a bilo je prepozno. V treh dneh bojevanja so izgubili okoli 3000 mož in tretjino oklepnikov<ref>Morris, stran 301-303</ref>; tudi nemške čete so bile zdelane in začela se je dolga [[pozicijska vojna]]. Medtem so se nadaljevali napadi na področju Cassina, vendar brez večjih sprememb. Omembe vredno je prvo bombardiranje [[samostan]]a [[Montecassino]], ki so ga Zavezniki zaradi zmotnih informacij imeli za nemško oporišče. V resnici samostan ni bil v nemških rokah, šele po tem prvem bombardiranju se je med razvaline nastanila nemška vojska, ki je tako celo pridobila ugodno obrambno točko.<ref>Bauer VI, stran 102-103</ref> Kljub nesoglasjem v vodstvu so Zavezniki ponovno napadli bivši samostan in okolico dne 15. marca s težko ofenzivo 550 bombnikov in 748 terenskih topov, vendar Cassina niso zavzeli. <ref>Morris, stran 335-337</ref> Tudi napadi na [[bajonet]] so samo povečali število človeških žrtev in zavezniške čete so se umaknile. Tudi v tretji bitki za Cassino so zmagali Nemci<ref>Morris, stran 338-343</ref> Linija Gustav ni bila predrta in pozicijska vojna pri Anziu je obtičala. Vojaško vodstvo Zaveznikov se je moralo reorganizirati. Postalo je nujno, da se zasedba Rima izvede pred začetkom Operacije Overlord, ki je bila predvidena za 5. junij, saj naj bi to priklicalo dodatne nemške sile v Italijo in tako zrahljalo obrambo normandijske obale. Zato je bila zasnovana [[Operacija Diadem]], ki je v glavnem pomenila odločilni napad na linijo Gustav. Kot priprava naj bi se izvedla Operacija Strangle, to je masovno bombardiranje nemškega zaledja na Apeninih. Strangle je bila uspešno izpeljana in je precej prizadela predvsem [[logistika|logistiko]] nemške vojske, vendar se obstoječe stanje v praksi ni spremenilo.<ref>Atkinson, stran 581-585</ref> Operacija Diadem je z zelo hudimi spopadi napredovala in se nadaljevala vse od 11. do 25. maja, ko so Nemci zapustili linijo Gustav in se strnili za naslednjo obrambno pregrado, linijo Caesar.<ref>Bauer VI, stran 112</ref> Zahtevne okoliščine nenehnega bojevanja so povzročile visoko živčno napetost med bojevniki: tako pri Nemcih kot pri Zaveznikih so nastala pomembna nasprotovanja v vojaškem vodstvu. Na eni strani je Kesselring večino sodelavcev obtožil nesodelovanja<ref>Kesselring, stran 241-242</ref>; na drugi strani je dokončno izstopilo skrajno rivalstvo med Američani in Britanci<ref>Katz, stran 338-340</ref>. Na bojiščih so se namreč odvijala zadnja dejanja Operacije Diadem (osvojitev Rima), Nemci so morali zapustiti tudi linijo Caesar in se umakniti iz Rima do [[Trazimensko jezero|Trazimenskega jezera]]. Dne 5. junija, en sam dan pred izkrcanjem v Normandiji, so Zavezniki dospeli v Rim, a general Clark je samo ameriškim četam dovolil, da so se udeležile slavja, ki ga je priredilo rimsko ljudstvo.<ref>Morris, stran 387-391</ref> ==Napredovanje proti severu== {{ Glavni | Operacija Olive | Gotska linija}} Operacija Diadem je sicer dosegla svoj namen, a ni bistveno spremenila stanja na bojiščih, saj so Nemci organizirali utrjeno in kompaktno obrambo le malo nad Rimom. Razen tega je bila pozornost zavezniških sil usmerjena predvsem na zahodno fronto, zaradi česar so bile ameriške in francoske čete, skupno devet divizij, premeščene v [[Provansa|Provanso]]. Na italijanskih tleh so ostali dejansko samo Britanci, demoralizirani in brez konstruktivnih načrtov za nadaljnje napredovanje. Nasprotno je bil nemški tabor zelo bojevit in dobro pripravljen. Kesselring je pozneje priznal, da so ga v tej fazi nasprotniki celo podprli, saj niso uporabili zračnih sil, predvsem pa se niso povezali z italijanskimi partizani na severu polotoka, s pomočjo katerih bi zlahka obkrožili celotno nemško vojsko.<ref>Kesselring, stran 246-248</ref> Tako so Nemci skoraj nemoteno dosegli obrambno linijo Albert, medtem ko so se nadaljevala dela na glavni in odločilni zapreki na Apeninskem polotoku, to je na Gotski liniji. Linija Albert je bila prebita 1. julija, vendar se Nemci niso umaknili brez boja. Posebno so se znašali nad civilnim prebivalstvom in ujetimi partizani, ki so se jim že povsod zoperstavljali. Britanci so sedaj lahko uveljavili svoj začetni načrt velike ofenzive v Italiji in so sprožili [[operacija Olive|operacijo Olive]]. Po vrnitvi večjega števila čet so tako julija 1944 zavezniške sile na Apeninskem polotoku znašale 900 tisoč mož, proti 300 tisoč Nemcev.<ref>Montemaggi, stran 41-51</ref> Kljub nenehnim bitkam so bili Zavezniki prepričani, da je pot na sever skoraj odprta. Churchill, ki si je prišel osebno ogledat bojišča, je dne 19. septembra sporočil Stalinu, da bodo zavezniške čete v kratkem ugonobile nemško vojsko in prodrle do Ljubljane, oziroma bodo v primeru nemškega umika vsaj osvobodile “lombardsko nižino”.<ref>Battaglia, stran 401</ref> Vendar ni šlo vse po predvidevanjih. Operacija Olive, ki je bila načrtovana za zajetje nemške vojske v klešče, je obtičala v dolgih in krvavih bitkah, ki so trajale kar dva meseca, ne da bi dosegle predvideni cilj. Gotska linija je bila sicer mestoma predrta, kar pa ni prineslo večjih sprememb. Frontna črta na jugu Padske nižine se ni premaknila vse do naslednje pomladi. Pozicijska vojna je dovolila nemškim četam, da so obrnile pozornost na italijanske partizane, ki so jih napadali s severa. V ta namen so izvršile več brutalnih represij in povračilnih napadov na civilno prebivalstvo, med drugim s [[poboji v Marzabottu]]. Decembra so Zavezniki ustavili vse operacije, tudi zaradi vremenskih ovir, ki so onemogočale vsako napredovanje po naplavinskem terenu.<ref>Morris, stran 459</ref> Churchill je razočaran priznal, da je bila bitka za Gotsko linijo “popoln neuspeh, ki je za osem mesecev zavrl zasedbo Italije in prodor na Dunaj ter osvoboditev jugovzhodne Evrope”.<ref>Montemaggi, stran 178</ref> Zavezniške čete so bile demoralizirane in zgodilo se je več [[dezerter|dezertacij]].<ref>Hart, stran 760</ref> Omembe vreden je napad, ki ga je ob koncu decembra izvršila proti Zaveznikom divizija Italijanske Socialistične Republike, Mussolinijeve marionetne države.<ref>Hart, stran 760-761</ref> Po prvotnem uspehu so se morali Italijani vrniti na prejšnje položaje, vendar je dogodek pomemben za razumevanje tedanjega vzdušja med Italijani, ki so doživljali [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] istočasno z borbo proti okupatorju na eni strani in z uporom bivšemu zavezniku na drugi strani. ==Zaključna ofenziva== {{Glavni | Operacija Grapeshot | Predaja v Caserti}} Po propadu Gotske linije je bilo stanje zelo podobno tistemu iz prejšnjega leta, le da so bila bojišča 300 km bolj na severu in Nemci niso imeli za seboj več nobene naravne ali vojaške pregrade, Zavezniki pa so čakali le na ugodne vremenske razmere za naval preko Padske nižine. Dne 9. aprila so Britanci izvedli prvi uspešen napad<ref>Morris, stran 476-478</ref>, nakar so se operacije pospešeno vrstile; 14. aprila so zasegli vznožje [[Alpe|Alp]], 20. aprila je [[Poljaki|poljska]] divizija osvojila [[Bologna|Bolonjo]], 24. aprila je bila reka Pad popolnoma premoščena. Zadnja bitka se je odvila 27. aprila pri kraju [[Fornovo di Taro|Fornovo]], kjer se je okoli 15 tisoč Nemcev predalo. <ref>{{cita web|url=http://www.ilparmense.net/sacca-di-fornovo-quando-i-tedeschi-furono-costretti-alla-resa/|titolo=Sacca di Fornovo: quando i tedeschi furono costretti alla resa|accesso=31 gennaio 2017}}</ref> Že 25. aprila so partizani osvobodili Milano. Podobno je tudi v Torinu CLN dne 25. aprila proglasil splošno vstajo, s čimer so partizani prevzeli oblast, in Zavezniki so 3. maja vstopili v mesto. Ko je postalo jasno, da bo nemška vojska v Italiji poražena, je namreč CLN odredil splošno ljudsko vstajo v večjih mestih in istočasno vračanje partizanskih čet iz gorskih utrdb in gozdov. To je bilo potrebno predvsem za zaščito še obstoječih [[infrastruktura|infrastruktur]] in tovarn pred morebitnim uničenjem s strani umikajočih se nemških enot, pa tudi za prevzem dejanske oblasti nad teritorijem pred prihodom Zaveznikov.<ref> Montanelli, Cervi 1982</ref> Tako so bila v drugi polovici aprila pridobljena mesta Bolonja, [[Genova]], Torino in Milano. Mussolini je že 17. aprila zapustil [[Salò]] in skušal v Milanu organizirati kak sporazum z voditelji odporniškega gibanja. Ti so zahtevali brezpogojno vdajo [[Italijanska socialna republika|Salojske republike]] in Mussolini je obljubil odgovor po posvetovanju s sodelavci, a tega ni storil. Svoje somišljenike je razrešil vsake dolžnosti in jim svetoval pobeg preko Alp, sam pa ni maral zapustiti Italije. Nemška osebna straža, ki ga je po Hitlerjevem naročilu stalno spremljala, ga je končno prepričala, da je skušal pobegniti skupaj z zadnjimi somišljeniki<ref>Roncacci, stran 403</ref>, a partizani so prestregli kolono in aretirali vse bežeče. V naslednjih dneh so usmrtili 26 fašistov. Mussolini je bil usmrčen 28. aprila. Istega dne so bili postreljeni tudi ostali.<ref> Zanella, stran 504</ref> Spričo dejanske [[kapitulacija|kapitulacije]] na vseh italijanskih frontah je feldmaršal Kesselring pristal na [[predaja v Caserti|predajo]], ki je bila podpisana v mestu [[Caserta]] in je začela veljati ob 14h dne 2. maja 1945.<ref>Bauer, stran 217</ref> V severni Italiji in [[Avstrija|Avstriji]] je okoli milijon nemških vojakov položilo orožje. To je bil zaključek [[italijanska kampanja (1943–1945)|italijanske kampanje Zaveznikov]]. ==Konec invazije== {{Glavni | Dirka za Trst}} Po predaji nemške vojske je bilo predvideno, da Američani napredujejo proti zahodu do zasedbe Genove, Milana in Torina, medtem ko naj bi se Britanci obrnili na vzhod ter zasedli [[Benetke]] in Trst. [[Nova Zelandija|Novozelandski odsek]] zavezniške vojske je napredoval proti Trstu, kjer naj bi se združil z [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]]. Britanci so se pa morali soočiti z nekaterimi problemi. Predvsem je bilo treba upoštevati namen jugoslovanske vojske, da zavzame ozemlje [[Furlanija - Julijska krajina#Julijska krajina|Julijske Krajine]] vse do [[Soča|Soče]], kar je pomenilo, da bi Britanci ob Soči morali zaključiti svoj prodor in bi ne prišli do Trsta, ki bi bil očitno že v jugoslovanskih rokah. Dejansko pa končni cilj Zaveznikov ni bil »osvoboditev« Trsta, temveč »zasedba« njegovega [[pristanišče|pristanišča]]. Če bi Jugoslovani že osvobodili Trst, bi se morali Britanci zadovoljiti z delitvijo ozemlja na dve zasedbeni območji, o čemer pa zavezniški Američani niso marali niti slišati, saj bi tak dogovor privilegiral Jugoslovane pri mirovni konferenci. Zanimivo je, da je predsednik [[Harry S. Truman|Truman]] vztrajno prepričeval Britance proti dogovoru, a odločno nasprotoval posegu ameriških čet v nastale »balkanske zdrahe«. Ta ameriški odnos do realnega stanja je negativno vplival na Britance, ki so pa perfektno razumeli situacijo.<ref>Harold Macmillan, Diari di guerra, Il Mulino, Bologna 1987, p. 1021.</ref>, zato je bilo njihovo napredovanje proti Trstu skrajno previdno, saj v resnici ni imelo potrebne politične utemeljitve. Edina možna rešitev iz zagate bi bil prihod Zaveznikov v Trst pred Jugoslovani, zato je odsek britanskih čet, ki je že bil pri Benetkah, pospešeno napredoval, a že pri [[Tržič, Italija|Tržiču (Monfalcone)]] je naletel na jugoslovanske čete, ki so odsvetovale vsako nadaljevanje. Britanske čete so 20 km pred Trstom počakale, da so Jugoslovani dne 1. maja vkorakali v mesto, naslednjega dne pa so se jim pridružile. To je bil konec zavezniške invazije na Italijo in druge svetovne vojne. Dokončni zaključek vojne v Evropi se postavlja na datum 8. maja 1945.<ref>Predaja je bila podpisana v [[Berlin]]u pozno zvečer, ko je bil v [[Moskva|Moskvi]] že 9. maj.</ref> [[Četrta operativna cona|Zadnja bitka druge svetovne vojne]] se je odvila v [[Slovenija|Sloveniji]] dne 15. maja pri [[Poljana, Prevalje|Poljani]]. ==Poznejše presoje dogodkov== Dve leti trajajoča zavezniška kampanja v Italiji je bila tarča mnogih vzajemnih kritik in negativnih ocen med Britanci in Američani, vendar gre v glavnem le za različna taktična in [[politika|politična]] mnenja. Bolj zanimive so ocene [[zgodovinar]]jev, ki včasih kar dvomijo, da je bila ta kampanja sploh potrebna. Glavna korist Zaveznikov je bila namreč v tem, da zadržijo v Italiji čim več nemških čet in s tem zmanjšajo pritisk proti [[Sovjeti|Sovjetom]] na vzhodni fronti in zrahljajo nemško obrambo obale v Normandiji, kar se je sicer tudi zgodilo, a z daleč previsokimi izgubami. Zato se poraja sum, da je šlo v resnici za prikrito nemško iniciativo. Nemci naj bi privabili Zaveznike na stransko bojišče (Italijo), kjer so njihove maloštevilne a prvovrstne divizije zaposlile veliko število bojevnikov, ki bi sicer lahko direktno napadali Nemčijo.<ref>Morris, stran 492</ref><ref> Atkinson, stran 681-682</ref> Skladno s slednjo teorijo taktiki ugotavljajo, da so bile dejansko zavezniške operacije večkrat improvizirane in nepovezane, medtem ko je Kesselring postopal skrajno urejeno in “po načrtu”, kar daje sumiti določeno predvidevanje. Ne nazadnje, Nemci so odlično poznali in obrnili v svojo korist [[geografija|geografske]] posebnosti polotoka, medtem ko Zavezniki niso bili pripravljeni na naravne in [[klima]]tske ovire. Po poznejših presojah bi to lahko pomenilo načrtovano nemško akcijo, ki so se ji Zavezniki zoperstavljali po sprotnih potrebah. V opravičilo za nekatere napake Zaveznikov zgodovinar Rick Atkinson ugotavlja, da so bili kljub velikim izgubam doseženi znatni pozitivni rezultati, tako osvoboditev Italije in strateška nadoblast nad [[Sredozemlje]]m. Poudarja tudi, da je bilo treba izvesti italijansko kampanjo za utišanje Stalinovih kritik, ki je Zaveznike obtoževal, da namerno zavlačujejo obljubljeno odprtje stranskih front.<ref>Atkinson, stran 682-683</ref> Italijansko stališče pa izpostavlja, da Zavezniki niso rešili Italije, temveč so jo materialno razdejali. Po padcu Mussolinija, ki so ga aretirali in usmrtili partizani (in ne Zavezniki), so bili Italijani pripravljeni na [[republiko]]<ref> Montanelli, Cervi 1983, stran 329</ref> in niso potrebovali nikake rešitve, zato naj bi bila invazija na Italijo le zavezniško sredstvo za pridobitev [[hegemonija|hegemonije]] v Sredozemlju.<ref> Battaglia</ref> Da ni mogoče govoriti o rešitvi Italijanov izpod režima, potrjuje dejstvo, da se Zavezniki sploh niso ozirali na preživetje ali potrebe italijanskega ljudstva. Kot primer napadalnosti na [[narod]] se navajajo bombardiranja mest in civilnih industrij, pa tudi neobzirnost do italijanske [[arheologija|arheološke]] in [[umetnost]]ne zapuščine. Tudi v tem primeru sta se stališči Britancev in Američanov razhajali. Medtem ko Britanci niso upoštevali kakih omejitev pri bombardiranju civilnih tarč, so Američani ustanovili komisijo za zaščito umetniških objektov v Evropi. Bombnike so opremili s podrobnim načrtom za bombardiranje, ki je delil 160 krajev na tri skupine. V prvi skupini so bila na primer mesta Rim, [[Firence]] in Benetke, čigar bombardiranje je bilo dovoljeno samo s pristankom najvišjih oblasti. Druga skupina je zajemala mesta kot [[Ravena]], [[Assisi]] in [[Pavia]], ki jih je bilo dovoljeno bombardirati le v izjemnih okoliščinah. Tretja skupina je bila sestavljena iz krajev, ki bi jih sicer morali zaščititi, a so se nahajala v bližini vojaško pomembnih objektov, zato so bila bombardiranja dovoljena.<ref>Richard Overy: Der Bombenkrieg. Europa 1939–1945. Rowohlt, 2014.</ref> Kljub temu so bili velikokrat bombardirani tudi objekti iz prve skupine, tako namerno kot po pomoti. Samo Rim je bil bombardiran 51 krat v desetih mesecih, kar je zahtevalo okoli 7 tisoč civilnih žrtev.<ref> Gentiloni Silveri, Umberto e Carli, Maddalena. Bombardare Roma. Gli Alleati e la «Città aperta» (1940-1944). Bologna, Il Mulino, 2007. ISBN 978-88-15-11546-1.</ref> ==Državljanska vojna== Razni zgodovinski pregledi invazije na Italijo večkrat obidejo dejstvo, da se je odigrala v tistem času prava [[državljanska vojna]] med prebivalstvom<ref>Pavone, stran 225</ref>. Originalna država, Kraljevina Italija, se je otresla dvajsetletne fašistične vlade in se predala Zaveznikom (septembra 1943), medtem ko je Mussolini skušal obdržati vsaj omejeno oblast s stvaritvijo Socialistične republike. Ljudstvo se je sicer hotelo znebiti fašizma, a je bilo v veliki meri naklonjeno republiški ureditvi države in prav to je obljubljal Mussolini. Edino boj proti nemškemu okupatorju je bil za ljudstvo razumljiv, saj so Italijani predvsem hoteli zaključiti vojno, a so kaj kmalu razumeli, da sploh nimajo besede v spopadu med Zavezniki in Nemci, ki se je odigraval na njihovih tleh. Edina rešitev iz zagate naj bi bil istočasen upor proti Nemcem, proti fašistom in proti [[monarhija|monarhiji]] ter trenutno sodelovanje z Zavezniki, ki so imeli do neke mere podobne cilje. Iz tega mišljenja se je porodilo uporniško gibanje, ki je sprva načrtno opustilo vsako [[ideologija|ideološko]] teorijo in uprlo vse moči najprej proti okupatorju. Ko so bili Nemci premagani, je pa prišla do izraza čista državljanska vojna, dejansko med fašisti in antifašisti. Prvi in morda najhujši udarec na italijansko ljudstvo je bilo prav [[premirje]] septembra 1943, ker državne oblasti niso dovolj jasno povedale, da gre le za predajo Zaveznikom in še daleč ne za zaključek sovražnosti, ki so ga vsi pričakovali. V državi je vladala popolna zmeda. Najteže je bilo za italijanske [[vojak]]e, ki niso razumeli, če in komu naj se predajo ali če morajo ostati na položajih, zato je večina razumela, da je vojne konec in da gredo lahko domov; kdor je pa uvidel, da sploh ne gre za demobilizacijo, spet ni vedel, kateri vojski naj se pridruži, ali kraljevi (ki se je predala Zaveznikom) ali republiški (to je Mussolinijevi, ki je podpirala Nemce). Največ bojevnikov je pristopilo k uporniškim gibanjem. Skrajna zmeda in prisotnost bivših bojevnikov na obeh straneh spopada sta zanetili državljansko vojno, v okviru katere so se dogodila težka zločinska dejanja, v glavnem v obliki terorističnih napadov<ref>Pavone, stran 269</ref> in [[Fašistične represije|kazenskih represij]]<ref>Bertoldi, stran 230</ref>. Tragične posledice te državljanske vojne so bila tudi povojna obračunavanja, ki so po državnih (a nikoli objavljenih) [[statistika]]h znašala 8197 ubojev in 1167 verjetnih ubojev (pogrešanih oseb).<ref>Onofri, strani 74-76, 215-217</ref> Sklici {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Bertoldi |first= Silvio |title=Salò: vita e morte della Repubblica Sociale Italiana |year= 2005|publisher= BUR |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}} * {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}} * {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}} * {{navedi enciklopedijo |last= Butler|first= James|editor-last= Naval & Military Press |editor-first= |title=The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War |date=2004 |publisher= United Kingdom Military Series |volume=V The Mediterranean and Middle East |location= Uckfield, UK |ISBN 1-84574-069-6.}} * {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943, |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher= }} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}} * {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}} * {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}} * {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}} * {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}} * {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}} * {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1982|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Roncacci |first=Vittorio |title=La calma apparente del lago. Como e il Comasco tra guerra e guerra civile 1940-1945 |year= 2003|publisher=Macchione|location=Varese|isbn= 978-88-8340-164-0.}} * {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} * {{navedi splet |url= http://www.ilparmense.net |title= Sacca di Fornovo: quando i tedeschi furono costretti alla resa |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 31 gennaio 2017|website= |publisher= |accessdate=23. julij 2022}} * {{navedi knjigo |last= Macmillan |first= Harold |title= Diari di guerra |year=1987|publisher= Il Mulino |location=Bologna |isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}} * {{navedi knjigo |last= Overy |first= Richard |title= Der Bombenkrieg. Europa 1939–1945 |year= 2014|publisher= Rowohlt |location=|isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Gentiloni Silveri |first1= Umberto |last2= Carli |first2= Maddalena |title= Bombardare Roma. Gli Alleati e la «Città aperta» (1940-1944). |year= 2007|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= ISBN 978-88-15-11546-1}} * {{navedi knjigo |last= Pavone |first= Claudio |title= Una guerra civile. Saggio storico sulla moralità nella Resistenza |year= 1991|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0629-9}} * {{navedi knjigo |last= Onofri |first= Nazario Sauro|title=Il triangolo rosso. La guerra di liberazione e la sconfitta del fascismo (1943-1947) |year= 2000|publisher= Sapere|location= Roma|isbn=}} == Glej tudi == * [[Italijanska kampanja (1943–1945)|Italijanska kampanja]] == Zunanje povezave == * {{Cite web|title=Canada–Italy: 1943–1945|url=http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history/secondwar/Italy&CFID=7306822&CFTOKEN=14403978|publisher=Veterans Affairs Canada|access-date=17 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100327030720/http://www.vac-acc.gc.ca/remembers/sub.cfm?source=history%2Fsecondwar%2FItaly|archive-date=27 March 2010|url-status=dead}} * {{Cite web|title=Campaign Summaries of World War 2: Italy and the Italian Campaign 1943–1945, including Sicily, Salerno & Anzio Landings|url=http://www.naval-history.net/WW2CampaignsItaly.htm|date=1998–2010|publisher=Naval-History.net|access-date=17 February 2010}} * [http://winterlinestories.com/ Winter Line Stories]'' Original stories from the front lines of the Italian Campaign by US Army Liaison Officer Major Ralph R. Hotchkiss'' * [https://web.archive.org/web/20090503114041/http://www.remuseum.org.uk/corpshistory/rem_corps_part16.htm Royal Engineers Museum] Royal Engineers and Second World War (Italy) * [http://www.worldwar2history.info/Italy/ Summary of the Italian Campaign] * [https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html University of Kansas Electronic Library] Bad link * {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621175054/http://www.btinternet.com/~oneofmany/html/avalanche.html|date=21 June 2007|title=One of Many - Overview of 10 Corps operations at Salerno}} * [http://omniatlas.com/maps/europe/19430930/ Map of Europe during the Allied invasion of Italy (omniatlas.com)] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 8axqm7ukuib5oe3w62uhme0g25op21s 14 521552 5737652 5722868 2022-08-20T13:32:42Z A09 188929 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Pasme psov]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki {{catmore|Ovčar}} [[Kategorija:Pasme psov]] gd8yw6f2h6dpzcdap1pjnxtudh43mn2 4 521650 5737748 5725604 2022-08-20T15:13:12Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]]=== [[Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|400px|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]] * {{info}} '''Samica evrazijskega [[rjavi medved|rjavega medveda]]''' (''Ursus arctos arctos'') v naravnem habitatu, [[Stari Kot]], Slovenija, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]] * {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:28, 25. julij 2022 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 25. julij 2022 (CEST) * {{za}} Tudi mladiče bomo lahko imeli čez nekaj časa.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 25. julij 2022 (CEST) * {{za}} Zelo zanimiva. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:57, 25. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 26. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:54, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:25, 30. julij 2022 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:13, 20. avgust 2022 (CEST) q11akoyyi3ixex3r8qb76yn22itzqjh 4 521653 5737749 5725460 2022-08-20T15:13:25Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Soca river near Kamno (8).jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]]=== [[Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|340px|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]] * {{info}} '''[[Soča]] pri vasi [[Kamno]]''' med [[Kobarid]]om in [[Tolmin]]om, foto [[:c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:54, 25. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:54, 30. julij 2022 (CEST) * šibek {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 30. julij 2022 (CEST) * {{vzdržan}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:09, 30. julij 2022 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:13, 20. avgust 2022 (CEST) tbhnvhagbqgtcdtq6nmv6p22aajeswi 4 521663 5737750 5725489 2022-08-20T15:14:05Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg */ Izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]]=== [[Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|400px|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]] * {{info}} '''Dvorišče [[Grad Žužemberk|gradu Žužemberk]]''', foto [[Uporabnik:Pavle58|Pavle58]] * {{za}} Ena od meni najzanimivejših (postavitev, linije strehe in senc, barve) z natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|WLM 2021]], dobila je posebno omembo žirije. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 10:50, 26. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:53, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:41, 30. julij 2022 (CEST) * {{proti}}; kompozicija mi res ni všeč, žal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:51, 30. julij 2022 (CEST) 4 za, 1 proti, izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:14, 20. avgust 2022 (CEST) 49783ogypuuobcop9d3z2b14j41fsyi 4 521711 5737751 5725455 2022-08-20T15:14:17Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]=== [[Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|340px|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]] * {{info}} Samica '''[[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]''' (''Xysticus cristatus'') in njen plen '''[[kranjska čebela]]''' (''Apis mellifera carnica''), fotografirano na [[Bled]]u, združen niz 7 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 27. julij 2022 (CEST) * {{za}} Zanimiv in redek motiv.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:53, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 30. julij 2022 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:14, 20. avgust 2022 (CEST) 86q3dq7ly2c7zy5da0c6gesrt0udywh 4 521712 5737752 5725459 2022-08-20T15:14:34Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]=== [[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|400px|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]] * {{info}} '''Rjasti vihravček''' (''Ochlodes sylvanus''), predstavnik poddružine ''Hesperiinae'' '''družine [[Debeloglavčki|debeloglavčkov]]''' (''Hesperiidae'') iz reda [[Dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (''Lepidoptera''), fotografiran na [[Bled]]u, združen niz 15 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]] * {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:34, 27. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:52, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:09, 30. julij 2022 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:14, 20. avgust 2022 (CEST) 65tg33jmjfwusch5eqtigbwedbijsi1 4 521751 5737756 5732319 2022-08-20T15:18:47Z MZaplotnik 13263 /* Sofja Vasiljevna Kovalevska */ {{za}} wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Sofja Vasiljevna Kovalevska|Sofja Vasiljevna Kovalevska]] === {{PIČ2 | naslov = Sofja Vasiljevna Kovalevska | predlagal = {{u|Yerpo}} | utemeljitev = obširen, celovit, dobro podprt, pmm ustreza | avtor = {{u|XJaM}} | leto = 2022 | mesec = 7 | dan = 28 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:33, 8. avgust 2022 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:48, 13. avgust 2022 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:18, 20. avgust 2022 (CEST) kabvil01eki6kqsw5y9lhsddxs9vvr6 4 521768 5737753 5725483 2022-08-20T15:15:22Z MZaplotnik 13263 /* Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]]=== [[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|400px|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]] * {{info}} '''[[Bell 412]] 26. polka vojaškega letalstva SV leta 2022''', foto Goran Krošelj * {{za}} PMM precej redek motiv, med IS ni veliko slik vozil.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:08, 29. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:52, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:00, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:06, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:42, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:14, 20. avgust 2022 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:14, 20. avgust 2022 (CEST) qrsn847ksfmzyabi75n00on9skz9nr7 4 521792 5737746 5725485 2022-08-20T15:12:33Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Pieris rapae Dol.jpg */ * {{za}} wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Pieris rapae Dol.jpg|Slika:Pieris rapae Dol.jpg]]=== [[Slika:Pieris rapae Dol.jpg|270px|Slika:Pieris rapae Dol.jpg]] * {{info}} '''[[Repin belin]]''' na cvetu, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:44, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:12, 20. avgust 2022 (CEST) icd72qcce6c1tby72wz4ejhemtwwobc 5737773 5737746 2022-08-20T16:02:47Z Yerpo 8417 /* Slika:Pieris rapae Dol.jpg */ +info wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Pieris rapae Dol.jpg|Slika:Pieris rapae Dol.jpg]]=== [[Slika:Pieris rapae Dol.jpg|270px|Slika:Pieris rapae Dol.jpg]] * {{info}} '''[[Repin belin]]''' na cvetu [[njivsko grabljišče|njivskega grabljišča]], foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:44, 30. julij 2022 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:12, 20. avgust 2022 (CEST) ixqh6h2tp68hi4pf2khjec7yyieiua1 4 521896 5737734 5729632 2022-08-20T14:17:02Z MZaplotnik 13263 /* Klara Otorepec */ končan PZB, članek ostane wikitext text/x-wiki ===[[:Klara Otorepec]]=== :{{la|Klara Otorepec}} Obrazložitev uporabnika/-ce {{u|212.13.239.242}} s [[Pogovor:Klara Otorepec|pogovorne strani]]: <blockquote> Skladno s pravili Wikipedie je zapis o tej osebi vprašljiv, saj ne gre za znano oziroma odmevno osebo. Ta članek ne dosega kriteria "general notability" v točkah ko so: Indipendent of the subject (članek je evidentno napisan s strani osebe, ki je tesno povezana z osebo v članku (detajli o osebnem življenju, šolanju itd.), saj te podatki niso javni. Prav tako ne dosega kriterija "significant coverege", saj so v članku trivialni podatki, kot so poklic staršev in odmevnost staršev. Ker gre evidentno za članek o relativno nepomembni osebi, ki je narejena s strani osebe same ali pa za promocijo te relativno neznane in nepomembne osebe, brez konkretnih virov, ki bi podkrepili smiselnost vnosa, predlagam izbris. </blockquote> :rahlo {{proti}}; lahko se strinjam, da bi se dalo počistiti nekaj trivialnosti, toda njene aktivnosti so kar odmevne [https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174766108][https://www.dnevnik.si/1042731353/kultura/oder/feministicni-in-kvirovski-festival-rdece-zore-pinceta-ali-panceta][https://old.delo.si/novice/politika/gredo-na-neprijavljen-protest-ker-je-zakon-skodljiv.html] — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:06, 2. avgust 2022 (CEST) :{{komentar}}: "significant coverege", saj so v članku trivialni podatki, kot so poklic staršev in odmevnost staršev": [[WP:POM]] tega ne pokriva, morda bolj primerna smernica bi bila [[WP:NI]]. Vsekakor pa če so podatki omenjeni v [[WP:RS]], naj se pustijo. Vsekakor je potrebna redakcija in ponovno pisanje članka na podlagi npr. Yerpovih virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:38, 2. avgust 2022 (CEST) : rahlo {{proti}}; sem enakega mnenja kot [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], že če dam njeno ime v google iskalnik mi najde na 5. straneh več kot dovolj odmevnejših aktivnosti/dosežkov za vključitev v slo. Wiki. Je pa članek potreben čiščenja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:31, 10. avgust 2022 (CEST) Ni konsenza za brisanje, v članek sem dodal predlogo {{tl|PZB čiščenje}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:16, 20. avgust 2022 (CEST) 22hg8zjxxyg6os62pkg0wqu48rzul3a 0 522023 5738158 5728742 2022-08-21T10:44:49Z MZaplotnik 13263 --{{aktualno}} wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali so v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom ''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} a146icqwy2rd3woa2juy1so3pgr4ed3 0 522148 5737818 5735947 2022-08-20T18:39:14Z A09 188929 slog, replaced: Sujko → Suiko [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt]]ovi, katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šoju-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Heian|obdobju Heian]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaiju-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb|Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref name="Kuitert 2002">{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Suiko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb|Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara (mesto)|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref name="Kuitert 2002"/> === Obdobje Heian (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[Obdobje Heian|obdobja Heian]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Heian-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Heian je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt]]ovi, kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjodo-in]]: vrt Jodo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto|kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian|Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Heian so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb|Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> === Obdobje Momojama (1568–1600) === [[File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden01s3200.jpg|thumb|left|V vrtu v gradu Tokušima (1592) na otoku Šikoku so voda in ogromne skale. Namenjen je bil videnju od zgoraj, iz razglednega paviljona.]] [[Obdobje Momojama]] je bilo kratko, le 32 let, in je bilo v veliki meri zasedeno z vojnami med [[daimjo]]ji, voditelji fevdalnih japonskih klanov. Nova središča moči in kulture na Japonskem so bili utrjeni gradovi daimjojev, okoli katerih so se pojavila nova mesta in vrtovi. Značilen vrt tega obdobja je predstavljal enega ali več ribnikov ali jezer ob glavnem bivališču oziroma '']]šoin]]u'' nedaleč od gradu. Ti vrtovi so bili namenjeni ogledu od zgoraj, z gradu ali rezidence. Daimjo so razvili veščine rezanja in dvigovanja velikih skal za gradnjo svojih gradov in imeli so vojske vojakov, ki so jih premikali. Umetna jezera so bila obdana s plažami iz drobnih kamnov in okrašena z aranžmaji balvanov, z naravnimi kamnitimi mostovi in stopnicami. Vrtovi tega obdobja so združevali elemente promenadnega vrta, ki naj bi bil viden z vijugastih vrtnih poti, z elementi zen vrta, kot so umetne gore, ki naj bi jih opazovali od daleč.<ref name="Nitschke, p. 120">Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 120.</ref> Najbolj znan tovrstni vrt, zgrajen leta 1592, je v bližini gradu Tokušima na otoku Šikoku. Njegova znamenitost je 10,5 metrov dolg most iz dveh naravnih kamnov. Drug pomemben vrt iz obdobja, ki še vedno obstaja, je Sanbō-in, ki ga je leta 1598 obnovil Tojotomi Hidejoši za praznovanje praznika češnjevih cvetov in poustvaril sijaj starodavnega vrta. Na projektu je delalo tristo graditeljev vrtov, ki so izkopali jezera in postavili sedemsto balvanov na 540 kvadratnih metrih površine. Vrt je bil zasnovan tako, da je viden z verande glavnega paviljona ali iz »dvorane čistega pogleda«, ki je na višji nadmorski višini v vrtu. Na vzhodu vrta, na polotoku, je razporeditev kamnov, ki predstavljajo mitsko goro Horai. Lesen most vodi do otoka, ki predstavlja žerjava, kamniti most pa povezuje ta otok z drugim, ki predstavlja želvo, ki je z zemljo pokritim mostom povezan nazaj na polotok. V vrtu je tudi slap ob vznožju lesene vzpetine. Ena značilnost vrta iz obdobja Momojama, vidnega v Sanbō-inu, je neposredna bližina stavb ob vodi. V obdobju Momojama so se razvili tudi ''[[Japonski obred pitja čaja|čanoju]]'' (čajni obred), [[čašicu]] (čajnica) in [[rodži]] (čajni vrt). Čaj so na Japonsko iz Kitajske prinesli budistični menihi, ki so ga uporabljali kot stimulans za ohranjanje budnosti med dolgimi obdobji meditacije. Prvi veliki čajni mojster Sen no Rikjū (1522–1591) je do najmanjših podrobnosti opredelil videz in pravila čajnice in čajnega vrta, pri čemer je sledil načelu ''vabi'' (侘び) »trezna prefinjenost in umirjenost«.<ref>Miyeko Murase, ''l'Art du Japon'', pp. 213–215.</ref> Po pravilih Sen no Rikjū naj bi čajnica spominjala na kočo meniha puščavnika. Bila je majhna in zelo preprosta lesena konstrukcija, pogosto s slamnato streho, v kateri je bilo dovolj prostora za dva tatamija. Edini dovoljeni okras znotraj je bil zvitek z napisom in veja drevesa. Ni imela pogleda na vrt. Tudi vrt je bil majhen in nenehno zalivan, da je bil vlažen in zelen. Običajno je imel češnjo ali brest, ki se je spomladi obarval, sicer pa ni imel svetlih cvetov ali eksotičnih rastlin, ki bi odvračale pozornost obiskovalca. Do vhoda v čajnico je vodila pot. Ob poti je bila čakajoča klop za goste in umivalnik ter kamnita posoda za vodo v bližini čajnice, kjer so si gostje splaknili roke in usta, preden so vstopili v čajnico skozi majhna kvadratna vrata, imenovana ''nidžiri-guči'' ali »plazenje- pri vhodu«, zaradi česar so se morali za prehod nizko skloniti. Sen no Rikjū je odredil, da mora biti vrt nekaj ur pred obredom nepometen, da se listje na naraven način raztrese po poti.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 160–162.</ref> Pomembni vrtovi tega obdobja so: * Vrt gradu Tokušima na otoku Šikoku. * Čajnica Tai-an v templju Mjōki-an v Kjotu, ki jo je leta 1582 zgradil Sen no Rikjū. * Sanbō-in v Daigo-dži, v prefekturi Kjoto (1598) <gallery class="center"> File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden02s3872.jpg|Vrt pri gradu Tokušima, prevladujejo skale File:Momiji Daigoji4.JPG| Vrt v Daigo-dži (1598) je znan po češnjevih cvetovih. </gallery> === Obdobje Edo (1615–1867) === [[File:Katsurarikyu01.jpg|thumb|Vrt cesarske vile Kacura v Kjotu (1641-1662), prototip promenade ali sprehajalnega vrta]] [[File:Geppa-ro.jpg|thumb|Notranjost paviljona Geppa cesarske vile Kacura, popolnoma integrirana v vrt]] V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je oblast osvojil in utrdil klan Tokugava, ki so postali šoguni in preselil glavno mesto v [[Edo]], kasnejši [[Tokio]]. Cesar je ostal v Kjotu kot vodilni voditelj, pristojen le za kulturne in verske zadeve. Medtem ko je bil zdaj politično središče Japonske Tokio, je Kjoto ostal kulturna prestolnica, središče vere in umetnosti. Šoguni so cesarjem zagotovili malo moči, vendar z velikodušnimi subvencijami za gradnjo vrtov.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 277–281</ref> V obdobju Edo je bila razširjena uporaba nove vrste japonske arhitekture, imenovane ''[[sukija-zukuri]]'', kar dobesedno pomeni »gradnja po izbranem okusu«. Izraz se je prvič pojavil konec 16. stoletja in se nanašal na izolirane čajnice. Prvotno se je nanašal na preproste podeželske hiše samurajskih bojevnikov in budističnih menihov, v obdobju Edo pa so ga uporabljali v vseh vrstah stavb, od hiš do palač. Slog ''sukija'' je bil uporabljen v najbolj znanem vrtu tega obdobja, [[Cesarska vila Kacura|cesarski vili Kacura]] v Kjotu. Stavbe so bile zgrajene v zelo preprostem, neokrašenem slogu, prototip za prihodnjo japonsko arhitekturo. Odpirale so se na vrt, tako da se je vrt zdel v celoti del stavbe. Ne glede na to, ali je bil obiskovalec znotraj ali zunaj stavbe, je vedno imel občutek, da je v središču narave. Vrtne stavbe so bile razporejene tako, da so bile vedno vidne diagonalno in ne naravnost. Ta aranžma je imela poetično ime ganko, kar je dobesedno pomenilo »formacija divjih gosi v letu«.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', p. 158.</ref> Večina vrtov v obdobju Edo je bilo sprehajalnih vrtov ali suhih kamnitih zen vrtov, ki so bili običajno veliko večji od prejšnjih vrtov. Promenadni vrtovi tega obdobja so v veliki meri uporabljali izposojo kulis (''šakkei''). Pogledi na oddaljene gore so integrirani v zasnovo vrta; ali, še bolje, zgraditi vrt na pobočju gore in uporabiti različne višine za doseganje razgledov na pokrajino zunaj vrta. Sprehajalni vrtovi Edo so bili pogosto sestavljeni iz niza ''meišo'' ali »slavnih razgledov«, podobnih razglednicam. To so lahko imitacije znanih naravnih pokrajin, kot je gora [[Fudži]] ali prizori iz taoističnih ali budističnih legend ali pokrajine, ki ilustrirajo verze poezije. Za razliko od zen vrtov so bili zasnovani tako, da prikazujejo naravo, kakršna je videti, ne notranjih pravil narave.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', pp. 169–172</ref> *Cesarski dvorec Šugakuin *Šisen-do (1641) *Suizen-dži *Hama Rikju *Koraku-en (Okajama) *Vrt Ricurin (Takamacu) *Koišikava Koraku-en (Tokio) (1629) *Ninna-dži, Kjoto *Enman-in, Ocu *Sanzen-in, severno od Kjota *Sengan-en, Kagošima (1658) *Čišaku-in, jugovzhodno od Kjota *Džōdžu-in, v templju Kijomizu, jugovzhodno od Kjota (1688–1703) *Manšu-in, severovzhodno od Kjota (1656) *Nanzen-dži, vzhodno od Kjota (1688–1703) <gallery class="center"> File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|Kōraku-en v Okajami, ki se je začel leta 1700 File:150504 Ritsurin Park Takamatsu Kagawa pref Japan01s3.jpg|Vrt Ricurin v Takamacu, ki se je začel leta 1625 File:Shisendo DSC0480.jpg|Puščaniški vrt pesnika in učenjaka Išikava Džozana v Šisen-doju, zgrajen leta 1641. Kasneje je postal tempelj. File:Ninnaji Kyoto16s3s4592.jpg|Severni vrt v Ninna-dži v Kjotu, klasičen sprehajalni vrt File:Ninnaji Kyoto18s3s4320.jpg|Južni vrt v Ninna-dži, zen skalnjak File:Koishikawa Korakuen 060607.jpg|Vrt Koišikava Kōrakuen v Tokiu, ki so ga začeli graditi leta 1629, je zdaj obdan s poslovnimi stavbami. File:TofukujiReiunin1.jpg|Najbolj znan pogled na Suizen-dži je miniaturna gora, ki spominja na goro Fuji. </gallery> === Obdobje Meidži (1868–1912) === V obdobju Meidži je prišlo do modernizacije Japonske in ponovnega odpiranja Japonske proti zahodu. Številni stari zasebni vrtovi so bili zapuščeni in prepuščeni propadu. Leta 1871 je nov zakon preoblikoval številne vrtove iz prejšnjega obdobja Edo v javne parke in jih ohranil. Oblikovalci vrtov, soočeni z idejami z Zahoda, so eksperimentirali z zahodnimi slogi, kar je privedlo do vrtov, kot sta Kju-Furukava ali Šindžuku Gjoen. Drugi, bolj na severu Japonske, so se držali načrta iz obdobja Edo. Tretji val je bil naturalistični slog vrtov, ki so ga izumili gospodarji industrije in močni politiki, kot je Aritomo Jamagata. Mnogi vrtnarji so kmalu načrtovali in gradili vrtove po tem okusu. Eden od vrtov, znan po svoji tehnični dovršenosti v tem slogu, je bil Ogava Džihei VII., znan tudi kot Uedži. Pomembni vrtovi tega obdobja so: *Vrtovi Kju-Furukava *Kenroku-en, 18. in 19. stoletje, končan leta 1874. *Činzan-so v Tokiu leta 1877. *Murin-an v Kjotu, končan 1898. <gallery class="center"> File:Kenrokuen10-r.jpg|Kenroku-en v Kanazavi File:Chinzan-so4.jpg|Činzan-so v Tokiu File:Murin-an, Kyoto - IMG 5104.JPG|Murin-an v Kjotu </gallery> === Sodobni japonski vrtovi (1912 do danes) === V [[obdobje Šova|obdobju Šova]] (1926–1989) so poslovneži in politiki zgradili številne tradicionalne vrtove. Po drugi svetovni vojni glavni graditelji vrtov niso bili več zasebniki, temveč banke, hoteli, univerze in vladne agencije. Japonski vrt je s stavbo postal podaljšek krajinske arhitekture. Nove vrtove so oblikovali [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekti]] in pogosto uporabljali sodobne gradbene materiale, kot je beton. Nekateri sodobni japonski vrtovi, kot je Tōfuku-dži, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, so bili navdihnjeni s klasičnimi modeli. Drugi sodobni vrtovi so ubrali veliko bolj radikalen pristop k tradiciji. En primer je Avadži Jumebutai, vrt na otoku Avadži v japonskem [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], ki ga je oblikoval Tadao Ando. Zgrajen je bila kot del letovišča in konferenčnega centra na strmem pobočju, kjer so zemljišče odstranili, da bi naredili otok za letališče. <gallery class="center"> File:TofukujiGarden1.jpg|Tōfuku-dži, sodoben japonski vrt iz leta 1934, ki ga je zasnoval Mirei Šigemori, zgrajen na podlagi zenovskega templja iz 13. stoletja v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo7.JPG|Vrt z mahom v Tofuku-dži, Kjoto File:The Museum of Art Kochi06s3872.jpg|Sodobni japonski vrt v muzeju umetnosti Koči File:Naoshima05.jpg|Vrt v muzeju umetnosti Naošima Fukutake, ki uporablja skulpturo za posnemanje oblike otoka na obzorju File:Adachi Museum of Art Garden 02.jpg|Vrt muzeja umetnosti Adači File:Awaji yumebutai01s3872.jpg|Avadži Jumebutai, sodobni vrt na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Awaji yumebutai04s3200.jpg|Vrt na plaži školjk, del Avadži Jumebutai na otoku Avadži, Hjōgo (2000) File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Skalnjak Džissō-in v Ivakuri (Kjoto), prenovljen leta 2013. </gallery> == Vrtni elementi == Japonski vrtovi so značilni po svoji simboliki narave, pri čemer se tradicionalni japonski vrtovi zelo razlikujejo po slogu od zahodnih vrtov: »Zahodni vrtovi so običajno optimizirani za vizualno privlačnost, medtem ko so japonski vrtovi oblikovani z duhovnimi in filozofskimi idejami v mislih«.<ref>Iwatsuki, Zennoske, and Tsutomu Kodama. ''Economic Botany''. 3rd ed. Vol. 15. New York: Springer, 1961. Print. Mosses in Japanese Gardens</ref> Japonski vrtovi so zasnovani kot predstavitev naravnega okolja, ki se povezuje z japonskimi povezavami med deželo in šintoističnim spiritualizmom, kjer duhove pogosto najdemo v naravi; kot taki japonski vrtovi ponavadi vključujejo naravne materiale, s ciljem ustvariti prostor, ki ujame lepote narave na realističen način. Tradicionalne japonske vrtove lahko razvrstimo v tri vrste: ''cukijama'' (hribovski vrtovi), ''karesansui'' (suhi vrtovi) in ''čaniva'' (čajni vrtovi). Majhen prostor za ustvarjanje teh vrtov običajno predstavlja izziv za vrtnarje. Zaradi absolutnega pomena razporeditve naravnih skal in dreves postane iskanje pravega materiala zelo selektivno. Spokojnost japonske pokrajine in preproste, a premišljene strukture japonskih vrtov so edinstvena kakovost, z dvema najpomembnejšima načeloma oblikovanja vrta sta »pomanjšana redukcija in simbolizacija«.<ref>Roberts, Jeremy. ''Japanese Mythology A to Z''. New York, NY: Chelsea House, 2010. Print.</ref> === Voda === [[File:Nanzen-in - Nanzenji - IMG 5393.JPG|thumb|upright|Kaskada na vrtu Nanzen-dži v Kjotu]] Japonski vrtovi vedno vsebujejo [[voda|vodo]], fizično z [[ribnik]]om ali [[potok]]om ali simbolično, ki jo predstavlja beli [[pesek]] v suhem skalnjaku. V budistični simboliki sta voda in kamen pojmovana kot [[jin in jang]], dve nasprotji, ki se dopolnjujeta. Tradicionalni vrt bo običajno imel ribnik nepravilne oblike ali, v večjih vrtovih, dva ali več ribnikov, povezanih s kanalom ali potokom, in kaskado, miniaturno različico znamenitih japonskih gorskih slapov. V tradicionalnih vrtovih so ribniki in potoki skrbno postavljeni v skladu z budistično geomantijo, umetnostjo postavljanja stvari na mesto, ki najverjetneje pritegne srečo. Pravila za postavitev vode so bila določena v prvem priročniku o japonskih vrtovih, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vrtnarstvu''), v 11. stoletju. Po ''Sakuteiki'' bi morala voda vstopati v vrt z vzhoda ali jugovzhoda in teči proti zahodu, ker je vzhod dom zelenega zmaja (''seirju''), starodavnega kitajskega božanstva, sprejetega na Japonskem, zahod pa je dom belega tigra, božanstvo vzhoda. Voda, ki teče od vzhoda proti zahodu, bo odnesla zlo, lastnik vrta pa bo zdrav in dolgo živel. Po ''Sakuteikiju'' je druga ugodna ureditev, da voda teče s severa, ki v budistični kozmologiji predstavlja vodo, proti jugu, ki predstavlja ogenj, ki sta si nasprotna (jin in jang) in zato prinašata srečo.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> ''Sakuteiki'' priporoča več možnih miniaturnih pokrajin z uporabo jezer in potokov: »oceanski slog«, ki vključuje skale, za katere se zdi, da so jih razjedli valovi, peščeno plažo in borovce; »široki rečni slog«, ki poustvarja tok velike reke, ki se vije kot kača; slog »močvirskega ribnika«, velik mirni ribnik z vodnimi rastlinami; »slog gorskega hudournika«, s številnimi skalami in kaskadami; in slog »rožnate črke«, stroga pokrajina z majhnimi, nizkimi rastlinami, blagim reliefom in številnimi raztresenimi ravnimi skalami. Tradicionalni japonski vrtovi imajo majhne otoke v [[jezero|jezerih]]. V vrtovih svetih templjev je običajno [[otok]], ki predstavlja goro Penglai ali goro Hōrai, tradicionalno domovanje [[Osem nesmrtnih|osmih nesmrtnih]]. ''Sakuteiki'' opisuje različne vrste umetnih otokov, ki jih je mogoče ustvariti v jezerih, vključno z »goratim otokom«, sestavljenim iz nazobčanih navpičnih skal, pomešanih z borovci, obdan s peščeno plažo; »skalni otok«, sestavljen iz natrpanih skal, ki se zdijo, kot da so jih udarili morski valovi, skupaj z majhnimi, starimi borovci nenavadnih oblik; »otok oblakov«, iz belega peska v zaokroženih belih oblikah kumulusa; in »megleni otok«, nizek peščeni otok, brez skal ali dreves. [[Kaskada (slap)|Kaskada]] ali [[slap]] je pomemben element japonskih vrtov, miniaturna različica slapov japonskih gorskih potokov. ''Sakuteiki'' opisuje sedem vrst kaskad. Ugotavlja, da mora biti kaskada, če je mogoče, obrnjena proti luni in zasnovana tako, da ujame lunin odsev v vodi.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 490</ref> V ''Sakuteikiju'' je tudi omenjeno, da je kaskadam koristno, če so locirane na tak način, da so napol skrite v sencah. <gallery class="center"> File:Enjo-ji Garden 05.jpg|Lotosov ribnik v Endžo-dži, rajskem vrtu iz obdobja Hej´an (12. stoletje) File:Motsuji yarimizu2.jpg|Vijugavi potok na vrtu [[Mocu-dži]] v Hiraisumiju File:697 Suizenji Pond.JPG|Ribnik na vrtu Suizen-dži Džōdžu-en (1636), katerega voda je bila znana kot odlična za pripravo čaja File:Youkoukan03s4592.jpg|Vrt Joukoukan v prefekturi Fukui poustvari miniaturno plažo in goro File:Horaijima-2.JPG|Otok preperelih skal in enega samega bora v vrtu Rikugi-en v Tokiu predstavlja goro Hōrai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih. File:Keitakuen1.jpg|Kaskada v vrtu Keitaku-en blizu Osake File:Japense Garden Pond.jpg|Japonski vrtni ribnik z javorjem </gallery> === Skale in pesek === [[Kamen]], [[pesek]] in [[prod]] so bistvena značilnost japonskega vrta. Navpična [[skala]] lahko predstavlja goro Horai, legendarno domovanje osmih nesmrtnih, ali goro [[Meru]] budističnega učenja ali pa krapa, ki skače iz vode. Ploščata skala lahko predstavlja zemljo. Pesek ali prod lahko predstavljata plažo ali tekočo reko. Skale in voda tudi simbolizirata jin in jang (v japonščini ''in'' in ''jō'') v budistični filozofiji; trda kamnina in mehka voda se dopolnjujeta in voda, čeprav je mehka, lahko obrabi kamnino. Grobe vulkanske kamnine (''kasei-gan'') se običajno uporabljajo za predstavljanje gora ali kot stopalke. Gladke in okrogle [[sedimentne kamnine]] (''suisei-gan'') se uporabljajo okoli jezer ali kot stopalke. Trde [[Magmatska kamnina|metamorfne kamnine]] so običajno ob slapovih ali potokih. Skale tradicionalno delimo na visoke navpične, nizke navpične, oble, ležeče ali ravne. Skale se razlikujejo po velikosti in barvi, vendar različne, vendar ne smejo imeti svetlih barv, ki bi jim manjkalo subtilnosti. Kamnine s plastmi ali žilami morajo imeti vse žile v isti smeri in vse kamnine morajo biti trdno zasajene v zemljo, kar daje videz trdnosti in trajnosti. Kamni so razvrščeni v skrbno sestavo dveh, treh, petih ali sedmih kamnov, pri čemer so najpogostejše tri. V trojni razporeditvi najvišja skala običajno predstavlja nebesa, najkrajša skala je zemlja, srednje velika skala pa človeštvo, most med nebom in zemljo. Včasih je ena ali več skal, imenovanih ''suteiši'' (»brezimni« ali »zavrženi«), postavljenih na navidezno naključna mesta v vrtu, da bi nakazali spontanost, čeprav je njihova postavitev skrbno izbrana. V starodavni Japonski so okoli šintoističnih svetišč in budističnih templjev uporabljali pesek (''suna'') in prod (''jari''). Kasneje so ga uporabljali v japonskem skalnjaku ali zen budističnih vrtovih za predstavitev vode ali oblakov. Beli pesek je predstavljal čistost, lahko pa je bil tudi siv, rjav ali modrikastočrn.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', pp. 24–25</ref> <gallery class="center"> File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Skale v vrtu Blažene gore pri Daitoku-dži File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Pesek v šahovnici v Tōfuku-dži v Kjotu File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Vrt Tōfuku-dži v Kjotu File:MyoshinjiTaizoin3.jpg|Vrt Mjōšin-dži File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]] vrt. Bodite pozorni na kompozicijo treh skal v sredini. File:Ankokuji04 960.jpg|V vrtu Ankokudži v Hirošimi so skale različnih, a harmoničnih velikosti in barv File:Toufuku-ji hojyo5.JPG|Skalna kompozicija v Tōfuku-dži (1934) File:KoishikawaKorakuen8981.jpg|Velika ploščata skala na otoku v vrtu Korakuen v Tokiu, ki predstavlja želvino glavo. File:Rock-garden-Negoro-temple-Japan.jpg|Kombinacija vzorca šahovnice in vodnih vzorcev v templju Negoro (Negoro-ji), prefektura Vakajama. </gallery> Izbira in kasnejša postavitev skal je bila in je še vedno osrednji koncept pri ustvarjanju estetsko prijetnega vrta Japoncev. V obdobju Heian se je začel uveljavljati koncept postavljanja kamnov kot simbolnih predstavitev otokov – fizično obstoječih ali neobstoječih –, kar je razvidno iz japonske besede ''šima'', ki je »posebnega pomena ... ker je beseda vsebovala pomen 'otok'« Poleg tega je bilo načelo ''kovan ni šitagau'' ali »ubogati (ali slediti) zahtevi predmeta« in je še vedno vodilno načelo japonskega oblikovanja kamnov, ki predlaga, da je »razporeditev kamnov narekujejo njihove prirojene lastnosti«. Ugotovljeno je bilo, da je posebna postavitev kamnov v japonskih vrtovih, ki simbolično predstavljajo otoke (in kasneje tudi gore), estetsko prijetna lastnost tradicionalnih japonskih vrtov. Thomas Heyd orisuje nekaj estetskih načel japonskih vrtov v ''Encountering Nature'': {{quote|Kamni, ki predstavljajo temeljni del japonskih vrtov, so skrbno izbrani glede na vremenske vplive in postavljeni tako, da dajejo gledalcem občutek, da »naravno« pripadajo tja, kjer so in v kombinacijah, v katerih jih gledalci najdejo. Kot taka poskuša ta oblika vrtnarjenja simbolno zastopati (ali predstaviti) procese in prostore, ki jih najdemo v divji naravi, stran od mesta in praktičnih skrbi človeškega življenja.<ref name="auto">{{cite book|last=Heyd|first=Thomas|title=Encountering Nature|year=2008|publisher=Ashgate Publishing Group|location=Abingdon, Oxen|page=156}}</ref>}} Postavitev skal je splošni »cilj prikazati naravo v njenih bistvenih značilnostih« – bistveni cilj vseh japonskih vrtov. Poleg tega Heyd pravi: {{quote|... medtem ko je kult kamnov osrednjega pomena tudi za japonsko vrtnarjenje ... saj so bili kamni del estetskega oblikovanja in jih je bilo treba postaviti tako, da so bili njihovi položaji videti naravni in njihova razmerja harmonična. Koncentracija zanimanja na podrobnosti, kot je oblika skale ali mah na kamniti luči, je včasih vodila do pretirane slikovitosti in kopičenja manjših značilnosti, ki se lahko zahodnjaškim očem, vajenim splošnejšega pregleda, zdijo natrpane in nemirne.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |title=Garden and Landscape Design: Japanese |edition=15th}}</ref>}} Takšno pozornost do detajlov je mogoče opaziti na mestih, kot so slapovi Midori v vrtu Kenroku-en v Kanazavi, prefektura Išikava, saj je skale ob vznožju slapa ob različnih časih spremenilo šest različnih ''daimjō''. V japonskih vrtovih iz obdobja Heian, zgrajenih po kitajskem vzoru, so stavbe zavzemale toliko ali več prostora kot vrt. Vrt je bil zasnovan tako, da se vidi iz glavne stavbe in njenih verand ali iz majhnih paviljonov, zgrajenih v ta namen. V poznejših vrtovih so bile stavbe manj vidne. Rustikalne čajnice so bile skrite v lastnih vrtovih, majhne klopi in odprti paviljoni ob vrtnih poteh pa so nudili prostor za počitek in razmišljanje. V kasnejši vrtni arhitekturi so lahko stene hiš in čajnic odprli, da bi zagotovili skrbno uokvirjen pogled na vrt. Vrt in hiša sta postala eno.<ref>Young, ''The Art of the Japanese Garden'', p. 40</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg|Simetrična in zelo okrasna arhitektura Feniksove dvorane v vrtu Bjōdō-in v Kjotu (1052) je bila navdihnjena s kitajsko arhitekturo dinastije Song. File:Stone lantern Kenrokuen.jpg|Kotodži Tōrō, dvonožna kamnita svetilka, ki je eden najbolj znanih simbolov vrta Kenroku-en File:Urakuen Joan.jpg|Čašicu ali čajnica v vrtu Džo-an v Inujami iz leta 1618. Preprost in neokrašen slog čajnice zen se je začel uporabljati na vseh japonskih stavbah, od vrtnih paviljonov do palač. Ta čajnica je bila leta 1951 razglašena za nacionalni zaklad Japonske. File:Shoin.jpg|Arhitektura glavne hiše cesarske vile Kacura (1619–1662) je bila navdihnjena s preprostostjo čajnice. </gallery> === Vrtni mostovi === Mostovi so se prvič pojavili v japonskem vrtu v obdobju Heian. Na vrtu Bjōdō-in v Kjotu leseni [[most]] povezuje Feniksov paviljon z majhnim kamnitim otokom, ki predstavlja goro Penglai ali goro Horai, otoško domovanje osmih nesmrtnih daoističnega učenja. Most je simboliziral pot v raj in nesmrtnost.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', p. 24.</ref> Mostovi so bili lahko iz kamna (''išibaši'') ali iz lesa ali iz hlodov z zemljo na vrhu, prekriti z mahom (''dobaši''); lahko so obokani (''soribaši'') ali ravni (''hirabaši''). Včasih, če so bili del tempeljskega vrta, so bili po kitajski tradiciji pobarvani rdeče, vendar večinoma niso bili pobarvani.<ref>Young and Young, the ''Art of the Japanese Garden'', p. 33.</ref> V obdobju Edo, ko so postali priljubljeni veliki sprehajalni vrtovi, so bili zgrajeni potoki in vijugaste poti z nizom mostov, običajno v rustikalnem kamnitem ali lesenem slogu, da bi obiskovalce popeljali na ogled slikovitih pogledov na vrt. <gallery class="center"> File:Pawilon Feniksa3.JPG|Most pri templju Bjōdō-in (1052) je predstavljal pot na otok nesmrtnih in v raj. File:Tokushima Castle lordly Front Palace Garden04s3872.jpg|Most na gradu Tokušima iz dveh kamnov, ki ležita na tretjem kamnu (1592). File:Kumamoto Suizenji-jojuen05n4272.jpg|Leseni in kamniti most na vrtu Suizen-dži. Vrt so začeli graditi leta 1636. File:Ritsurin.JPG|Leseni most v vrtu Ricurin (med 1642 in 1745) File:Kenrokuen1.jpg|Most letečih gosi v vrtu Kenroku-en (med 1822 in 1874). File:Korakuen 24.JPG|[[Zig-zag bridge|Cik-cak kamniti most v Koišikava Kōrakuen File:Tenshaen.jpg|Rustikalni most na vrtu Tenša-en v Uvadžima (1866) File:Sorakuen09n3200.jpg|Lesen most, prekrit z zemljo in mahom (''dobaši'') v Sorakuenu File:Sankeien Rinshukaku and Teisha Bridge.jpg|Redek pokriti most iz vrta Sankeien v Jokohami </gallery> === Kamnite luči in ribniki === Japonske kamnite luči (台灯籠, ''dai-dōrō'', »svetilka na ploščadi«) izvirajo iz obdobja Nara in Heian. Prvotno so bile le v budističnih templjih, kjer so obkrožale poti in pristope k templju, v obdobju Heian pa so jih začeli uporabljati tudi v šintoističnih svetiščih. Po izročilu so jih v obdobju Momojama v čajne vrtove vnesli prvi veliki čajni mojstri, v kasnejših vrtovih pa so jih uporabljali zgolj za okras. V svoji popolni in izvirni obliki ''dai-doro'', tako kot pagoda, predstavlja pet elementov budistične kozmologije. Kos, ki se dotika tal, predstavlja ''či'', zemljo; naslednji del predstavlja ''sui'' ali vodo; ''ka'' ali ogenj, je predstavljen z odsekom, ki obdaja svetlobo ali plamen luči, medtem ko sta ''fū'' (zrak) in ''kū'' (praznina ali duh) predstavljena z zadnjima dvema deloma, ki sta najbolj na vrhu in kažeta proti nebu. Segmenti izražajo idejo, da se bodo po smrti naša fizična telesa vrnila v prvotno, elementarno obliko.<ref name="OMP">{{cite web|url=http://www.onmarkproductions.com/html/5-elements-pagoda-gravestone.html|title=Five Element Pagodas, Stupas, Steles, Gravestones|publisher=Onmark Productions|access-date=25 April 2010}}</ref> Kamnite posode za vodo (''cukubai'') so bile prvotno postavljene v vrtovih, da so si obiskovalci pred čajno slovesnostjo umili roke in usta. Vodo v bazen dovaja bambusova cev ali ''kakei'', za pitje vode pa imajo običajno leseno zajemalko. V čajnih vrtovih je bila posoda postavljena nizko pri tleh, tako da se je moral pivec skloniti, da bi dobil vodo. <gallery class="center"> Slika:HiroshimaShukkeienLantern7324.jpg|Luč v vrtu Šukkei-en v Hirošimi. Slika:Korakuen 26.JPG|Luč na vrtu Kōraku-en Slika:Tsukubai2.JPG|Vodni bazen v Rjōan-dži, Kjoto Slika:Kenrokuen05-r.jpg|Kamnita posoda za vodo na vrtu Kenroku-en. Slika:Saikyoji26s4592.jpg|Kamnit bazen za vodo v Sakamotu, Ōcu, Šiga Slika:Font at Tenryuji Temple.jpg|Vodni bazen v templju Tenrjū-dži v Kjotu Slika:Kenroku-en-winter-lantern.jpg|Snežne luči, kot je ta na vrtu Kenroku-en, imajo široke robove, ki lovijo sneg in ustvarjajo slikovite prizore. Slika:Japanese Garden Stone Cistern Fountain NBG 6 LR.jpg|Kamniti vodnjak in cisterna v japonskem vrtu v botaničnem vrtu Norfolk, Virginija. </gallery> === Vrtne ograje, vrata in naprave === <gallery class="center"> File:Exterior wall katsura.jpg|Zunanja stena cesarske vile Kacura, zasnovana tako kot ves vrt, za čistost in preprostost File:Urakuen tea garden 02.jpg|Vrata čajnega vrta Urakuen, pogled od znotraj File:Adachi Museum of Art05s4592.jpg|Tradicionalna vrtna vrata Muzeja umetnosti Adači File:Shishiodoshi.gif|Šiši-odoši je vrtna naprava, narejena iz bambusa in lesa, namenjena odganjanju ptic. Ko se bambusova cev napolni z vodo, trkne ob kamen, se izprazni in nato znova napolni z vodo. File:Suikinkutsu in Enkoji.jpg|Suikinkucu je subtilno vrtno glasbilo, skrito pod prodom v nekaterih vodnih bazenih. </gallery> === Drevesa in cvetje === [[File:Momiji in Ginkaku-ji.jpg|thumb|''Momidži'' – [[pahljačasti javor]] v templju Ginkaku-dži, jyoto]] Nič v japonskem vrtu ni naravno ali prepuščeno naključju; vsaka rastlina je izbrana v skladu z estetskimi načeli, bodisi da skrije nezaželene znamenitosti, da služi kot ozadje določenim vrtnim značilnostim ali da ustvari slikovit prizor. Drevesa so skrbno izbrana in urejena glede na jesenske barve. [[mahovi|Mah]] se pogosto uporablja za namig, da je vrt starodaven. Tudi rože so skrbno izbrane glede na sezono cvetenja. Formalne gredice so redke v starejših vrtovih, vendar pogostejše v sodobnih vrtovih. Nekatere rastline so izbrane zaradi njihove verske simbolike, na primer [[indijski lotos|lotos]], svet v budizmu ali [[bor (drevo)|bor]], ki predstavlja dolgoživost. Drevesa so skrbno obrezana, da zagotovijo privlačne prizore in preprečijo, da bi zakrivala druge poglede na vrt. Njihova rast je tudi nadzorovana s tehniko, imenovano ''nivaki'', da bi jim dali bolj slikovite oblike in da bi bili videti bolj starodavni. Domneva se, da je značilna oblika obrezanih japonskih vrtnih dreves podobna drevesom, ki jih naravno najdemo v savanskih pokrajinah. Ta podobnost je bila uporabljena za motivacijo tako imenovane hipoteze o savani.<ref>{{cite journal |last1=Orians |title=An ecological and evolutionary approach to landscape aesthetics |journal=Landscape Meanings and Values |date=1986}}</ref> Drevesa so včasih prisiljeno upognjena, da bi ustvarila sence ali boljši odsev v vodi. Zelo stare borovce pogosto podpirajo z lesenimi berglami ali pa njihove veje držijo z vrvicami, da se pod težo snega ne zlomijo. V poznem 16. stoletju se je v japonskem vrtu razvila nova umetnost; tehnika ''ōkarikomi'' (大刈込), tehnika obrezovanja grmovja v krogle ali zaobljene oblike, ki posnemajo valove. Po izročilu je to veščino razvil Kobori Enšū (1579–1647), najpogosteje pa so jo izvajali na grmovju azalej. Podobno je bilo s topiarnim vrtom, ki so bili narejeni v Evropi v istem času, le da so evropski topiari vrtovi poskušali narediti drevesa kot geometrijski trdni predmeti, medtem ko je ''ōkarikomi'' poskušal narediti grme, kot da bi bili skoraj tekoči, ali v tekočih naravnih oblikah. Ustvaril je umetniško igro svetlobe na površini grma in po besedah zgodovinarja vrtov Michela Baridona »v igro je prinesel tudi občutek 'dotika stvari', ki je še danes tako uspešen v japonskem oblikovanju«.<ref>Michel Baridon. ''Les Jardins''. p. 475. excerpt translated from French by D.R. Siefkin.</ref><ref>{{cite web |title=Karikomi |publisher=JAANUS |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/karikomi.htm}}</ref> Najpogostejša drevesa in rastline v japonskih vrtovih so [[azaleja]] (''cucudži''), [[kamelija]] (''cubaki''), [[hrast]] (''kašiva''), [[brest (drevo)|brest]] (''nire''), japonska marelica (''Prunus mume'') (''ume''), [[češnja]] (''sakura''), [[javor]] (''momidži''). ), [[vrba (drevo)|vrba]] (''janagi''), [[ginko]] (''ičō''), [[japonska pacipresa]] (''Chamaecyparis obtusa'') (''hinoki''), japonska cedra (''Cryptomeria'') (''sugi''), [[bor (drevo)|bor]] (''macu'') in [[bambus]] (''take''). <gallery class="center"> File:Chionin23n4272.jpg|Slog topiarnih rastlinskih kipov, znan kot ''ōkarikomi'' v vrtu Čionin. File:Chiran Samurai Residence02.jpg|''Ōkarikomi'' izklesana drevesa in grmovje v Rezidenci Čiran Samurai. File:Sorakuen15st3200.jpg|Azaleje v vrtu Soraku-en File:TenryujiMomiji.jpg|Kombinacija bambusa in japonskega javorja v vrtu Tenrjū-dži v Kjotu. File:Podocarpus macrophyllus,katori-city,japan.JPG|Oblačno drevo pri Katoriju File:Yukitsuri-standalonepine-02-2006-03-03.jpg|Nekateri starodavni borovci v Kenroku-enu so pozimi podprti z vrvicami, da se jim kraki ne zlomijo File:Kenroku-en.jpg|Borovci na vrtu Kenroku-en, podprti z oporniki, ki podpirajo težo snega, ne da bi se zlomili File:Ritsurin park05s3200.jpg|Pokrajina v vrtu Ricurin File:Ritsurin park02s3200.jpg|''Ōkarikomi''; obrezano grmovje v vrtu Ricurin </gallery> === Ribe === Uporaba rib, zlasti ''nišiki-goi'' (obarvani krap), ''medaka'' ali zlate ribice kot dekorativni element v vrtovih, je bila izposojena iz kitajskega vrta. Zlate ribice so razvili na Kitajskem pred več kot tisoč leti s selektivno vzrejo pruskega krapa zaradi barvnih mutacij. Z dinastijo Song (960–1279) so se razvile rumena, oranžna, bela in rdeče-bela barva. Zlate ribice so bile na Japonsko uvedene v 16. stoletju. ''Koi'' so razvili iz navadnega krapa (''Cyprinus carpio'') na Japonskem v 1820-ih. ''Koi'' so udomačeni navadni krapi, ki so izbrani ali izločeni zaradi barve; niso drugačna vrsta in se bodo vrnili na prvotno obarvanost v nekaj generacijah, če jim bo dovoljeno prosto razmnoževanje.<ref name="Aquatic-oasis ">{{cite web|url=http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |title=Aquatic-oasis articles |publisher=Aquatic-oasis |access-date=2009-02-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016024203/http://www.aquatic-oasis.com/articles.htm |archive-date=October 16, 2008 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.exoticgoldfish.net/|title=Exotic Goldfish|access-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111211211843/http://www.exoticgoldfish.net/|archive-date=2011-12-11|url-status=dead}}</ref> Poleg rib se v nekaterih vrtovih zadržujejo želve. Naravna okolja v vrtovih ponujajo habitate, ki privabljajo divje živali; žabe in ptice so opazne, saj prispevajo k prijetni zvočni kulisi.<ref>{{cite journal |last1=Cerwén |first1=Gunnar |title=Listening to Japanese Gardens: An Autoethnographic Study on the Soundscape Action Design Tool |journal=Int. J. Environ. Res. Public Health |date=2019 |volume=16 |issue=23 |page=4648 |doi=10.3390/ijerph16234648|pmid=31766643 |pmc=6926712 |doi-access=free }}</ref> <gallery class="center"> File:Onkamikoi.JPG|Nišiki-goi v [[Veliko svetišče Ise|velikem svetišču Ise]] 2005. Six koi.jpg|{{transl|ja|Nišiki-goi}} File:Himeji Koukoen08s4592.jpg|''Koi'' v vrtu Himedži Koko-en File:Suizenji Carp.JPG|Velik krap na vrtu Suizen-ji </gallery> == Estetska načela == Zgodnji japonski vrtovi so večinoma sledili kitajskemu modelu, vendar so postopoma japonski vrtovi razvili lastna načela in estetiko. Te so bile opredeljene v vrsti priročnikov za krajinsko vrtnarjenje, začenši s ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vrtnarstvu«) v obdobju Heian (794–1185). Načela svetih vrtov, kot so vrtovi zen budističnih templjev, so bila drugačna od načel vrtov za užitek ali sprehajalnih vrtov; na primer, zen budistični vrtovi so bili zasnovani tako, da jih je bilo videti sedeče s ploščadi s pogledom na celoten vrt, ne da bi vanj vstopili, medtem ko so bili sprehajalni vrtovi namenjeni ogledu tako, da se je sprehodil skozi vrt in se ustavil na nizu pogledov točke. Vendar pa pogosto vsebujejo skupne elemente in uporabljajo iste tehnike. * Miniaturizacija: japonski vrt je miniaturni in idealiziran pogled na naravo. Skale lahko predstavljajo gore, ribniki pa morja. Vrt včasih povečamo tako, da postavimo večje skale in drevesa v ospredje, manjša pa v ozadje. * Prikrivanje ''miegakure'' (»skrij in razkrij«): zen budistični vrt naj bi bil viden ves naenkrat, sprehejalnii vrt pa je namenjen ogledu posamezne pokrajine naenkrat, kot zvitek naslikanih pokrajin, ki se odvijajo. Značilnosti so skrite za griči, drevesnimi nasadi ali bambusom, zidovi ali strukturami, ki jih je treba odkriti, ko obiskovalec sledi vijugasti poti. * Izposojena pokrajina (''šakkei''): manjši vrtovi so pogosto zasnovani tako, da vključujejo izposojeno pokrajino, pogled na elemente zunaj vrta, kot so hribi, drevesa ali templji, kot del pogleda. Zaradi tega se vrt zdi večji, kot je v resnici. * Asimetrija: japonski vrtovi niso položeni na ravne osi ali z eno samo potezo, ki prevladuje nad pogledom. Stavbe in vrtni elementi so običajno postavljeni tako, da jih je mogoče videti diagonalno in so skrbno sestavljeni v prizore, ki kontrastirajo prave kote, kot so stavbe z naravnimi značilnostmi, in navpične elemente, kot so skale, bambus ali drevesa, z vodoravnimi elementi, kot je npr. voda. Po mnenju vrtnih zgodovinarjev Davida in Michiga Younga je v središču japonskega vrta načelo, da je vrt umetniško delo. »Čeprav ga je navdihnila narava, je prej interpretacija kot kopija; videti bi moralo biti naravno, vendar ni divje«. Krajinski vrtnar Sejemon Kusumoto je zapisal, da Japonci ustvarijo »najboljše ročno delo narave v omejenem prostoru«. Opravljena je bila matematična analiza nekaterih tradicionalnih japonskih vrtnih načrtov. Ti modeli se izogibajo kontrastom, simetrijam in skupinam, ki bi ustvarile točke, ki prevladujejo nad vizualno pozornostjo. Namesto tega ustvarijo prizore, v katerih je vidna značilnost enakomerno porazdeljena po vidnem polju. Izogibajo se izstopajočim barvam, teksturam, predmetom in skupinam. Velikost predmetov, skupin in razmiki med njimi so urejeni tako, da so podobni sebi v več prostorskih merilih; to pomeni, da ustvarijo podobne vzorce, ko jih povečajo ali zmanjšajo. Ta lastnost je vidna tudi v fraktalih in številnih naravnih prizorih. Ta fraktalu podobna samopodobnost se lahko razširi vse do lestvice površinskih tekstur (kot so skale in trate z mahom).<ref name="visual">{{cite journal |last1=van Tonder |first1=Gert J. |last2=Lyons |first2=Michael J. |title=Visual Perception in Japanese Rock Garden Design |journal=Axiomathes |date=September 2005 |volume=15 |issue=3 |pages=353–371 |doi=10.1007/s10516-004-5448-8 |citeseerx=10.1.1.125.463 |s2cid=121488942 |url=http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf}}</ref> Za te teksture velja, da izražajo estetiko ''vabi-sabi''.<ref name="heat_isle">{{cite journal |last1=Oishi |first1=Yoshitaka |title=Urban heat island effects on moss gardens in Kyoto, Japan |journal=Landscape and Ecological Engineering |volume=15 |issue=2 |pages=177–184 |doi=10.1007/s11355-018-0356-z |url=https://www.researchgate.net/publication/326676583|year=2019 |s2cid=51890554 }}</ref> == Slogi == === Čisen-šojū-teien ali vrt z ribnikom === ''Čisen-šojū-teien (»vrt z ribnikom«) je bil uvožen iz Kitajske v obdobju Heian (794–1185). Imenuje se tudi slog ''šinden-zukuri'', po arhitekturnem slogu glavne stavbe. Imel je veliko okrašeno rezidenco z dvema dolgima kriloma, ki sta segala proti jugu do velikega jezera in vrta. Vsako krilo se je končalo s paviljonom, iz katerega so gostje lahko uživali v razgledu na jezero. Obiskovalci so se po jezeru podali v čolnih. Ti vrtovi so imeli velika jezera z majhnimi otoki, kjer so med festivali in slovesnostmi igrali glasbeniki, častilci pa so lahko čez vodo gledali Budo. Iz tega obdobja ni ostal noben prvotni vrt, vendar je mogoče videti rekonstrukcije v templju Heian-džingū in Daikaku-dži v Kjotu. === Rajski vrt === Rajski vrt se je pojavil v poznem obdobju Heian, ki so ga ustvarili plemiči, ki so pripadali sekti budizma Amida. Naj bi simbolizirali raj ali čisto deželo (''Džōdo''), kjer je Buda sedel na ploščadi in razmišljal o lotosovem ribniku. V teh vrtovih je bil jezerski otok, imenovan Nakadžima, kjer je bila dvorana Buda, ki je bila z obalo povezana z ločnim mostom. Najbolj znan ohranjeni primer je vrt Feniksove dvorane templja Bjōdō-in, zgrajen leta 1053 v Udžiju blizu Kjota. Drugi primeri so tempelj Džōruri-dži v Kjotu, tempelj Enro-dži v prefekturi Nara, Hokongoin v Kjotu, tempelj Mōcū-dži v Hiraizumiju in vrt Širamizu Amidado v mestu Ivaki. === Suhi skalnjaki Karesansui === Vrtovi Karesansui (枯山水) ali japonski skalnjaki so postali priljubljeni na Japonskem v 14. stoletju zahvaljujoč delu budističnega meniha Musō Sosekija (1275–1351), ki je zgradil zen vrtove v petih večjih samostanih v Kjotu. V teh vrtovih je namesto vode bel pesek ali nagrabljen gramoz, skrbno urejeno kamenje, včasih pa kamenje in pesek, prekriti z mahom. Njihov namen je olajšati meditacijo in naj bi jih gledali, ko sedijo na verandi rezidence hōjōja, opata samostana. Najbolj znan primer je tempelj Rjōan-dži v Kjotu. === ''Rodži'' ali čajni vrt === Čajni vrt je nastal v obdobju Muromači (1333–1573) in Momojama (1573–1600) kot prizorišče [[Japonski obred pitja čaja|japonske čajne slovesnosti]] ali čanoju. Slog vrta je dobil ime po ''rodži'' ali poti do čajnice, ki naj bi obiskovalca navdušila za meditacijo, da bi ga pripravila na obred. Obstaja zunanji vrt z vrati in pokrito uto, kjer gostje čakajo na povabilo, da vstopijo. Nato gredo skozi vrata do notranjega vrta, kjer si umijejo roke in splaknejo usta, kot bi si pred vstopom v šintoistično svetišče, preden gredo v samo čajnico. Pot je vedno vlažna in zelena, tako da bo videti kot odmaknjena gorska pot, na njem pa ni svetlih rož, ki bi obiskovalca odvrnile od njegove meditacije. Prve čajnice niso imele oken, poznejše čajnice pa imajo steno, ki jo je mogoče odpreti za pogled na vrt. === Kaijū-šiki-teien ali promenadni vrtovi === Promenadni ali sprehajalni vrtovi (krajinski vrtovi v slogu ''pojdi naokrog'') so se pojavili na japonskem v obdobju Edo (1600–1854), v vilah plemičev ali vojskovodj. Ti vrtovi so bili zasnovani tako, da dopolnjujejo hiše v novem arhitekturnem slogu ''sukija-zukuri'', ki so se zgledovale po čajnici. Te vrtove naj bi si ogledali po poti v smeri urinega kazalca okoli jezera od enega skrbno sestavljenega prizora do drugega. Ti vrtovi so uporabili dve tehniki za zagotavljanje zanimivosti: izposojeno kuliso (''šakkei''), ki je izkoristila poglede na pokrajino zunaj vrta, kot so gore ali templji, in jih vključila v pogled, tako da je bil vrt videti večji, kot je v resnici, in ''miegakure'' ali »skrij in razkrij«, ki je uporabljal vijugaste poti, ograje, bambus in stavbe, da bi skril pokrajino, tako da je obiskovalec ne bi videl, dokler ni bil na najboljši razgledni točki. Vrtovi iz obdobja Edo pogosto predstavljajo tudi rekreacije slavnih pokrajin ali prizorov, ki jih je navdihnila literatura; Vrt Suizen-dži Džōdžu-en v Kumamotu ima miniaturno različico gore Fudži, vila Kacura v Kjotu pa ima miniaturno različico peščenega grebena Ama-no-hašidate v zalivu Mijazu blizu Kjota. Vrt Rikugi-en v Tokiu ustvarja majhne pokrajine, ki jih navdihuje oseminosemdeset znanih japonskih pesmi. === Majhni urbani vrtovi === [[File:Shima-Tsuboniwa.JPG|thumb|''Naka-niva'' ali dvoriščni vrt v hiši geiš v Kanazavi. Drevesa so pokrita s slamo, da so zaščitena pred snegom.]] Majhni vrtovi so bili prvotno najdeni na notranjih dvoriščih (''naka-niva'', »notranji vrt«) palač iz obdobja Heian in so bili zasnovani tako, da dajejo vpogled v naravo in nekaj zasebnosti prebivalcem zadnje strani stavbe. Majhni so bili kot en ''cubo'' ali približno 3,3 kvadratnega metra, od koder izvira ime ''cubo-niva''. V obdobju Edo so trgovci začeli graditi majhne vrtove v prostoru za svojimi trgovinami, ki so gledali na ulico in svojimi rezidencami, ki so bile na zadnji strani. Ti majhni vrtovi so bili namenjeni ogledu, ne pa vstopu in so običajno imeli kamnito svetilko, vodno korito, stopalne kamne in nekaj rastlin. Danes jih najdemo v številnih japonskih rezidencah, hotelih, restavracijah in javnih stavbah. Dober primer iz obdobja Meidži najdemo v vili Murin-an v Kjotu. ''Totekiko'' je znamenit dvoriščni skalnjak. === Puščavniški vrt === [[File:Shisen-do.JPG|thumb|left|[[Šisen-dō]] v Kjotu, 17. st., eden najboljših primerov puščavniškega vrta]] Puščavniški vrt je majhen vrt, ki ga običajno zgradi samuraj ali državni uradnik, ki se je želel umakniti iz javnega življenja in se posvetiti študiju ali meditaciji. Pritrjen je na rustikalno hišo, do njega vodi vijugasta pot, kar nakazuje, da je globoko v gozdu. Lahko ima majhen ribnik, japonski skalnjak in druge značilnosti tradicionalnih vrtov v miniaturi, ki so zasnovane tako, da ustvarjajo mir in navdih. Primer je vrt Šisen-dō v Kjotu, ki ga je zgradil birokrat in učenjak, ki ga je v 17. stoletju izgnal šogun. Zdaj je budistični tempelj. == Razlike med japonskim in kitajskim vrtom == Japonski vrtovi v obdobju Heian so bili oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar so se v obdobju Edo pojavile izrazite razlike. * Arhitektura: kitajski vrtovi imajo zgradbe v središču vrta, ki zasedajo velik del vrtnega prostora. Stavbe so postavljene ob ali nad osrednjim vodnim telesom. Vrtne stavbe so zelo dovršene, z veliko arhitekturnega okrasja. V poznejših japonskih vrtovih so stavbe precej oddaljene od vodnega telesa, so preproste, z zelo malo okraskov. Arhitektura v japonskem vrtu je v veliki meri ali delno skrita. * Razgledna točka: kitajski vrtovi so zasnovani tako, da jih je mogoče videti od znotraj, iz stavb, galerij in paviljonov v središču vrta. Japonski vrtovi so zasnovani tako, da jih lahko vidimo od zunaj, kot v japonskem skalnjaku ali zen vrtu; ali s poti, ki se vije skozi vrt. * Uporaba kamnov: v kitajskem vrtu, zlasti v času dinastije Ming, so bili učenjakovi kamni izbrani zaradi izjemnih oblik ali podobnosti z živalmi ali gorami in uporabljeni za dramatičen učinek. Pogosto so bili zvezde in osrednji deli vrta. V poznejših japonskih vrtovih so bile skale manjše in postavljene v bolj naravne aranžmaje, integrirane v vrt. * Morske pokrajine: kitajske vrtove je navdihnila celinska pokrajina Kitajske, zlasti kitajska jezera in gore, medtem ko japonski vrtovi pogosto uporabljajo pomanjšane pokrajine z japonske obale. Japonski vrtovi pogosto vključujejo bele peščene ali prodnate plaže in skale, za katere se zdi, da so jih obrabili valovi in plima, kar se v kitajskih vrtovih redko pojavi. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb|Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] lt9mif811feflm3i6xh3ibrmh6wfkgp 4 522170 5737731 5732509 2022-08-20T14:14:03Z MZaplotnik 13263 /* Darko Jan Spasov */ končan PZB wikitext text/x-wiki ===[[:Darko Jan Spasov]]=== :{{la|Darko Jan Spasov}} [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost]]; poleg tega oseba, o kateri govori članek (in je hkrati njegov avtor), prosi za izbris. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:15, 10. avgust 2022 (CEST) :{{za}} [[WP:NI]]: praktično samo COBISS repozitorij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. avgust 2022 (CEST) :{{za}}, enako kot A09. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:27, 10. avgust 2022 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 18:02, 13. avgust 2022 (CEST) Brisano. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:13, 20. avgust 2022 (CEST) qz66xw6bwawbzllzh5g5ppdz6i6009z 0 522181 5738040 5736917 2022-08-21T07:23:00Z Octopus 13285 /* Sklici */ povojno obdobje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== [[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce. [[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]] [[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]] [[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]] Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova<ref name=ref82>[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}</ref><ref>{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}</ref> in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka pri Szczekocinyju. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]]. Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine. [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']] [[Slika:Wappen Königreich Galizien & Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]] Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.<ref>{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}</ref> Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów. Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863, Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi. [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]] V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański. Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.<ref>{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}</ref> Razdeljenost Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej. [[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]] Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.<ref>{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}</ref> V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg. Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo<ref name=ref82/> z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom. [[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]] ===Medvojna Poljska (1918-1939)=== Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.<ref name=ref39/> Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne avtohtonosti poljščine v tej regiji.<ref>{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}</ref> Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.<ref>{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}</ref> 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav. [[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako v mestih kot na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta 1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah. Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu 31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu 32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin. Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države. Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],<ref>{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}</ref> pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]]. [[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]] Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]] ===Druga svetovna vojna=== 1. septembra 1939 je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Poljsko. V Malopoljski so se zaradi bližine nemške meje boji začeli že prvi dan vojne. Malopoljsko je branilo pet poljskih armad, a je bila bitka za mejo že v nekaj dneh izgubljena. 6. septembra je maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal umil vseh vojašku enot na druugo obrambno črto na rekah Visla in San. V tednu dni je bila okupirana skoraj cela Malopoljska. Vzhodni del Poljske je skladno s sporazumom Molotov-Rbenntrop napadla Rdeća armada, ki se je 28. septembra umaknila. [[Slika:Brygada Świętokrzyska 1945.jpg|right|250px|Vojaki poljske Gorske brigade Svetega križa na paradi leta 1945]] 12. oktobra 1939 je bila na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz kot del [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ustanovljena Generalna gubernija z guvernerjem [[Hans Frank|Hansom Frankom]]. Glavno mesto gubernije, ki je obsegala večino zgodovinske Malopoljske, je bil Krakov. Zahodni deli Malopoljske so bili vključeni v nemško provinco Gornja Šlezija. V cello okupirani Poljski so nacisti vladali z divjo brutalnostjo in pobili na stotisoče prebivalcev, tako Poljakov kot Judov. Na meji med Malopoljsko in Gornjo Šlezijo je bilo 14. junija 1940 ustanovljeno [[koncentracijsko taborišče Auschwitz]]. 1. oktobra so Nemci na obrobju Lublina odprli še [[koncentracijsko taborišče Majdanek]]. Tretje koncentracijsko taborišče na Malopoljskem je bilo v krakovskem okrožju Płaszów. Konec leta 1939 in v začetku leta 1940 je v malopoljskem zdravilišču [[Zakopane]] in v Krakovu potekalo več konferenc [[Gestapo|Gestapa]] in [[NKVD]], na katerih so razpravljali o medsebojnem sodelovanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Protinacistični odpor je bil še posebej močan na Malopoljskem in prav tam se je v okolici Opoczna konec leta 1939 in v začetku leta 1940 začel oboroženi boj proti okupatorju. Med Operacijo vihar sredi leta 1944 je bilo osvobojenih več malopoljskih mest. Pripravljala se je tudi vstaja v Krakovu, ki ni bila nikoli uresničena. Poleg domobranske vojske so bile v provinci močne tudi druge odporniške skupine, kot so bile prokomunistična Armia Ludowa, kmečki bataljon Chłopskie in desničarske nacionalistične oborožene sile s svojo brigado Svetega Križa. V vseh večjih malopoljskih mestih so Nemci odprli judovske [[Geto|gete]], največja v Krakovu in Lublinu. Nacisti so sprva nameravali ustvariti tako imenovani "rezervat" za evropske Jude, ki bi se nahajal okoli malopoljskega mesta Nisko, vendar so načrt spremenili in se odločili pobiti vse Jude. Na smrt obsojeni Judje v Malopoljski so se začeli boriti, na primer v vstaji v Čenstohovi, vendar so njihova prizadevanja propadla. Zaradi [[holokavst]]a na Poljskem je bilo nekoč uspešno in številčno judovsko prebivalstvo Malopoljske skoraj v celoti pomorjeno. Poleti 1944 je [[Rdeča armada]] v ofenzivi Lvov–Sandomierz izrinila [[Wehrmacht]] iz vzhodne Malopoljske. Mesto Lublin so Sovjeti zavzeli 22. julija 1944, Stalowo Wolo 1. avgusta in Sandomierz na levem bregu Visle 18. avgusta 944. Frontna črta se je za približno šest mesecev stabilizirala vzdolž Visle z nekaj mostišči na zahodnem bregu reke. V začetku leta 1945 se je začela sovjetska ofenziva Visla–Odra, ki je Nemce potisnila pred vrata Berlina. Sovjeti so 15. januarja 1945 vstopili v Kielce, 17. januarja v Čenstohovo, 19. januarja v Krakov in 27. januarja v Sosnowiec. Sovjeti so potrebovali veliko več časa za čiščenje goratega dela Malopoljske in v Żywiec vstopili šele 5. aprila 1945.<ref name="nsik.com.pl">{{cite web |url=http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |title=Wyzwolenie ziemi żywieckiej i realizacja planu AK "Burza" |publisher=Nsik.com.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322102040/http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |archive-date=22. marca 2012}}</ref> ===Obdobje po drugi svetovni vojni=== Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza nameravala iz Poljske narediti komunistično državo z marionetno vlado, oblikovano kot Poljski komite narodne osvoboditve. Od 1. avgusta 1944 je imela začasna vlada uradni sedež v malopoljskem Lublinu. Na tisoče ljudi je odšlo v gozdove, da bi nadaljevali boj za svobodno Poljsko in Malopoljska je bila spet eno glavnih središč odpora. V provinci je potekalo več spopadov, vključno z bitko pri Kuryłówki. Sovjeti so brez obotavljanja, tudi javno, pobili ujete upornike. Leta 1947 je bilo odporniško gibanje zatrto. V začetku leta 1945 je bila Malopoljska razdeljene med tri vojvodstva - Krakovsko, Lublinsko in Kielce. Poleti 1945 je bilo več okrajev prenesenih v sosednja vojvodstva. Vzhodna Malopoljska (Dębica, Jasło, Mielec) je postala del vojvodstva Rzeszów, medtem ko sta bila zahodna okraja Będzin in Zawiercie prenesena v vojvodstvo Katowice. Leta 1950 je del vojvodstva Katovice postal tudi mesto Čenstohova. Malopoljska je bila nadalje razdeljena leta 1975, ko je bila izvedena teritorialna reforma. Okraji so bili ukinjeni, namesto njih pa je bilo ustanovljenih več manjših vojvodstev. Vlada komunistične Poljske je vlagala v težko industrijo po zamisli o osrednjem industrijskem območju izpred leta 1939. V Krakovu je bilo v 50. letih prejšnjega stoletja zgrajeno novo okrožje Nowa Huta. V Čenstohovi in Zawiercieju so znatno razširili jeklarno, v začetku leta 1970 pa je vlada začela graditi jeklarno Katowice, ki se kljub svojemu imenu nahaja v kraju Dąbrowa Górnicza v Malopoljski. Za povezavo železarne Katowice s sovjetskimi obrati je bila konec 70. let zgrajena širokotirna železniška proga, ki je prečkala Malopoljsko od zahoda proti vzhodu. Po letu 1945 je bilo znatno razširjenih tudi več drugih tovarn, pivovarni v Żywiecu in Okocimu, tovarna orožja v Łuczniku, termoelektrarni Jaworzno in Siersza, rudnika premoga Janina in Sobieski in več drugih. V zgodnjih 50. letih je bil odprt rudnik žvepla v Tarnobrzegu in leta 1975 rudnik premoga Bogdanka severovzhodno od Lublina. V letih 1971 do 1977 je bila zgrajena železniška proga, ki povezuje Krakov in Katovice z Varšavo. V Malopoljski je bilo tudi veliko protestov in stavk proti komunističnim oblastem. V Malopoljski je bilo rojenih veliko oseb iz vladajoče garniture, med njimi Józef Cyrankiewicz,Bolesław Bierut, Edward Gierek, Wojciech Jaruzelski, Czesław Kiszczak, Stanisław Kania, Hilary Minc, Edward Ochab, Michał Rola-Żymierski in Józef Oleksy. Med vidnimi osebnostmi iz poljskega kulturnega življenja so bili Xawery Dunikowski, Witold Gombrowicz, Gustaw Herling-Grudziński, Sławomir Mrożek, Tadeusz Kantor, Jan Kanty Pawluśkiewicz, Marek Kondrat, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Krzysztof Penderecki, Zbigniew Preisner, Leon Schiller, Jerzy Stuhr, Jan Sztaudynger, Grzegorz Turnau in Jerzy Turowicz. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] t0yhgqk1myeh8zd06a6pummu4vykmds 5738049 5738040 2022-08-21T07:36:06Z Octopus 13285 /* Sklici */ reforma wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== [[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce. [[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]] [[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]] [[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]] Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova<ref name=ref82>[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}</ref><ref>{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}</ref> in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka pri Szczekocinyju. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]]. Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine. [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']] [[Slika:Wappen Königreich Galizien & Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]] Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.<ref>{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}</ref> Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów. Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863, Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi. [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]] V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański. Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.<ref>{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}</ref> Razdeljenost Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej. [[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]] Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.<ref>{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}</ref> V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg. Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo<ref name=ref82/> z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom. [[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]] ===Medvojna Poljska (1918-1939)=== Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.<ref name=ref39/> Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne avtohtonosti poljščine v tej regiji.<ref>{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}</ref> Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.<ref>{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}</ref> 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav. [[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako v mestih kot na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta 1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah. Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu 31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu 32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin. Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države. Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],<ref>{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}</ref> pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]]. [[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]] Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]] ===Druga svetovna vojna=== 1. septembra 1939 je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Poljsko. V Malopoljski so se zaradi bližine nemške meje boji začeli že prvi dan vojne. Malopoljsko je branilo pet poljskih armad, a je bila bitka za mejo že v nekaj dneh izgubljena. 6. septembra je maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal umil vseh vojašku enot na druugo obrambno črto na rekah Visla in San. V tednu dni je bila okupirana skoraj cela Malopoljska. Vzhodni del Poljske je skladno s sporazumom Molotov-Rbenntrop napadla Rdeća armada, ki se je 28. septembra umaknila. [[Slika:Brygada Świętokrzyska 1945.jpg|right|250px|Vojaki poljske Gorske brigade Svetega križa na paradi leta 1945]] 12. oktobra 1939 je bila na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz kot del [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ustanovljena Generalna gubernija z guvernerjem [[Hans Frank|Hansom Frankom]]. Glavno mesto gubernije, ki je obsegala večino zgodovinske Malopoljske, je bil Krakov. Zahodni deli Malopoljske so bili vključeni v nemško provinco Gornja Šlezija. V cello okupirani Poljski so nacisti vladali z divjo brutalnostjo in pobili na stotisoče prebivalcev, tako Poljakov kot Judov. Na meji med Malopoljsko in Gornjo Šlezijo je bilo 14. junija 1940 ustanovljeno [[koncentracijsko taborišče Auschwitz]]. 1. oktobra so Nemci na obrobju Lublina odprli še [[koncentracijsko taborišče Majdanek]]. Tretje koncentracijsko taborišče na Malopoljskem je bilo v krakovskem okrožju Płaszów. Konec leta 1939 in v začetku leta 1940 je v malopoljskem zdravilišču [[Zakopane]] in v Krakovu potekalo več konferenc [[Gestapo|Gestapa]] in [[NKVD]], na katerih so razpravljali o medsebojnem sodelovanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Protinacistični odpor je bil še posebej močan na Malopoljskem in prav tam se je v okolici Opoczna konec leta 1939 in v začetku leta 1940 začel oboroženi boj proti okupatorju. Med Operacijo vihar sredi leta 1944 je bilo osvobojenih več malopoljskih mest. Pripravljala se je tudi vstaja v Krakovu, ki ni bila nikoli uresničena. Poleg domobranske vojske so bile v provinci močne tudi druge odporniške skupine, kot so bile prokomunistična Armia Ludowa, kmečki bataljon Chłopskie in desničarske nacionalistične oborožene sile s svojo brigado Svetega Križa. V vseh večjih malopoljskih mestih so Nemci odprli judovske [[Geto|gete]], največja v Krakovu in Lublinu. Nacisti so sprva nameravali ustvariti tako imenovani "rezervat" za evropske Jude, ki bi se nahajal okoli malopoljskega mesta Nisko, vendar so načrt spremenili in se odločili pobiti vse Jude. Na smrt obsojeni Judje v Malopoljski so se začeli boriti, na primer v vstaji v Čenstohovi, vendar so njihova prizadevanja propadla. Zaradi [[holokavst]]a na Poljskem je bilo nekoč uspešno in številčno judovsko prebivalstvo Malopoljske skoraj v celoti pomorjeno. Poleti 1944 je [[Rdeča armada]] v ofenzivi Lvov–Sandomierz izrinila [[Wehrmacht]] iz vzhodne Malopoljske. Mesto Lublin so Sovjeti zavzeli 22. julija 1944, Stalowo Wolo 1. avgusta in Sandomierz na levem bregu Visle 18. avgusta 944. Frontna črta se je za približno šest mesecev stabilizirala vzdolž Visle z nekaj mostišči na zahodnem bregu reke. V začetku leta 1945 se je začela sovjetska ofenziva Visla–Odra, ki je Nemce potisnila pred vrata Berlina. Sovjeti so 15. januarja 1945 vstopili v Kielce, 17. januarja v Čenstohovo, 19. januarja v Krakov in 27. januarja v Sosnowiec. Sovjeti so potrebovali veliko več časa za čiščenje goratega dela Malopoljske in v Żywiec vstopili šele 5. aprila 1945.<ref name="nsik.com.pl">{{cite web |url=http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |title=Wyzwolenie ziemi żywieckiej i realizacja planu AK "Burza" |publisher=Nsik.com.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322102040/http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |archive-date=22. marca 2012}}</ref> ===Obdobje po drugi svetovni vojni=== Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza nameravala iz Poljske narediti komunistično državo z marionetno vlado, oblikovano kot Poljski komite narodne osvoboditve. Od 1. avgusta 1944 je imela začasna vlada uradni sedež v malopoljskem Lublinu. Na tisoče ljudi je odšlo v gozdove, da bi nadaljevali boj za svobodno Poljsko in Malopoljska je bila spet eno glavnih središč odpora. V provinci je potekalo več spopadov, vključno z bitko pri Kuryłówki. Sovjeti so brez obotavljanja, tudi javno, pobili ujete upornike. Leta 1947 je bilo odporniško gibanje zatrto. V začetku leta 1945 je bila Malopoljska razdeljene med tri vojvodstva - Krakovsko, Lublinsko in Kielce. Poleti 1945 je bilo več okrajev prenesenih v sosednja vojvodstva. Vzhodna Malopoljska (Dębica, Jasło, Mielec) je postala del vojvodstva Rzeszów, medtem ko sta bila zahodna okraja Będzin in Zawiercie prenesena v vojvodstvo Katowice. Leta 1950 je del vojvodstva Katovice postal tudi mesto Čenstohova. Malopoljska je bila nadalje razdeljena leta 1975, ko je bila izvedena teritorialna reforma. Okraji so bili ukinjeni, namesto njih pa je bilo ustanovljenih več manjših vojvodstev. Vlada komunistične Poljske je vlagala v težko industrijo po zamisli o osrednjem industrijskem območju izpred leta 1939. V Krakovu je bilo v 50. letih prejšnjega stoletja zgrajeno novo okrožje Nowa Huta. V Čenstohovi in Zawiercieju so znatno razširili jeklarno, v začetku leta 1970 pa je vlada začela graditi jeklarno Katowice, ki se kljub svojemu imenu nahaja v kraju Dąbrowa Górnicza v Malopoljski. Za povezavo železarne Katowice s sovjetskimi obrati je bila konec 70. let zgrajena širokotirna železniška proga, ki je prečkala Malopoljsko od zahoda proti vzhodu. Po letu 1945 je bilo znatno razširjenih tudi več drugih tovarn, pivovarni v Żywiecu in Okocimu, tovarna orožja v Łuczniku, termoelektrarni Jaworzno in Siersza, rudnika premoga Janina in Sobieski in več drugih. V zgodnjih 50. letih je bil odprt rudnik žvepla v Tarnobrzegu in leta 1975 rudnik premoga Bogdanka severovzhodno od Lublina. V letih 1971 do 1977 je bila zgrajena železniška proga, ki povezuje Krakov in Katovice z Varšavo. V Malopoljski je bilo tudi veliko protestov in stavk proti komunističnim oblastem. V Malopoljski je bilo rojenih veliko oseb iz vladajoče garniture, med njimi Józef Cyrankiewicz,Bolesław Bierut, Edward Gierek, Wojciech Jaruzelski, Czesław Kiszczak, Stanisław Kania, Hilary Minc, Edward Ochab, Michał Rola-Żymierski in Józef Oleksy. Med vidnimi osebnostmi iz poljskega kulturnega življenja so bili Xawery Dunikowski, Witold Gombrowicz, Gustaw Herling-Grudziński, Sławomir Mrożek, Tadeusz Kantor, Jan Kanty Pawluśkiewicz, Marek Kondrat, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Krzysztof Penderecki, Zbigniew Preisner, Leon Schiller, Jerzy Stuhr, Jan Sztaudynger, Grzegorz Turnau in Jerzy Turowicz. ===Reorganizacija poljske države (1998)=== [[Slika:Collage of views of Cracow.PNG|thumb|right|[[Krakov]], prestolnica Malopoljske]] [[Slika:Collage of views of Lublin.jpg|thumb|[[Lublin]], drugo največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Częstochowa Collage.png|thumb|[[Čenstohova]], tretje največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Radom montage1.png|thumb|[[Radom]], četrto največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Sosnowiec collage N.png|thumb|[[Sosnowiec]], peto največje mesto v Malopoljski]] Leta 1998 je poljska vlada izvedla upravno reformo države. Prvič v zgodovini je bilo ustanovljeno [[Malopoljsko vojvodstvo]] z glavnim mestom Krakov in ozemljem 15.108 km². Vojvodstvo zajema samo majhen jugozahodni del zgodovinske Malopoljske. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] hnue8xnuvealw6upzne8nsk6q3xpj62 5738061 5738049 2022-08-21T07:54:33Z Octopus 13285 /* Reorganizacija poljske države (1998) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== [[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce. [[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]] [[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]] [[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]] Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova<ref name=ref82>[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}</ref><ref>{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}</ref> in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka pri Szczekocinyju. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]]. Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine. [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']] [[Slika:Wappen Königreich Galizien & Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]] Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.<ref>{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}</ref> Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów. Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863, Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi. [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]] V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański. Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.<ref>{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}</ref> Razdeljenost Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej. [[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]] Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.<ref>{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}</ref> V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg. Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo<ref name=ref82/> z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom. [[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]] ===Medvojna Poljska (1918-1939)=== Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.<ref name=ref39/> Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne avtohtonosti poljščine v tej regiji.<ref>{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}</ref> Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.<ref>{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}</ref> 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav. [[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako v mestih kot na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta 1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah. Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu 31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu 32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin. Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države. Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],<ref>{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}</ref> pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]]. [[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]] Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]] ===Druga svetovna vojna=== 1. septembra 1939 je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Poljsko. V Malopoljski so se zaradi bližine nemške meje boji začeli že prvi dan vojne. Malopoljsko je branilo pet poljskih armad, a je bila bitka za mejo že v nekaj dneh izgubljena. 6. septembra je maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal umil vseh vojašku enot na druugo obrambno črto na rekah Visla in San. V tednu dni je bila okupirana skoraj cela Malopoljska. Vzhodni del Poljske je skladno s sporazumom Molotov-Rbenntrop napadla Rdeća armada, ki se je 28. septembra umaknila. [[Slika:Brygada Świętokrzyska 1945.jpg|right|250px|Vojaki poljske Gorske brigade Svetega križa na paradi leta 1945]] 12. oktobra 1939 je bila na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz kot del [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ustanovljena Generalna gubernija z guvernerjem [[Hans Frank|Hansom Frankom]]. Glavno mesto gubernije, ki je obsegala večino zgodovinske Malopoljske, je bil Krakov. Zahodni deli Malopoljske so bili vključeni v nemško provinco Gornja Šlezija. V cello okupirani Poljski so nacisti vladali z divjo brutalnostjo in pobili na stotisoče prebivalcev, tako Poljakov kot Judov. Na meji med Malopoljsko in Gornjo Šlezijo je bilo 14. junija 1940 ustanovljeno [[koncentracijsko taborišče Auschwitz]]. 1. oktobra so Nemci na obrobju Lublina odprli še [[koncentracijsko taborišče Majdanek]]. Tretje koncentracijsko taborišče na Malopoljskem je bilo v krakovskem okrožju Płaszów. Konec leta 1939 in v začetku leta 1940 je v malopoljskem zdravilišču [[Zakopane]] in v Krakovu potekalo več konferenc [[Gestapo|Gestapa]] in [[NKVD]], na katerih so razpravljali o medsebojnem sodelovanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Protinacistični odpor je bil še posebej močan na Malopoljskem in prav tam se je v okolici Opoczna konec leta 1939 in v začetku leta 1940 začel oboroženi boj proti okupatorju. Med Operacijo vihar sredi leta 1944 je bilo osvobojenih več malopoljskih mest. Pripravljala se je tudi vstaja v Krakovu, ki ni bila nikoli uresničena. Poleg domobranske vojske so bile v provinci močne tudi druge odporniške skupine, kot so bile prokomunistična Armia Ludowa, kmečki bataljon Chłopskie in desničarske nacionalistične oborožene sile s svojo brigado Svetega Križa. V vseh večjih malopoljskih mestih so Nemci odprli judovske [[Geto|gete]], največja v Krakovu in Lublinu. Nacisti so sprva nameravali ustvariti tako imenovani "rezervat" za evropske Jude, ki bi se nahajal okoli malopoljskega mesta Nisko, vendar so načrt spremenili in se odločili pobiti vse Jude. Na smrt obsojeni Judje v Malopoljski so se začeli boriti, na primer v vstaji v Čenstohovi, vendar so njihova prizadevanja propadla. Zaradi [[holokavst]]a na Poljskem je bilo nekoč uspešno in številčno judovsko prebivalstvo Malopoljske skoraj v celoti pomorjeno. Poleti 1944 je [[Rdeča armada]] v ofenzivi Lvov–Sandomierz izrinila [[Wehrmacht]] iz vzhodne Malopoljske. Mesto Lublin so Sovjeti zavzeli 22. julija 1944, Stalowo Wolo 1. avgusta in Sandomierz na levem bregu Visle 18. avgusta 944. Frontna črta se je za približno šest mesecev stabilizirala vzdolž Visle z nekaj mostišči na zahodnem bregu reke. V začetku leta 1945 se je začela sovjetska ofenziva Visla–Odra, ki je Nemce potisnila pred vrata Berlina. Sovjeti so 15. januarja 1945 vstopili v Kielce, 17. januarja v Čenstohovo, 19. januarja v Krakov in 27. januarja v Sosnowiec. Sovjeti so potrebovali veliko več časa za čiščenje goratega dela Malopoljske in v Żywiec vstopili šele 5. aprila 1945.<ref name="nsik.com.pl">{{cite web |url=http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |title=Wyzwolenie ziemi żywieckiej i realizacja planu AK "Burza" |publisher=Nsik.com.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322102040/http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |archive-date=22. marca 2012}}</ref> ===Obdobje po drugi svetovni vojni=== Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza nameravala iz Poljske narediti komunistično državo z marionetno vlado, oblikovano kot Poljski komite narodne osvoboditve. Od 1. avgusta 1944 je imela začasna vlada uradni sedež v malopoljskem Lublinu. Na tisoče ljudi je odšlo v gozdove, da bi nadaljevali boj za svobodno Poljsko in Malopoljska je bila spet eno glavnih središč odpora. V provinci je potekalo več spopadov, vključno z bitko pri Kuryłówki. Sovjeti so brez obotavljanja, tudi javno, pobili ujete upornike. Leta 1947 je bilo odporniško gibanje zatrto. V začetku leta 1945 je bila Malopoljska razdeljene med tri vojvodstva - Krakovsko, Lublinsko in Kielce. Poleti 1945 je bilo več okrajev prenesenih v sosednja vojvodstva. Vzhodna Malopoljska (Dębica, Jasło, Mielec) je postala del vojvodstva Rzeszów, medtem ko sta bila zahodna okraja Będzin in Zawiercie prenesena v vojvodstvo Katowice. Leta 1950 je del vojvodstva Katovice postal tudi mesto Čenstohova. Malopoljska je bila nadalje razdeljena leta 1975, ko je bila izvedena teritorialna reforma. Okraji so bili ukinjeni, namesto njih pa je bilo ustanovljenih več manjših vojvodstev. Vlada komunistične Poljske je vlagala v težko industrijo po zamisli o osrednjem industrijskem območju izpred leta 1939. V Krakovu je bilo v 50. letih prejšnjega stoletja zgrajeno novo okrožje Nowa Huta. V Čenstohovi in Zawiercieju so znatno razširili jeklarno, v začetku leta 1970 pa je vlada začela graditi jeklarno Katowice, ki se kljub svojemu imenu nahaja v kraju Dąbrowa Górnicza v Malopoljski. Za povezavo železarne Katowice s sovjetskimi obrati je bila konec 70. let zgrajena širokotirna železniška proga, ki je prečkala Malopoljsko od zahoda proti vzhodu. Po letu 1945 je bilo znatno razširjenih tudi več drugih tovarn, pivovarni v Żywiecu in Okocimu, tovarna orožja v Łuczniku, termoelektrarni Jaworzno in Siersza, rudnika premoga Janina in Sobieski in več drugih. V zgodnjih 50. letih je bil odprt rudnik žvepla v Tarnobrzegu in leta 1975 rudnik premoga Bogdanka severovzhodno od Lublina. V letih 1971 do 1977 je bila zgrajena železniška proga, ki povezuje Krakov in Katovice z Varšavo. V Malopoljski je bilo tudi veliko protestov in stavk proti komunističnim oblastem. V Malopoljski je bilo rojenih veliko oseb iz vladajoče garniture, med njimi Józef Cyrankiewicz,Bolesław Bierut, Edward Gierek, Wojciech Jaruzelski, Czesław Kiszczak, Stanisław Kania, Hilary Minc, Edward Ochab, Michał Rola-Żymierski in Józef Oleksy. Med vidnimi osebnostmi iz poljskega kulturnega življenja so bili Xawery Dunikowski, Witold Gombrowicz, Gustaw Herling-Grudziński, Sławomir Mrożek, Tadeusz Kantor, Jan Kanty Pawluśkiewicz, Marek Kondrat, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Krzysztof Penderecki, Zbigniew Preisner, Leon Schiller, Jerzy Stuhr, Jan Sztaudynger, Grzegorz Turnau in Jerzy Turowicz. ===Reorganizacija poljske države (1998)=== [[Slika:Collage of views of Cracow.PNG|thumb|right|[[Krakov]], prestolnica Malopoljske]] [[Slika:Collage of views of Lublin.jpg|thumb|[[Lublin]], drugo največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Częstochowa Collage.png|thumb|[[Čenstohova]], tretje največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Radom montage1.png|thumb|[[Radom]], četrto največje mesto v Malopoljski]] [[Slika:Sosnowiec collage N.png|thumb|[[Sosnowiec]], peto največje mesto v Malopoljski]] Leta 1998 je poljska vlada izvedla upravno reformo države. Prvič v zgodovini je bilo ustanovljeno [[Malopoljsko vojvodstvo]] z glavnim mestom Krakov in ozemljem 15.108 km². Vojvodstvo zajema samo majhen jugozahodni del zgodovinske Malopoljske. == Glavna mesta in naselja (po številu prebivalcev) == Seznam temelji na podatkih Poljskega centralnega statističnega urada za 30. junij 2008.<ref>{{cite web|url=http://www.stat.gov.pl/gus/45_655_PLK_HTML.htm |title=Błąd 404. Strona o podanym adresie nie istnieje |language=pl |publisher=Stat.gov.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080505094648/http://www.stat.gov.pl/gus/45_655_PLK_HTML.htm |archive-date=5. maja 2008}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:60%;" |- ! L.p. ! Mesto ! Število prebivalcev ! Površina<br />(km²) ! Vojvodstvo |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''[[Krakov]]''' | 756.441 || 326,80 | Malopoljsko |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Lublin COA 1.svg|20px]] '''[[Lublin]]''' | 351.345 || 147,45 || Lublinsko |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Częstochowa COA.svg|20px]] '''[[Čenstohova]]''' | 241.449 || 159,71 || Šlezijsko |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 224.501 || 111,80 | Mazovijsko |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:Sosnowiec Herb.svg|20px]] '''Sosnowiec''' | 221.775 || 91,06 ||Šlezijsko |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:Herb miasta Kielce.svg|20px]] '''Kielce''' | 205.655 || 109,65 |Svetokriško |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Bielsko-Biała COA.svg|40px]] '''Bielsko-Biała''' | 175.476 || 124,51 || Šlezijsko |- | 27. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dąbrowa Górnicza COA 1.svg|20px]] '''Dąbrowa Górnicza''' | 128.560 || 188,73 || Šlezijsko |- | 35. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tarnów COA.svg|20px]] '''Tarnów''' | 115.769 || 72,38 | Malopoljsko |- | 42. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jaworzno COA alt.svg|20px]] '''Jaworzno''' | 95.383 || 152,67 || Šlezijsko |- | 45. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Sącz COA.svg|20px]] '''Nowy Sącz''' | 84.492 || 57,58 | Malopoljsko |- | 48. | style="text-align:left;"| [[File:Herb Siedlce.svg|20px]] '''Siedlce''' | 77.102 || 32,00 | Mazovijsko |- | 53. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ostrowiec Świętokrzyski COA.svg|20px]] '''Ostrowiec Świętokrzyski''' | 72. 888 || 46,43 | Svetokriško |- | 66. | style="text-align:left;"| [[File:POL Stalowa Wola COA.svg|20px]] '''Stalowa Wola''' | 64.753 || 82,52 | Podkarpatsko |- | 71. | style="text-align:left;"| [[File:POL Mielec COA.svg|20px]] '''Mielec''' | 60.979 || 46,89 | Podkarpatsko |- | 76. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 58.559 || 37,37 || Šlezijsko |- | 84. | style="text-align:left;"| [[File:Starachowice herb.svg|20px]] '''Starachowice''' | 52.430 || 31,82 | Svetokriško |- | 85. | style="text-align:left;"| [[File:POL Zawiercie COA.svg|20px]] '''Zawiercie''' | 52 290 || 85,25 || Šlezijsko |- | 87. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tarnobrzeg COA.svg|20px]] '''Tarnobrzeg''' | 49.753 || 85,39 | Podkarpatsko |- | 88. | style="text-align:left;"| [[File:Puławy herb.svg|20px]] '''[Puławy''' | 49.223 || 50,49 || Lublinsko |- | 92. | style="text-align:left;"| [[File:Skarzysko kamienna herb.svg|20px]] '''Skarżysko-Kamienna''' | 48.308 || 64,39 | Svetokriško |- | 97. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 46.693 || 34,02 | Podkarpatsko |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] 0frkbwccwdu6aqdczi8dl0jv23yy8hv 0 522196 5737622 5736664 2022-08-20T13:16:03Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mikloš Lutar''' ({{lang-hu|Luttár Miklós}}), [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[ravnatelj]], [[prevajalec]], [[pisatelj]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžaron]] na [[Madžarska|Ogrskem]], * [[15. junij]] [[1851]], [[Murska Sobota]]; † [[8. november]] [[1936]], [[Budimpešta]]. == Življenje == Rodil se je očetu Miklošu Lutarju st. in materi Elizabeti (roj. Stergar). Najprej se je šolal v sirotišnici Kelcz-Adélffy v [[Kőszeg]]u (1863-1870). Leta 1873 so ga imenovali za učitelja državne osnovne šole v [[Gančani]]h s svojo [[Madžari|madžarsko]] soprogo Amálio Kapocsy. Od 1891 je delal v šoli kot stalni učitelj. V Gančancih je Lutar naredil vse, da bi pomadžaril [[Slovenci|Slovence]]. 9. januarja 1898 je bil premeščen na [[Reka, Hrvaška|Reko]] (danes [[Hrvaška]]), kjer je postal ravnatelj mestne madžarske osnovne šole. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je zapustil Reko in se preselil v Budimpešto. == Delo == Leta 1888 je na pobudo Madžarov v Murski Soboti in njihovega tednika ''[[Murska Sobota in okolica|Muraszombat és vidéke]]'' v [[prekmurščina|prekmurščino]] prevedel madžarski šolski katekizem ''Elemi katekizmus katholikus kezdő tanulók számára'' pod naslovom ''Máli katekizmus za katholicsánszke soule,'' ki je bil še trikrat ponatisnjen (1891, 1892, 1894). Lutar je z dvojezično prekmursko-madžarsko izdajo hotel doseči hitrejšo madžarizacijo Prekmurcev. Lutarjev jezik v katekizmu je zelo slab in nerazumljiv, ker je avtor suženjsko sledil madžarskemu izvirniku brez upoštevanja jezikovnih pravil. Poleg tega se je slepo držal madžarskega besednega reda, da bi samovoljno preoblikoval prekmurščino, da bi bila čim bolj podobna madžarščini. Društvo Sv. Štefana v Budimpešti se je uprlo Lutarjevemu katekizmu, saj uporaba verskih učbenikov, ki niso bili izdani po Društvu, ni bila dovoljena. Šolski nadzornik v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] [[Vendel Ratkovič]] je skušal popraviti besedilo, a brez uspeha. Ugotovil je tudi, da Lutarjeva knjiga nasprotuje nauku [[rimokatoliška cerkev|katoliške cerkve]], ker je avtor izpustil ogromno stavkov iz madžarskega izvirnika. Zaradi tega je bil Lutarjev Máli katekizmus popolnoma neuspešen v Slovenski krajini. Lutar je 1914 naprosil madžarsko vlado, da mu dovoli izdajo madžarsko-prekmurskega in prekmursko-madžarskega slovarja. Madžarski slavist in jezikoslovec Oszkár Asbóth je pregledal gradivo, ampak je ugotovil, da je Lutar tudi v tem delu naredil veliko napak, ker ne obvlada prekmurščine. Predlagal je, naj rokopis pregleda [[Avgust Pavel]] in naj vzpostavi stik z ljudmi, ki govorijo prekmursko. Do izdaje slovarja ni prišlo zaradi izbruha [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem]] == Zunanje povezave == * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/luttar-miklos/ LUTTAR, Mikloš (Obrazi slovenskih pokrajin)] == Literatura == * [[Jožef Smej|Smej, Jožef]] (2001): Skrb dekana Vendela Ratkoviča in dekanijske komisije za čistejši jezik v Málem katekizmusu Mikloša Luttarja iz leta 1888. Slavistična revija, 2001, let. 49, št. 1, str. 85 – 93. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lutar, Mikloš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Murskosobočani]] mi29zuybotjk4blhzweuexdwo6huxqg 0 522343 5737977 5735164 2022-08-20T20:47:54Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Разбор_завалов.png z [[:commons:Image:Rescue_work_after_the_explosion_of_Surmalu_shopping_center_in_Yerevan.png|Rescue_work_after_the_explosion_of_Surmalu_shopping_center_in_Yerevan.png]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=Eksplozija v Erevanu (2022) |image=Rescue work after the explosion of Surmalu shopping center in Yerevan.png |caption=Iskanje preživelih po eksploziji |map=Relief Map of Armenia.png |date={{start date|2022|08|14}} |time= |timezone=[[Armenski čas|AMT]] |duration= |venue= |Location=[[Erevan]], [[Armenija]] |coordinates={{coord|40|09|54.8|N|44|30|28.2|E|region:RO_type:event|display=inline,title}} |type=[[eksplozija]] in [[požar]] |cause=preiskava še poteka |reported deaths=16 |reported injuries=61 |missing=17}} 14. avgusta 2022 je eksplozija pirotehnike na tržnici v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] ubila 16 ljudi in 61 ranila.<ref>{{Navedi splet|title=Death toll in fireworks depot blast in Armenia reaches 7|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/death-toll-fireworks-depot-blast-armenia-reaches-88390635|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> == Dogodki == Eksplozija je odjeknila v skladišču ognjemetov v trgovskem središču Surmalu v Erevanu.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=14 August 2022|title=Fireworks blast at Yerevan market kills 2, injures 60|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/strong-explosion-hits-market-armenias-capital-88359575|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> Sledil je velik požar in uničil velik del trga.<ref>{{Citat|title=Armenia: Firework explosion kills five|url=https://www.youtube.com/watch?v=0onbzq77mfg|language=en|access-date=2022-08-15}}</ref> Na kraju dogodka je posredovalo 200 gasilcev.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO : Firefighters douse the flames after an explosion at a market in Yerevan|url=https://www.euronews.com/video/2022/08/14/firefighters-douse-the-flames-after-an-explosion-at-a-market-in-yerevan|accessdate=2022-08-15|website=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fireworks explosion rocks Armenia shopping market|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-62540398|accessdate=2022-08-15}}</ref> == Odziv == Žrtve so identificirali naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|title=Victims of Surmalu blast identified|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/victims-of-surmalu-blast-identified/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> Premier Nikol Pašinjan je z županom Erevana Hračjo Sargsjanom, ministrom za izredne razmere Armenom Pambukhčjanom, direktorjem reševalne službe Armenom Gasparjanom in vodjo Urada za koordinacijo inšpekcijskih organov Arturjem Asojanom obiskal prizorišče eksplozije.<ref>{{Navedi splet|title=PM Pashinyan visits the scene of Surmalu blast|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/pm-pashinyan-visits-the-scene-of-surmalu-blast/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Eksplozije v Armeniji]] c6eg34jazxfepqe0yu60j5vu4ywi2jb 5738079 5737977 2022-08-21T08:39:06Z A09 188929 pos. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=Eksplozija v Erevanu (2022) |image=Rescue work after the explosion of Surmalu shopping center in Yerevan.png |caption=Iskanje preživelih po eksploziji |map=Relief Map of Armenia.png |date={{start date|2022|08|14}} |time= |timezone=[[Armenski čas|AMT]] |duration= |venue= |Location=[[Erevan]], [[Armenija]] |coordinates={{coord|40|09|54.8|N|44|30|28.2|E|region:RO_type:event|display=inline,title}} |type=[[eksplozija]] in [[požar]] |cause=preiskava še poteka |reported deaths=16 |reported injuries=63 |missing=9}} 14. avgusta 2022 je eksplozija pirotehnike na tržnici v [[Erevan|Erevanu]] v [[Armenija|Armeniji]] ubila 16 ljudi in 61 ranila.<ref>{{Navedi splet|title=Death toll in fireworks depot blast in Armenia reaches 7|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/death-toll-fireworks-depot-blast-armenia-reaches-88390635|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> == Dogodki == Eksplozija je odjeknila v skladišču ognjemetov v trgovskem središču Surmalu v Erevanu.<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=14 August 2022|title=Fireworks blast at Yerevan market kills 2, injures 60|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/strong-explosion-hits-market-armenias-capital-88359575|accessdate=2022-08-15|website=ABC News|language=en}}</ref> Sledil je velik požar in uničil velik del trga.<ref>{{Citat|title=Armenia: Firework explosion kills five|url=https://www.youtube.com/watch?v=0onbzq77mfg|language=en|access-date=2022-08-15}}</ref> Na kraju dogodka je posredovalo 200 gasilcev.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO : Firefighters douse the flames after an explosion at a market in Yerevan|url=https://www.euronews.com/video/2022/08/14/firefighters-douse-the-flames-after-an-explosion-at-a-market-in-yerevan|accessdate=2022-08-15|website=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fireworks explosion rocks Armenia shopping market|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-62540398|accessdate=2022-08-15}}</ref> == Odziv == Žrtve so identificirali naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|title=Victims of Surmalu blast identified|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/victims-of-surmalu-blast-identified/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> Premier Nikol Pašinjan je z županom Erevana Hračjo Sargsjanom, ministrom za izredne razmere Armenom Pambukhčjanom, direktorjem reševalne službe Armenom Gasparjanom in vodjo Urada za koordinacijo inšpekcijskih organov Arturjem Asojanom obiskal prizorišče eksplozije.<ref>{{Navedi splet|title=PM Pashinyan visits the scene of Surmalu blast|url=https://en.armradio.am/2022/08/15/pm-pashinyan-visits-the-scene-of-surmalu-blast/|accessdate=2022-08-15|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Eksplozije v Armeniji]] t3opmu66eij18xckuxyqkqfp4p8xupx 0 522348 5737747 5736658 2022-08-20T15:12:59Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]].<ref name="dailymed.nlm.nih.gov" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] c06vewcchxczjl9mvidno9rud103o8g 5737757 5737747 2022-08-20T15:19:07Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]].<ref name="dailymed.nlm.nih.gov" /> == Farmakokinetika == Po peroralni uporabi se obširno presnovi z delovanjem encima [[monoamin oksidaza|monoamin oksidaze]],<ref name="DB">{{cite web|title=Phenylephrine (DB00388)|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00388#identification|access-date=4 April 2015|work=DrugBank}}</ref> ki je prisoten na [[mitohondrij]]skih membranah celic po vsem telesu.<ref name="pmid15279563">{{cite journal|vauthors=Shih JC, Chen K|date=avgust 2004|title=Regulation of MAO-A and MAO-B gene expression|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=15|pages=1995–2005|doi=10.2174/0929867043364757|pmid=15279563|author-link1=Jean Chen Shih}}</ref> V primerjavi z intravenskim dajanjem ima fenilefrin po peroralni uporabi manjšo in spremenljivo [[biološka razpoložljivosr|biološko razpoložljivost]] (do 38 %).<ref name="DB" /><ref>{{cite web|date=November 2004|title=Recommendation on phenylephrine|url=http://www.medsafe.govt.nz/Profs/Class/mccMin25Nov2004.htm|publisher=New Zealand Medicines and Medical Devices Safety Authority}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] ig4od2i9tbuj3ylb59xg3t1unqo65l5 5737758 5737757 2022-08-20T15:21:07Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/><ref name=AHFS2022>{{cite web |title=Phenylephrine Monograph for Professionals |url=https://www.drugs.com/monograph/phenylephrine.html |date=2 March 2022 |website=Drugs.com |publisher=AHFS |access-date=9. 5. 2022}}</ref> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]].<ref name="dailymed.nlm.nih.gov" /> == Farmakokinetika == Po peroralni uporabi se obširno presnovi z delovanjem encima [[monoamin oksidaza|monoamin oksidaze]],<ref name="DB">{{cite web|title=Phenylephrine (DB00388)|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00388#identification|access-date=4 April 2015|work=DrugBank}}</ref> ki je prisoten na [[mitohondrij]]skih membranah celic po vsem telesu.<ref name="pmid15279563">{{cite journal|vauthors=Shih JC, Chen K|date=avgust 2004|title=Regulation of MAO-A and MAO-B gene expression|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=15|pages=1995–2005|doi=10.2174/0929867043364757|pmid=15279563|author-link1=Jean Chen Shih}}</ref> V primerjavi z intravenskim dajanjem ima fenilefrin po peroralni uporabi manjšo in spremenljivo [[biološka razpoložljivosr|biološko razpoložljivost]] (do 38 %).<ref name="DB" /><ref>{{cite web|date=November 2004|title=Recommendation on phenylephrine|url=http://www.medsafe.govt.nz/Profs/Class/mccMin25Nov2004.htm|publisher=New Zealand Medicines and Medical Devices Safety Authority}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 88eci4kd7j7c9ghnxd08rqd6er2prlc 5737759 5737758 2022-08-20T15:22:57Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/><ref name=AHFS2022>{{cite web |title=Phenylephrine Monograph for Professionals |url=https://www.drugs.com/monograph/phenylephrine.html |date=2 March 2022 |website=Drugs.com |publisher=AHFS |access-date=9. 5. 2022}}</ref> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]].<ref name="dailymed.nlm.nih.gov">{{cite web | url = http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/lookup.cfm?setid=72348406-e74f-46c5-b93d-34d07cffe1fd | title = Phenylephrine hydrochloride injection |work=DailyMed | publisher = U.S. National Institutes of Health |access-date=4. 4. 2015}}</ref> == Farmakokinetika == Po peroralni uporabi se obširno presnovi z delovanjem encima [[monoamin oksidaza|monoamin oksidaze]],<ref name="DB">{{cite web|title=Phenylephrine (DB00388)|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00388#identification|access-date=4. 4. 2015|work=DrugBank}}</ref> ki je prisoten na [[mitohondrij]]skih membranah celic po vsem telesu.<ref name="pmid15279563">{{cite journal|vauthors=Shih JC, Chen K|date=avgust 2004|title=Regulation of MAO-A and MAO-B gene expression|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=15|pages=1995–2005|doi=10.2174/0929867043364757|pmid=15279563|author-link1=Jean Chen Shih}}</ref> V primerjavi z intravenskim dajanjem ima fenilefrin po peroralni uporabi manjšo in spremenljivo [[biološka razpoložljivosr|biološko razpoložljivost]] (do 38 %).<ref name="DB" /><ref>{{cite web|date=November 2004|title=Recommendation on phenylephrine|url=http://www.medsafe.govt.nz/Profs/Class/mccMin25Nov2004.htm|publisher=New Zealand Medicines and Medical Devices Safety Authority}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 72ghbnda5ojr5lz9vloasvrv9u0zir0 5737764 5737759 2022-08-20T15:28:16Z Marko3 1829 /* Neželeni učinki */ wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/><ref name=AHFS2022>{{cite web |title=Phenylephrine Monograph for Professionals |url=https://www.drugs.com/monograph/phenylephrine.html |date=2 March 2022 |website=Drugs.com |publisher=AHFS |access-date=9. 5. 2022}}</ref> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]],<ref name="dailymed.nlm.nih.gov">{{cite web | url = http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/lookup.cfm?setid=72348406-e74f-46c5-b93d-34d07cffe1fd | title = Phenylephrine hydrochloride injection |work=DailyMed | publisher = U.S. National Institutes of Health |access-date=4. 4. 2015}}</ref> saj je eden od pomembnejših neželenih učinkov fenilefrina dodatno zvišanje krvnega tlaka zaradi simpatomimetičnega delovanja.<ref>{{cite web | url = http://reference.medscape.com/drug/vazculep-phenylephrine-342444 | title = Phenylephrine (Rx) | work = Medscape | access-date = 4 April 2015}}</ref> V nižjih odmerkih pri lokalni uporabi v kapljicah za očeh ne izkazuje zvišanja krvnega tlaka, pri višjih odmerkih pri dajanju v oko pa lahko pride do kratkotrajnejše hipertenzije.<ref>{{cite journal | vauthors = Stavert B, McGuinness MB, Harper CA, Guymer RH, Finger RP | title = Cardiovascular Adverse Effects of Phenylephrine Eyedrops: A Systematic Review and Meta-analysis | journal = JAMA Ophthalmology | volume = 133 | issue = 6 | pages = 647–652 | date = junij 2015 | pmid = 25789577 | doi = 10.1001/jamaophthalmol.2015.0325 | doi-access = free }}</ref> == Farmakokinetika == Po peroralni uporabi se obširno presnovi z delovanjem encima [[monoamin oksidaza|monoamin oksidaze]],<ref name="DB">{{cite web|title=Phenylephrine (DB00388)|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00388#identification|access-date=4. 4. 2015|work=DrugBank}}</ref> ki je prisoten na [[mitohondrij]]skih membranah celic po vsem telesu.<ref name="pmid15279563">{{cite journal|vauthors=Shih JC, Chen K|date=avgust 2004|title=Regulation of MAO-A and MAO-B gene expression|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=15|pages=1995–2005|doi=10.2174/0929867043364757|pmid=15279563|author-link1=Jean Chen Shih}}</ref> V primerjavi z intravenskim dajanjem ima fenilefrin po peroralni uporabi manjšo in spremenljivo [[biološka razpoložljivosr|biološko razpoložljivost]] (do 38 %).<ref name="DB" /><ref>{{cite web|date=November 2004|title=Recommendation on phenylephrine|url=http://www.medsafe.govt.nz/Profs/Class/mccMin25Nov2004.htm|publisher=New Zealand Medicines and Medical Devices Safety Authority}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 8a6tdwmew9jzhenqfn0i2vvc8c7jek2 5737765 5737764 2022-08-20T15:29:00Z Marko3 1829 /* Farmakokinetika */ wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/><ref name=AHFS2022>{{cite web |title=Phenylephrine Monograph for Professionals |url=https://www.drugs.com/monograph/phenylephrine.html |date=2 March 2022 |website=Drugs.com |publisher=AHFS |access-date=9. 5. 2022}}</ref> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Neželeni učinki == Fenilefrin lahko med drugim povzroči [[glavobol]], [[refleksa bradikardija|refleksno bradikardijo]], razdražljivost, nemirnost in srčne aritmije. Njegova uporaba se ne priporoča pri bolnikih s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]],<ref name="dailymed.nlm.nih.gov">{{cite web | url = http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/lookup.cfm?setid=72348406-e74f-46c5-b93d-34d07cffe1fd | title = Phenylephrine hydrochloride injection |work=DailyMed | publisher = U.S. National Institutes of Health |access-date=4. 4. 2015}}</ref> saj je eden od pomembnejših neželenih učinkov fenilefrina dodatno zvišanje krvnega tlaka zaradi simpatomimetičnega delovanja.<ref>{{cite web | url = http://reference.medscape.com/drug/vazculep-phenylephrine-342444 | title = Phenylephrine (Rx) | work = Medscape | access-date = 4 April 2015}}</ref> V nižjih odmerkih pri lokalni uporabi v kapljicah za očeh ne izkazuje zvišanja krvnega tlaka, pri višjih odmerkih pri dajanju v oko pa lahko pride do kratkotrajnejše hipertenzije.<ref>{{cite journal | vauthors = Stavert B, McGuinness MB, Harper CA, Guymer RH, Finger RP | title = Cardiovascular Adverse Effects of Phenylephrine Eyedrops: A Systematic Review and Meta-analysis | journal = JAMA Ophthalmology | volume = 133 | issue = 6 | pages = 647–652 | date = junij 2015 | pmid = 25789577 | doi = 10.1001/jamaophthalmol.2015.0325 | doi-access = free }}</ref> == Farmakokinetika == Po peroralni uporabi se obširno presnovi z delovanjem encima [[monoamin oksidaza|monoamin oksidaze]],<ref name="DB">{{cite web|title=Phenylephrine (DB00388)|url=http://www.drugbank.ca/drugs/DB00388#identification|access-date=4. 4. 2015|work=DrugBank}}</ref> ki je prisoten na [[mitohondrij]]skih membranah celic po vsem telesu.<ref name="pmid15279563">{{cite journal|vauthors=Shih JC, Chen K|date=avgust 2004|title=Regulation of MAO-A and MAO-B gene expression|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=15|pages=1995–2005|doi=10.2174/0929867043364757|pmid=15279563|author-link1=Jean Chen Shih}}</ref> V primerjavi z intravenskim dajanjem ima fenilefrin po peroralni uporabi manjšo in spremenljivo [[biološka razpoložljivost|biološko razpoložljivost]] (do 38 %).<ref name="DB" /><ref>{{cite web|date=November 2004|title=Recommendation on phenylephrine|url=http://www.medsafe.govt.nz/Profs/Class/mccMin25Nov2004.htm|publisher=New Zealand Medicines and Medical Devices Safety Authority}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 6xspgnlcnhjijq98stbwsyx8q298e9y 0 522358 5737785 5735713 2022-08-20T16:51:40Z Ljuba brank 92351 /* Kavara-dera */ np wikitext text/x-wiki [[File:160211 Higashi Honganji Kyoto Japan06s3.jpg|thumb|300px|[[Higaši Hongan-dži]] v [[Kjoto|Kjotu]]]] '''Budistični templji''' ali '''budistični samostani''' skupaj s [[Šintoistično svetišče|šintoističnimi svetišči]] veljajo za ene najštevilčnejših, znanih in najpomembnejših verskih stavb na [[Japonska|Japonskem]]. Šogunati ali voditelji Japonske so si že od [[obdobje Momojame |obdobja Momojame]] dali prednostno nalogo posodabljanja in obnove budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education Inc|year=2005|isbn=0-13-117601-3|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=305}}</ref> Japonska beseda za budistični samostan je ''tera'' (寺) (branje ''kun'') in isti ''[[kandži]]'' ima tudi izgovorjavo ''dži'' (pri branju), tako da se imena templjev pogosto končajo na ''-dera'' ali ''-dži''. Druga končnica, ''-in'' (院), se običajno uporablja za označevanje manjših templjev. Znani templji, kot so [[Kijomizu-dera]], [[Enrjaku-dži]] in [[Kotoku-in]], so templji, ki uporabljajo opisani vzorec poimenovanja. == Etimologija == Japonska beseda za budistični tempelj ''tera'' (寺) je bila v antiki zapisana tudi fonetično 天良, ''tera'' in je sorodna s sodobno korejščino ''čǒl'' iz srednjekorejščine ''Tiel'', Jurčen ''Taira'' in rekonstruirano starokitajščino ''*dɘiaʁ'', kar vse pomeni »budistični samostan«. Te besede očitno izhajajo iz aramejske besede za »samostan« ''dērā/ dairā/ dēr'' (iz korena ''dwr'' »živeti skupaj«), ne pa iz nepovezane in poznejše indijske besede za samostan [[vihara]] in so jih morda prenesli prvi srednjeazijski prevajalci budističnih svetih spisov, kot sta An Šigao ali Lokaksema.<ref name="CIB">{{cite journal|last1=Beckwith|first1=Christopher I.|author-link1=|title=The Aramaic source of the East Asian word for 'Buddhist monastery': on the spread of Central Asian monasticism in the Kushan Period (2014)|journal=Journal Asiatique|date=2014|volume=302|issue=1|pages=111–138|url=https://www.academia.edu/19612033|language=en}}</ref> == Budistične in šintoistične strukture == [[File:Shitennoji-torii.jpg|thumb|''[[Tori]]'' na vhodu v [[Šiteno-dži]], budistični tempelj v Osaki]] Na Japonskem budistični templji sobivajo s šintoističnimi svetišči in oba si delita osnovne značilnosti [[japonska arhitektura|japonske tradicionalne arhitekture]]. Tako ''[[Tori]]'' kot ''rōmon'' označujeta vhod v svetišče in templje, čeprav je ''tori'' povezan s [[šintoizem|šintoizmom]], ''romon'' pa z [[budizem|budizmom]]. Nekatera svetišča, na primer Ivašimizu Hačiman-gū, imajo glavna vrata v budističnem slogu, imenovana ''sōmon''. Mnogi templji imajo ''Čōzu-ja'' (tudi ''temizu-ja'') in ''komainu'', kot svetišče. Nasprotno pa nekatera svetišča uporabljajo kadilo ali imajo zvonik ''šōrō''. Drugi – na primer svetišče Tanzan v Nari – imajo lahko celo [[japonska pagoda|pagodo]].<ref>{{cite book|title=Nihon Kenchiku-shi|editor=Fujita Masaya, Koga Shūsaku|publisher=Shōwa-dō|date=April 10, 1990|edition=September 30, 2008|isbn=4-8122-9805-9|language=ja|page=79}}</ref> [[File:神泉苑、京都.jpg|thumb|right|''Honden'' boginje Zennjo Rjūō, znotraj templja Šingon v Kjotu]] Podobnosti med templji in svetišči so tudi funkcionalne. Tako kot svetišče tudi budistični tempelj ni primarno kraj čaščenja: njegove najpomembnejše stavbe se uporabljajo za hrambo svetih predmetov (''honzon''- uveljavljena glavna podoba ali glavno božanstvo, enakovreden ''šintai''- telo ''[[kami]]ja'' - svetišča) in niso dostopne vernikom. Za razliko od krščanske cerkve je [[tempelj]] tudi [[samostan]]. Za določene obrede obstajajo specializirane stavbe, ki pa so običajno odprte le za omejeno število udeležencev. Verska množična srečanja ne potekajo redno kot pri krščanskih verah in v nobenem primeru niso v templju. Če je v obredu udeleženih veliko ljudi, bo imel praznični značaj in bo potekal na prostem. Arhitekturni elementi budističnega templja naj bi utelešali teme in učenja budizma. Razlog za velike strukturne podobnosti med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči je v njihovi skupni zgodovini. Ko se je šintoizem prvič srečal z budizmom, je postal bolj razlagalen, saj ni poskušal razložiti vesolja, kot je včasih poskušal budizem.<ref name=":1">{{Cite book|title=The Art and Architecture of Japan|last=Paine and Soper|first=Robert Treat and Alexander|publisher=Yale University Press|year=1981|isbn=0-300-05333-9|location=Hong Kong|pages=345}}</ref> Pravzaprav je normalno, da je bil tempelj tudi svetišče, zato je v arhitekturnem smislu očitnih razlik med obema tako malo, da jih pogosto lahko vidi le strokovnjak.<ref name="Scheid-bauten">{{cite web|last=Bernhard|first=Scheid|title=Anleitung: Religiōse Bauten in Japan|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|work=Religion in Japan|language=de|publisher=University of Vienna|access-date=17 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101023132042/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Bauten:Einleitung|archive-date=23 October 2010|url-status=dead}}</ref> Mnogi obiskovalci obiščejo budistične templje in šintoistična svetišča iz podobnih razlogov, kot je molitev ali za srečo.<ref>{{Cite web|url=https://www.japantimes.co.jp/culture/2013/05/16/arts/seeing-where-shinto-and-buddhism-cross/#.XKp4LC-ZMn1|title=Seeing Where Shinto and Buddhism Cross|last=Tamashige|first=Sachiko|date=2013|website=The Japan Times|access-date=April 7, 2019}}</ref> Obe veri sobivata zaradi povečane priljubljenosti verstev in rojstva novih verstev. Svetišča, v katerih so bili skriti lokalni ''kamiji'', so obstajala že dolgo pred prihodom budizma, vendar so bila sestavljena bodisi iz razmejenih kopenskih območij brez kakršnih koli stavb ali iz začasnih svetišč, postavljenih po potrebi.<ref name="fk">Fujita, Koga (2008:20-21)</ref> S prihodom budizma na Japonsko v 6. stoletju so bila svetišča podvržena njegovemu vplivu in sprejela tako koncept stalnih struktur kot arhitekturo budističnih templjev. [[File:Iwashimizu Hachimangu minamisomon.jpg|thumb|left|Vrata v budističnem slogu (''karamon'') v Ivašimizu Hačiman-gū]] Zaporedni razvoj ''šinbucu-šūgō'' ([[sinkretizem]] budizma in čaščenja ''kamija'') in teorije ''hondži suidžaku'' je pripeljal do skoraj popolnega zlitja čaščenja ''kamija'' in budizma.<ref name="scheid-mitteralter">{{cite web|last=Scheid|first=Bernhard|title=Shinto:Versuch einer Begriffbestimmung|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|work=Religion in Japan|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=17 October 2010|archive-date=1 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701160256/http://www.univie.ac.at/rel_jap/an/Grundbegriffe:Shinto|url-status=dead}}</ref> Postalo je običajno, da so svetišča spremljali templji v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži'' (神宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«) ali ''mijadera'' (宮寺, dobesedno »tempelj svetišča«). Običajno je bilo tudi nasprotno: večina templjev je imela vsaj majhno svetišče, posvečeno svojim skrbniškim ''kamijem'' in so se zato imenovali ''džiša'' (寺社, »tempeljska svetišča«). [[Obdobje Meidži]] je odpravilo večino ''džingū-dži'', vendar je pustilo ''džiša'' nedotaknjeno, tako da ima večina templjev še danes vsaj eno, včasih zelo veliko, svetišče v svojih prostorih in budistično boginjo Benzaiten pogosto častijo v šintoističnih svetiščih.<ref>{{cite web|title=Jingūji|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1126|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=29 September 2010}}</ref> Posledično so stoletja imeli svetišča in templji simbiotično razmerje, v katerem so vplivali drug na drugega. Svetišča so iz budizma prevzela svoja vrata (''Mon''), uporabo dvorane za laične vernike, uporabo barvitega lesa in še več, medtem ko je bila kitajska budistična arhitektura prilagojena japonskemu okusu z bolj asimetričnimi tlorisi, večjo uporabo naravnih materialov in prilagoditev samostana obstoječemu naravnemu okolju.<ref name="young-p47">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA47#v=onepage&q&f=false p=47]</ref> Jasna ločitev med budističnimi templji in šintoističnimi svetišči, ki je danes običajna, se pojavi šele kot posledica zakona ''šinbucu bunri'' (»ločitev kamijev in Bud«) iz leta 1868. To ločitev je predpisal zakon in številna svetišča-templji so bili prisiljeni postati le svetišča, med njimi slavna, kot sta [[Usa Džingū]] in [[Curugaoka Hačiman-gū]]. Ker je bilo mešanje obeh religij zdaj prepovedano, so morali ''džingū-dži'' odstopiti nekaj svojih posesti ali razstaviti nekatere svoje stavbe, s čimer so poškodovali celovitost svoje kulturne dediščine ter zmanjšali zgodovinsko in ekonomsko vrednost svojih posesti.<ref name="KOT">Kamakura Official Textbook for Culture and Tourism</ref> Na primer, velikanska Niō v Curugaoke Hačiman-gū (dva lesena jezna in mišičasta čuvaja, ki ju običajno najdemo ob straneh vhoda v tempelj), ki sta bila predmet budističnega čaščenja in zato nezakonita tam, kjer sta bila, sta bila prodana Jufuku-džiju, kjer sta še vedno. <ref>Mutsu (1995:172)</ref> Svetišče-tempelj je moralo uničiti tudi stavbe, povezane z budizmom, na primer ''tahōtō'' (多宝塔 - pagoda z mnogimi dragulji), ''midō'' in ''šičidō garan'' (sedem dvoran, ki sestavljajo idealen kompleks budističnega templja). == Arhitektura == === Splošne lastnosti === [[File:170216 Nishi Honganji Kyoto Japan03s4.jpg|thumb|left|Streha je prevladujoča značilnost budističnega templja.]] Budistična arhitektura na Japonskem ni avtohtona, temveč uvožena iz Kitajske in drugih azijskih kultur skozi stoletja s tako stalnostjo, da so predstavljeni gradbeni slogi vseh šestih dinastij. V njeni zgodovini posledično prevladujejo kitajske in druge azijske tehnike in slogi (prisotni celo v [[Veliko svetišče Ise| svetišču Ise]], ki velja za bistvo japonske arhitekture) na eni strani ter japonske izvirne različice teh tem na drugi strani.<ref name="hozintro">Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno les v različnih oblikah (deske, slama, lubje itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture, se uporabi kamna izogibajo, razen za določene posebne namene, na primer tempeljske podije in temelje pagod. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: steber in preklada podpirata veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in v vsakem primeru nenosilne. Struktura stebra in preklade uteleša ''Axis Mundi'' ikonične oblike Bude, ki je običajno predstavljena v pagodah in indijskih stupah. Loočne in obokane strehe so popolnoma odsotni. Krivulje [[zatrep]]a in strehe so blažje kot na Kitajskem, stebrova [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[Streha]] je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjo''. Ti preveliki napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi templja. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere včasih odhajajo drugi manj pomembni prostori, na primer hodniki, imenovani ''hisaši''. Razdelitve notranjega prostora so nestalne, velikost prostora je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče spremeniti glede na potrebe. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi do neke mere ni absolutno, saj je mogoče odstraniti cele stene in tako tempelj odpreti obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v templju pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je Nikkō Tōšō-gū, kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, okrasje sledi osnovnim strukturam in jih zato bolj poudarja kot skriva. Te arhitekturne značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj. To se je na primer zgodilo v Hōrjū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. Budistična arhitektura [[obdobje Heian |obdobja Heian]] je bila sestavljena iz ponovnega vznika nacionalnih okusov. Tempelj Hodžodži predstavlja raj in čisto deželo, ki uteleša elemente budizma čiste dežele. Zadnji formalni tempelj je bil Mocudži. Murodži je tempeljski kompleks pod goro Muro. Območje za templjem je sveto in je prepovedano za obiskovalce in romarje. Posebno svete so jame gore Muro. Znamenita Zmajeva jama je dom za kralja zmajev, ki ščiti državo. To je primer, kako so naravni elementi sveti vidiki budističnih templjev.<ref>{{Cite book|title=Muroji Rearranging Art and History at a Japanese Buddhist Temple|last=Fowler|first=Sherry D.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2005|location=Honolulu|pages=9}}</ref> Obstajajo štirje veliki templji iz sedmega stoletja: Asuka-dera, Kudara Odera, Kavaradera in Jakuši-dži.<ref name=":0">{{Cite book|title=The Four Great Temples|url=https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca|url-access=limited|last=McCallum|first=Donald F.|publisher=University of Hawai'i Press|year=2009|isbn=978-0-8248-3114-1|location=Honolulu|pages=[https://archive.org/details/fourgreattemples00mcca/page/n225 207]}}</ref> === Štirje veliki templji iz sedmega stoletja === ==== Asuka-dera ==== Asuka-dera (飛鳥寺), znan tudi kot Hōkō-dži (法興寺) je budistični tempelj v Asuki, Nara. Asuka-dera velja za enega najstarejših templjev na Japonskem. Ta velika dvorana je imela tri zlate dvorane in je bila prvi tempelj v polnem obsegu. Bil je najpomembnejši tempelj v obdobju Asuka. Ustanovitelj je bil Soga no Umako in je zgradil manjšo rezidenco, podobno veliki dvorani. V tem naravnem okolju so stoletja kasneje gradili številne kraljeve palače. Ko ga obiščemo danes, komaj ohranja svojo veličino, ki jo je imel nekoč, saj ni jasnih oznak, kje so bile prvotne dvorane, zdaj pa je glavno prizorišče parkirišče s turističnimi avtobusi. ==== Kudara-dera ==== Kudara-ji (百済寺) je bil budistični tempelj v mestu Hirakata v Osaki na Japonskem. Tempelj je zdaj v ruševinah, njegovo nekdanje območje pa je bilo leta 1941 razglašeno za nacionalno zgodovinsko mesto, leta 1952 pa je bilo imenovanje spremenjeno v posebno nacionalno zgodovinsko mesto. Mesto je bilo leta 1965 odprto za javnost kot eden prvih japonskih arheoloških parkov.<ref name="Bunka1">{{cite web |url= https://bunka.nii.ac.jp/heritages/detail/138794 |title=百済寺跡 |trans-title=Kudara-dera ruins|language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=August 20, 2020}}</ref> Temeljni ostanki bi lahko bili ostanki, najdeni na mestu ribnika Kibi (''Kibi Ike''). Ta veliki tempelj je imel devetnadstropno pagodo, ki je bila zgrajena na začetku budizma na Japonskem. [[File:Yakushiji Nara03s3s4350.jpg|thumb|Jakuši-dži je budistični tempelj v Nari in je del Unescove svetovne dediščine "Zgodovinski spomeniki starodavne Nare".]] ==== Kavara-dera ==== Kawara-dera (川原寺) je bil budistični tempelj, ustanovljen v obdobju Asuka v Asuki, prefektura Nara, Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks, ki je vključeval dva ''[[kondo|kon-dōja]]'', pagodo, obsežne prostore za duhovnike in strešnike, ki so »med najlepšimi, kar jih je bilo kdaj narejeno na Japonskem«.<ref>{{cite book |title=The Four Great Temples: Buddhist Archaeology, Architecture, and Icons of Seventh-Century Japan |author=McCallum, Donald F |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-3114-1 |pages=156–200}}</ref> Območje je bilo označeno kot zgodovinsko območje in je del skupine območij, ki so bila leta 2007 predložena za prihodnji vpis na Unescov seznam svetovne dediščine: Asuka-Fujiwara: Arheološka najdišča starodavnih prestolnic Japonske in z njimi povezane nepremičnine. <ref>{{cite web |url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/401/1932 |title=川原寺跡 |trans-title=Site of Kawara-dera |language=Japanese |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=6 June 2012}}</ref> Izkopavanja in rekonstrukcija Kavara-dere nam pomagajo razumeti, kako je prvotno izgledala. Tloris je imel prvotno dve zlati dvorani s pagodo in nato stanovanjske prostore za menihe. Bil je asimetrično postavljen, kar je bilo za ta čas zelo novo in inovativno. V virih manjka zgodovina gradnje in kdo jo je naročil. ==== Jakuši-dži ==== V zgodnjem 8. stoletju je bil ta tempelj zgrajen v Nari in je bil danes reproduciran v izvirno postavitev. Tu obstaja monumentalna triada Jakuši. Struktura je v svetlih barvah, kot bi bila tudi prvotno. Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih imperialnih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hossō. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana kot Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom [[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/870]</ref> === Zgodovina === [[File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|thumb|150 px|[[Ičidžō-dži]]jeva [[pagoda]] je primer sloga ''vajō'']] {{glavni|Japonska budistična arhitektura}} Arhitektura budističnih templjev, tako kot arhitektura katere koli stavbe, se je skozi stoletja spreminjala in razvijala. Čeprav se posamezne podrobnosti lahko razlikujejo, imajo splošne teme in slogi velike podobnosti in skupen izvor. Že omenjeni Hōrjū-dži je bil eden prvih budističnih templjev, zgrajenih na Japonskem. Njegove primarne strukture predstavljajo slog, ki je veljal v kitajski [[dinastija Sui|dinastiji Sui]] iz 6. stoletja našega štetja. ''Kondō'' (Zlata dvorana) je struktura z dvojno streho, ki jo podpirajo debeli, močni stebri in daje občutek drznosti in teže. Večina budističnih templjev na Japonskem pripada enemu od štirih glavnih stilov: * '''Vajō''' (和様, lit. Japonski slog) – slog, ki sta ga v umetnosti in arhitekturi na Japonskem v obdobju Heian razvili [[vadžrajana|ezoterični]] sekti Tendai in Šingon na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Tako imenovano, da bi se razlikovalo od uvoženih kitajskih slogov, je v arhitekturi zanj značilna preprostost, opustitev okraskov, uporaba naravnega lesa in na splošno preprostih materialov. * '''Daibucujō''' (大仏様, ''slog velikega Bude'') - japonski religiozni arhitekturni slog, ki je nastal v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Ta veličasten in monumentalen slog, ki ga je uvedel duhovnik Čogen, je temeljil na arhitekturi [[dinatija Song|dinastije Song]] in je bil antiteza preprostemu in tradicionalnemu slogu ''vajō''. ''Nandaimon'' v [[Todai-dži]] in dvorana Amida v Džōdo-dži sta edina obstoječa primera tega sloga.<ref name="fletcher-p737">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA737#v=onepage&q&f=false p=737]</ref><ref name="nishi-p20">{{Harvnb|Nishi|Hozumi|1996}}, [https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&pg=PA20#v=onepage&q&f=false p=20]</ref> * '''Zenšūjō''' (禅宗様, "Zen slog") – slog, ki je dobil ime po svojih ustvarjalcih, budistični sekti Zen in ki se je pojavil v poznem 12. ali začetku 13. stoletja na podlagi sodobne kitajske arhitekture. Zenšūjō se je prvotno imenoval ''karajo'' (唐様, kitajski slog), vendar ga je, tako kot slog Daibucu, preimenoval Ōta Hirotarō, učenjak iz 20. stoletja. Njegove značilnosti so zemeljska tla, okrasne ukrivljene strehe (''mokoši'' (裳階・裳層, dobesedno »nadstropje s krilom«, okrasna enoslojna streha, ki obkroža stavbo pod pravo streho) in izrazito ukrivljene glavne strehe, okna v obliki koničastega loka ali okna v obliki zvona (''katōmado'' (火灯窓, lit. okno z ognjeno svetlobo)) in opažena vrata.<ref name="fletcher-p738">{{Harvnb|Fletcher|Cruickshank|1996}}, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA738#v=onepage&q&f=false p=738]</ref> Tipičen slog je tudi glavna dvorana (''Bucuden'' - (仏殿 Budova dvorana), ki ima samo eno nadstropje, vendar se zdi, da ima dve, ker ima pokrito dvokapno streho, imenovano ''mokoši''. * '''Setčūjō''' (折衷様, ''eklektični slog'') – arhitekturni slog, ki se je rodil na Japonskem v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]] iz zlitja elementov treh predhodnih slogov, vajō, daibucujō in zenšujō. Ponazarja ga glavna dvorana v Kakurin-dži.<ref name="fletcher-p738"/><ref name="young-p44">{{Harvnb|Young|Young|2007}}, [https://books.google.com/books?id=Ag5WpEKifGEC&pg=PA44#v=onepage&q&f=false p=44]</ref> Zlasti kombinacija vajō in daibucujō je postala tako pogosta, da jo učenjaki včasih ločeno razvrstijo pod imenom Šin-vajō (新和様, ''nova potō''). === Lega in geomantični položaj === [[File:Toshodaiji Nara Nara pref04s5s4290.jpg|thumb|left|Del Tōšōdai-džijevega ''garana'' (od leve proti desni, ''kondō, kōdō, korō'' in ''Raiō'')]] Budistični tempeljski kompleksi so sestavljeni iz številnih struktur, urejenih v skladu z določenimi koncepti ali smernicami. Razporeditev večjih stavb (''garan haiči'' (伽藍配置)) se je sčasoma spreminjala. Zgodnji vzorec je imel vrata, stolp, ''kondō'' in ''kodō'' v ravni črti od juga proti severu. Hodniki so segali proti vzhodu in zahodu od bokov vrat, nato so se obrnili proti severu in se nazadnje združili severno od ''kōdoja'' ter oblikovali križni hodnik okoli pagode in glavnih dvoran. Ta vzorec, ki ga tipizira ''[[Šiteno-dži]]'' v [[Osaka|Osaki]], je prišel s Kitajske prek [[Baekdže]]ja; Kitajski slog budističnih templjev, čeprav ga je Kitajska prek Korejskega polotoka nekoliko spremenila, je nazadnje temeljil na slogu kitajskih palač, kar je razvidno iz številnih osnovnih oblikovnih značilnosti, ki še danes ostajajo v templjih vseh treh držav. Kompleks budističnih templjev na Japonskem na splošno sledi vzorcu niza svetih prostorov, ki obkrožajo dvorišče in v katere se vstopa skozi vrsto vrat. Ta vrata bodo običajno imela par velikih kipov varuhov, imenovanih ''Niō''. Poleg tega je veliko pomembnejših ali močnejših templjev zgrajenih na lokacijah, ki so ugodne glede na zapovedi kitajske [[geomantija|geomantije]]. Enrjaku-dži, ki stoji na vrhu gore Hiei severovzhodno od Kjota, naj bi na primer branil mesto pred zlimi duhovi, če je postavljen v to smer. Pomembne vloge igrajo tudi razporeditve gora in drugih geografskih značilnosti v določenih smereh okoli templja. Ta običaj se je ohranil še dolgo. Osem stoletij po ustanovitvi Enrjaku-dži je [[šogunat Tokugava]] zgradil Kan'ei-dži v podobni smeri za zaščito svojega [[grad Edo|gradu Edo]]. Njegovo gorsko ime, gora Tōei (東叡山 ''Tōei-zan''), ima znak iz gore Hiei (比叡山 ''Hiei-zan'') in se lahko razlaga kot »gora Hiei vzhoda«. Curugaoka Hačiman-gū v Kamakuri je zdaj samo šintoistično svetišče, toda pred Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令) iz leta 1868 se je imenovalo Curugaoka Hačiman-gū-dži (鶴岡八幡宮寺, ''Csurugaoka Hačiman svetišče tempelj) in je bil tudi budistični tempelj, eden najstarejših v mestu.<ref name="KOT56">Kamakura Shōkō Kaigijo (2008: 56-57)</ref> Tempelj in mesto sta bila zgrajena z mislijo na [[feng šuj]]. Sedanja lokacija je bila skrbno izbrana kot najugodnejša po posvetovanju z vedeževalcem, saj je imela goro na severu (Hokuzan (北山)), reko na vzhodu (Namerikava) in veliko cesto na zahodu (Koto Kaidō (古東街道)) in je bil odprt proti jugu (v zaliv Sagami).<ref name="Onuki80">Ōnuki (2008:80)</ref> Vsako smer je varoval bog: Genbu je varoval sever, Seirjū vzhod, Bjakko zahod in Suzaku jug. Vrbe ob ribnikih in katalpe ob Muzeju moderne umetnosti predstavljajo Seirjū oziroma Bjakko. Geomantija je v obdobju Heian izgubila na pomenu, saj je bila postavitev templja prilagojena naravnemu okolju, ne upoštevajoč feng šuja. Poleg geomantičnih vidikov je treba tudi budistične templje, tako kot vse druge verske strukture, organizirati tako, da najbolje služijo različnim namenom. Najpomembnejši prostor v vsakem budističnem tempeljskem kompleksu je sveti prostor, kjer se hranijo podobe Bud in bodhisatev in kjer se izvajajo pomembni obredi. [[File:Zuiryuji Temple 2010-08-29 03.jpg|thumb|right|''Hattō'' pri [[Zuirjū-dži (Tojama)|Zuirjū-dži]]]] Ti prostori so vedno ločeni od tistih, ki so dostopni laičnim vernikom, čeprav sta razdalja med obema in način njune ločitve precej različna. V mnogih templjih je le lesena ograja, ki ločuje sveti prostor od prostora laikov, v mnogih drugih pa je med njima velika razdalja, morda gramozno dvorišče. Druga stavba ali prostor, ki je velikega pomena, je namenjen fizičnim vsakodnevnim potrebam duhovščine. Prostori za prehranjevanje, spanje in učenje so bistveni, zlasti v tistih templjih, ki služijo kot samostani. Po besedilu iz 13. stoletja<ref>Shōtoku Taishi's Denkokonmokurokushō (聖徳太子伝古今目録抄)</ref> je »garan tempelj s ''kon-dō'' (glavna dvorana), ''tō'' (pagoda), ''kō-dō'' (predavalnica), ''shōrō'' (zvonik), ''džiki –dō'' (refektorij), ''sōbō'' (bivalni prostori menihov) in ''kjōzō'' (skladišče svetih spisov, knjižnica)«.<ref name="kosetsu">Kōsetsu Bukkyō Daijiten (広説仏教語大辞典)</ref> To je sedem navedenih elementov ''šičidō Nanto Rokušū'' (南都六宗, Nara šest sekt) <ref>The six Buddhist schools (南都六宗), introduced to Japan during the Asuka and Nara periods</ref> templja. Besedilo iz 15. stoletja<ref>{{nihongo|Sekiso Ōrai|尺素往来}}</ref> opisuje, kako so templji šole Zen (Sōtō (曹洞), Rinzai (臨済)) <ref>The Ōbaku School ({{lang|ja|黃檗}}) arrived in Japan in the 17th century.</ref> vključevali ''bucuden'' ali ''bucu-dō'' (glavna dvorana), ''hattō'' (predavalnica), ''kuin'' (kuhinja /pisarna), ''sō-dō'' (stavba, posvečena Zazenu), ''sanmon'' (glavna vrata), ''tōsu'' (stranišče) in ''jokušicu'' (kopel). == Skupne značilnosti templja == [[File:Historic Monuments of Ancient Kyoto (Kyoto, Uji and Otsu Cities)-122729.jpg|thumb|Budistični tempelj [[Kinkaku-dži]], ki ga je UNESCO razglasil za svetovno dediščino.]] * ''Bucuden'' ali ''Bucu-dō'' (仏殿・仏堂) – lit. Budova dvorana ** Glavna dvorana templja Zen. Zdi se, da ima dve nadstropji, vendar ima v resnici samo eno in meri 3 × 3 ali 5 × 5 travej. ** Vsaka stavba s kipom Bude ali bodhisatve in namenjena molitvi. * ''čindžuša'' (鎮守社/鎮主社) – majhno svetišče, zgrajeno v budističnem templju in posvečeno njegovemu skrbniku ''kamiju''. * ''čōzuja'' (手水舎) – glej ''temizuja''. * ''čūmon'' (中門) – v templju so vrata za naindaimonom povezana s ''kairō''. * ''[[Do (arhitektura)|dō]]'' (堂) – lit. »hodnik«. Pripona za ime stavb, ki so del templja. Predpona je lahko ime božanstva, ki je povezano z njo (npr. Jakuši-dō ali dvorana Jakuši) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleksa templja (npr. ''hon-dō'' ali glavna dvorana). Glej tudi ''Bucu-dō, hō-dō, hon-dō, jiki-dō, kaisan-dō, kō-dō, kon-dō, kjō-dō, mandara-dō, miei-dō, mi-dō, sō-dō, Jakuši-dō'' in ''zen-dō''. * ''garan'' – glej ''šiči-dō garan''. * ''hattō'' (法堂) – lit. »Dharma dvorana«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō''). * ''hōjō'' (方丈) – bivalni prostor glavnega duhovnika zenovskega templja. * ''Hokke-dō'' (法華堂) – lit. »Dvorana lotosove sutre«. V budizmu ''Tendai'', dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na ''Hokekjō'' in iskanje končne resnice. * ''honbō'' (本坊) – rezidenca ''džušokuja'' ali glavnega duhovnika templja. * ''kairō'' (回廊・廻廊) – dolg in pokrit [[portik]]u podoben prehod, ki povezuje dve stavbi. * ''kaisan-dō'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-dō''. * ''karamon'' (唐門) – generični izraz za vrata z obokano streho. * ''karesansui'' (枯山水) – lit. »suha pokrajina«. Japonski skalnjak, pogosto prisoten v zenovskih templjih, včasih pa ga najdemo tudi v templjih drugih sekt. * ''katōmado'' (華頭窓) – okno v obliki zvona, ki so ga prvotno razvili v zenovskih templjih na Kitajskem, vendar ga pogosto uporabljajo druge budistične sekte in tudi v laičnih stavbah. * ''[[kon-dō]]'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana garana, v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka) z merami 9 × 7 zalivov. * ''konrō'' (軒廊) – pokrit hodnik med dvema stavbama * ''korō'' ali ''kurō'' (鼓楼) – stolp, v katerem je boben, ki označuje minevanje časa. Včasih je bil obrnjen proti ''šōrō'' in ležal poleg ''kō-dō'', zdaj pa je boben običajno shranjen v ''rōmonu''. * ''kuin*'' (庫院) – kuhinja/pisarna zen garana. Stavba, v kateri so kuhinje, kuhinja in pisarne templja. Običajno se nahaja pred in ob strani ''bucudena'', obrnjen proti ''sō-dō''. Imenuje se tudi kuri. * ''kuri'' (庫裏) – glej ''kuin'' * ''kjō-dō'' (経堂) – glej ''kjōzō''. * ''kjōzō'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjō–dō''. * ''miei-dō'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-dō'' sekte Zen. * ''mi-dō'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * Miroku Njorai (弥勒如来) – japonsko ime Maitreja. * ''mon'' (門) – tempeljska vrata, ki jih lahko poimenujemo po svojem položaju (''nandaimon'': lit. »velika južna vrata«), stavbi (''nijūmon'': »dvonadstropna vrata«), božanstvu (Niōmon: lit. Nio vrata«), ali njegova uporaba (''onarimon'': dobesedno »cesarska vrata za obisk«, vrata, rezervirana za cesarja). Ista vrata je torej mogoče opisati z več kot enim izrazom. Na primer, ''Niōmon'' je lahko hkrati ''nijūmon''. * ''nandaimon'' (南大門) – glavna južna vrata templja, zlasti tista v templju ''Tōdai-dži'' v Nari. * ''nidžūmon'' (二重門) – dvonadstropna vrata s streho, ki obkroža prvo nadstropje. * ''Niōmon'' (仁王門 ali 二王門) – dvonadstropna ali visoka vrata, ki jih varujeta dva lesena varuha, imenovana ''Niō''. * ''noborirō'' (登廊) – pokrito stopnišče v Narinem Hase-dera. * pagoda – glej stupa in ''tō''. * ''rōmon'' (楼門) - visoka vrata z dvema nadstropjema, od katerih ima le eno uporabno površino, obdana z balkonom in na vrhu s streho. Uporablja tudi v šintoističnih svetiščih. * ''sai-dō'' (斎堂) – obednica v zenovskem templju ali samostanu. Glej tudi ''džiki-dō''. * ''sandō'' （参道） - pristop, ki vodi od torija do svetišča. Izraz se včasih uporablja tudi v budističnih templjih. * ''sanmon'' (三門 ali 山門) – vrata pred ''bucuden''. Ime je okrajšava za ''Sangedacumon'' (三解脱門), lit. »Vrata treh osvoboditev«. Njegove tri odprtine (''kūmon'' (空門), ''musōmon'' (無相門) in ''muganmon'' (無願門)) simbolizirajo tri vrata do razsvetljenja. Z vstopom se lahko osvobodimo treh strasti (貪 ''ton'' ali pohlep, 瞋 ''šin'' ali sovraštvo in 癡 ''či'' ali neumnost). Njihova velikost je odvisna od ranga templja. (Oglejte si fotografije.) * ''sanrō'' (山廊) – majhne stavbe na koncih dvonadstropnih zen vrat, ki vsebujejo stopnice v drugo nadstropje. * ''sekitō'' (石塔) – kamnita pagoda (stupa). Glej tudi ''tō'' * ''šičidō'' garan (七堂伽藍) – dvojni sestavljen izraz, ki dobesedno pomeni »sedem dvoran« (七堂) in »(tempelj) stavbe« (伽藍). Kaj se šteje v skupino sedmih stavb ali ''šičidō'', se lahko zelo razlikuje od templja do templja in od šole do šole. V praksi lahko ''šičidō garan'' pomeni tudi preprosto velik kompleks. ** ''Nanto Rokušū'' in kasneje nezenovske šole: ''šičidō garan'' v tem primeru vključuje ''kon-dō'', ''tō, kō-dō, šōrō, jiki-dō, sōbō'' in ''kjōzō''. ** Šole zen: Zen šičidō garan vključuje ''bucuden'' ali ''bucu-dō, hattō, ku'in, sō-dō, sanmon, tōsu'' in ''jokušicu''. * ''šoin'' (書院) – prvotno študij in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje je izraz začel pomeniti le študij. * ''šōrō'' (鐘楼) – tempeljski zvonik, stavba, s katere visi zvon. * ''sōbō'' (僧坊) – Bivalni prostori menihov v nezenovskem garanu * ''sō-dō'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, posvečena praksi Zazen. Nekoč je bil namenjen vsem vrstam dejavnosti, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na ''zazen''. * ''sōmon'' (総門) – vrata na vhodu v tempelj. Je pred večjim in pomembnejšim ''sanmonom''. * ''sōrin'' (相輪) – zvonik, ki sega iz središča strehe nekaterih tempeljskih dvoran, večplasten kot pagoda. * ''sotoba'' ali ''sotōba'' (卒塔婆) – transkripcija sanskrtske stupa. ** pagoda. Stolp z lihim številom nivojev (tri, pet, sedem devet ali trinajst). Glej tudi stupa. ** Trakovi lesa, puščeni za grobnicami med letnimi obredi (''cuizen''), ki simbolizirajo stupo. Zgornji del je segmentiran kot pagoda in nosi sanskrtske napise, sutre in ''kaimjō'' (posmrtno ime) pokojnika. V današnji japonščini ima ''sotoba'' običajno slednji pomen: * stupa – prvotno posoda za Budove relikvije, kasneje tudi posoda za svete spise in druge relikvije. Njegova oblika se je spremenila na Daljnem vzhodu pod vplivom kitajskega stražarskega stolpa in oblikovala stolpom podobne strukture, kot so ''Tōbutō, gorintō, hōkjōintō, sekitō, tō'' ali veliko enostavnejša ''sotoba'' v obliki lesene palice. * ''tatčū'' (塔頭 ali 塔中) ** V zenovskih templjih stoji stavba s pagodo, v kateri je shranjen pepel pomembnega duhovnika. ** Kasneje je postal pomožni tempelj ali manjši tempelj, odvisno od večjega. ** Končno je postal tudi pomožni tempelj kot družinski tempelj (''bodai-dži'') pomembne družine. * ''tahōtō'' (多宝塔) – dvonadstropna pagoda s pritličjem s kupolastim stropom in kvadratno streho, okroglim drugim nadstropjem in kvadratnimi strehami. * ''temizuja'' (手水舎) – vodnjak blizu vhoda v svetišče in tempelj, kjer si verniki lahko očistijo roke in usta pred bogoslužjem. * ''tesaki'' (手先) – izraz, ki se uporablja za štetje nosilcev strehe (''tokjō'' (斗きょう)), ki štrlijo iz stene templja in so običajno sestavljeni iz dveh stopnic (''futatesaki'' (二手先）)) ali treh (''mitesaki'' 三津手先). * ''tokjō'' (斗きょう) – glej ''tesaki''. * ''tori'' (鳥居)- ikonična šintoistična vrata na vhodu v sveto območje, običajno, vendar ne vedno, svetišče. Svetišča različnih velikosti lahko najdete ob templjih ali znotraj njih. * ''tōrō'' (灯籠) – svetilka v svetišču ali budističnem templju. Na nekatere njegove oblike vpliva ''gorintō''. * ''-tō'' (塔) ** Pagoda in razvoj stupe. Ko je dosegla Kitajsko, se je stupa razvila v stolp z neparnim številom stopenj (tri, pet, sedem, devet, trinajst), razen ''tahōtō'', ki ima dva. ** Beseda se uporablja skupaj kot pripona številke, ki označuje število stopenj pagode (tri stopnje = ''san-jū-no-tō'', pet stopenj = ''go-jū-no-tō'', sedem stopenj = ''nana-jū-no -tō'' itd.). * ''tōsu'' ali ''tōši'' (東司) – stranišče zenovskega samostana. * ''Jakuši-dō'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai.* * ''jokušicu*'' (浴室) – samostanska kopalnica. * ''zen-dō'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo ''zazen'', in ena glavnih struktur ''zen garana''. == Tempeljska imena == Ime templja (džigō (寺号) ali džimjō (寺名)) je običajno sestavljeno iz treh delov. Prvi je ''sangō'' (山号, ime gore), drugi je ''ingō'' (院号, ime samostana) in tretji je ''san'in-džigō'' (山院寺号, ime templja).<ref name="die">{{cite journal|last=Seckel|first=Dietrich|title=Buddhist Temple Names in Japan|journal=Monumenta Nipponica|date=Winter 1985|volume=40, N. 4|issue=4|pages=359–386|doi=10.2307/2384822|jstor=2384822}}</ref> === ''Sangō''' === Čeprav so lahko na dnu doline, se templji metaforično imenujejo gore in celo številke, ki se uporabljajo za njihovo štetje, imajo končnico ''-san'' ali ''-zan'' (山), od tod tudi ime ''sangō''. Ta tradicija sega v čase, ko so bili templji predvsem samostani, namenoma zgrajeni v oddaljenih gorskih območjih. Ustanovitev templja se zaradi tega imenuje ''kaisan'' (開山, dobesedno »odpiranje gore«). Ne obstaja nobeno določeno pravilo za njegovo oblikovanje, vendar je ''sangō'' v bistvu topografskega izvora, kot v Hieizan Enrjaku-dži: ti dve imeni skupaj pomenita »Enrjaku-dži gore Hiei«. Zaradi tega se včasih uporablja kot osebno ime, zlasti v zenu. Lahko pa obstaja še kakšno drugo pomensko razmerje med ''sangō'' in ''san'in-džigō'', kot na primer v primeru Rurikōzan Jakuši-dži. ''Sangō'' in ''džigō'' sta preprosto različni imeni istega boga. Včasih sta obe posthumni imeni, na primer matere in očeta ustanovitelja. === ''Ingō'' === Znak ''in'' (院), ki daje ''ingō'' ime, je prvotno označeval ograjen prostor ali oddelek, zato je po analogiji pozneje začel pomeniti [[križni hodnik]] v [[samostan]]u. V tem smislu se uporablja za templje ali, pogosteje, podtemplje. Najdemo ga lahko tudi v imenu nekdaj manjših templjev, ki so po naključju dosegli velik pomen. Na primer, Kavagoejev Kita-in je bil včasih eden od treh podtempljev templja, ki ne obstaja več. Manj pogosto v ''ingō'' sta ''-an'' (庵, puščavnik) in ''-bō'' (坊, bivalni prostor meniha), ''-dō'' (堂, dvorana) se običajno uporablja v imenu določenih stavb v kompleksu templja, npr. Kannon-dō, vendar se lahko uporablja kot ime manjših ali manjših templjev. === ''Džigō'' === Vendar je edino ime v splošni rabi ''džigō'' (konča se na ''-dži'', ''-tera'', ''-dera'' (〜寺, ... tempelj)), ki se potem lahko šteje za glavni. ''Sangō'' in ''ingō'' nista in nikoli nista bila v splošni rabi. Znak ''-dži'', ki ga vsebuje, se včasih izgovori ''tera'' ali ''dera'' kot v Kijomizu-dera, običajno, ko je preostali del imena avtohtono ime (kun'jomi). === Neuradna imena === Templji so včasih znani pod neuradnim, a priljubljenim imenom. To je običajno topografskega izvora, kot na primer v primeru Asakusov Sensō-dži, znan tudi kot Asakusa-dera. Tempelj je lahko poimenovan tudi po posebni ali slavni značilnosti, kot na primer v primeru kjotskega Saihō-dži, običajno imenovanega Koke-dera, ali »mahov tempelj« zaradi svojega znamenitega vrta mahu. Neuradna imena imajo lahko različne druge izvore. == Galerija == <gallery widths="170px" heights="130px"> File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|Kōzan-džijev ''Bucuden'' v Šimonoseki File:Motoyamaji-Chinjyudou.jpg|Motojama-džijev ''čindžū-dō'' File:Chohoji06s3200.jpg|Čōhō-džijev ''čindžū-dō'' File:Horyu-ji03s3200.jpg|''Čūmon'' v Hōrjū-dži File:Kenninji Kyoto06n4272.jpg|Kennin-džijev ''hattō'' File:Todaiji_hokkedo.jpg|[[Todai-dži]]jev ''Hokke-dō'' File:Jingoji Kyoto Kyoto14s5s4592.jpg|Džingo-dijev ''honbō'' File:TofukujiHondo.jpg|Tōfuku-džijev ''hon-dō'' File:Engyoji17s4592.jpg|Engjō-džijev ''džiki-dō'' File:薬師寺回廊.jpg|Jakuši-džijev ''kairō'' File:TofukujiKaisando.jpg|Tōfuku-džijev ''kaisan-dō'' File:Hogonji00bs3872.jpg|Hōgon-džijev ''karamon'' File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg|[[Šiteno-dži]]jev ''karesansui'' File:Katoumado.jpg|''Katōmado'' File:Tofukuji-Sanmon-M9589.jpg|Tōfuku-džijev ''sanmon'' je 5 ''ken'' širok. File:Toshodaiji Nara Nara pref05n4320.jpg|''Kō-dō'' v Tōšōdai-dži File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg|''Kon-dō'' v Tōšōdai-dži File:Komyoji Corridor near Pond Kamakura.jpg|''Konrō'' File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|''Miei-dō'' v Tō-dži File:Horyu-ji02s3200.jpg|''Nandaimon'' v Hōrjū-dži File:Hasedera Noborirou.jpg|''Noborirō'' v Narinem Hase-dera File:Koumyouji5501.JPG|''Nidžūmon'' v Kōmjō-dži, Ajabe File:Ishiteji 04.JPG|Išite-džijev ''niōmon'' File:Yakushiji-MF007-0069.jpg|(Vzhodna) pagoda v Jakuši-dži v Nari File:Enjoji Nara14sb3200.jpg|Endžō-džijev ''rōmon'' File:Stone stairway Kiyomizu-dera.JPG|Kijomizu-dera - ''sandō'' File:Chionin35n3200.jpg|''Sanmon'' visokega ranga s petimi travejami v Čion-inu. File:Myotsuji Sanmon 1.jpg|''Sanmon'' s tremi zalivi srednjega ranga v Mjōcū-dži File:Sozenji (Higashiyodogawa, Osaka) sanmon.jpg|''Sanmon'' nizkega ranga v Sozen-dži v Osaki File:Tofukiji-Sanro.jpg|''Sanrō'' Tōfuku-džijevega ''sanmona''. (Glej tudi ''sanmonovo'' fotografijo zgoraj.) File:Eikando Somon.jpg|Eikan-dō Zenrin-džijev ''sōmon'' File:Negoroji03s3200.jpg|Negoro-džijev velik ''sōrin'' (kovinska konica) na vrhu ''daitō'' (velik ''tahōtō'') File:Saifukuji09s3872.jpg|Saifuku-džijev ''shoin'' File:Todaiji shoro.jpg|Tōdai-džijev ''shōrō'' (zgodnji tip) File:Saidaiji-M6662.jpg|Saidai-džijev ''shōrō'' (pozni tip) File:Kongosanmaiin Tahoto.JPG|Kongō Sanmai-in - ''tahōtō'' (''nijū-no-tō'') File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžō-dživa trinadstropna pagoda (''sanjū-no-tō'') File:Zentsu-ji Temple Five-storied Pagoda 001.jpg|Zencū-džijeva petnadstropna pagoda (''gojū-no-tō'') File:Mii-dera Otsu Shiga pref27n4592.jpg|Mii-dera - ''temizuja'' File:Futatesaki2.jpg|Nosilci (v tem primeru ''tokjō'', ''futatesaki'') pod napuščem ''sanmonove'' strehe. File:Oyake-ji_01.jpg|''Tori'' na templju (Ojake-dži) ''sandō'' File:Enryakuji Tenhorindo02n4272.jpg|Enrjaku-džijev ''shaka-dō'' File:Toufuku-ji tousu.JPG|Tōfuku-džijev ''tōsu'' File:Jodoji Ono Hyogo04n3200.jpg|Džōdo-džijev ''jakuši-dō'' File:Myoshinji-DSC1246.jpg|Mjōšin-džijev ''jokušicu'' (tempeljska kope) File:TofukujiZendo.jpg|Tōfuku-džijev ''zen-dō'' File:Honmyoji Temple Jochibyo.jpg|Vrata v Džōčibjō, grobnica Katō Kijomasa v Honmjō-dži, Kumamoto File:Rakan Temple 01.jpg|Rakan-džijev ''sanmon'' v Nakacu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Fletcher, Sir Banister; Cruickshank, Dan (1996) [1896]. Sir Banister Fletcher's a history of architecture (20th illustrated ed.). Architectural Press. ISBN 0-7506-2267-9. Retrieved 2009-11-11. *Fujita Masaya, Koga Shūsaku, ed. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 4-8122-9805-9. *Japanese Art Net User System Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology (JAANUS) *Kamakura Shōkō Kaigijo (2008). Kamakura Kankō Bunka Kentei Kōshiki Tekisutobukku (in Japanese). Kamakura: Kamakura Shunshūsha. ISBN 978-4-7740-0386-3. *Mutsu, Iso (June 1995). "Jufuku-ji". Kamakura: Fact and Legend. Tokyo: Tuttle Publishing. ISBN 0-8048-1968-8. *Nishi, Kazuo; Hozumi, Kazuo (1996) [1983]. What is Japanese architecture? (illustrated ed.). Kodansha International. ISBN 4-7700-1992-0. Retrieved 2009-11-11. *Ōnuki, Akihiko (2008). Kamakura. Rekishi to Fushigi wo Aruku (in Japanese). Tokyo: Jitsugyō no Nihonsha. ISBN 978-4-408-59306-7. *Sansom, George (1962). "Japan: A Short Cultural History." New York: Appleton-Century Crofts, Inc. *Young, David; Young, Michiko (2007) [2004]. The art of Japanese architecture. Architecture and Interior Design (illustrated, revised ed.). Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3838-2. Retrieved 2009-11-11. *Cluzel, Jean-Sébastien (October 2008). Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes. Dijon: Editions Faton. ISBN 978-2-87844-107-9. == Zunanje povezave == {{Commons category|Buddhist temples in Japan}} *[https://web.archive.org/web/20160423091553/http://www.gojapango.com/travel/japanese_temples.html Japanese Temples] Guide to over 190 with pictures and map. * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Japanese temples of historical interest.] With photos. * [http://www.books-on-japan.info/kyoto-heian-temples.htm Kyoto and Japanese Buddhism] by Tokushi Yusho. Brief history of temples in Kyoto by a Japanese scholar (English Translation) [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 6j9y395guyyiqp6xi9q13ntgzryzd49 0 522406 5737784 5735727 2022-08-20T16:50:17Z Ljuba brank 92351 /* Tipi */ np wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Kyoto Toji Mieido C0973.jpg|thumb|''Miei-do'']] '''''Do''''' (堂, tempelj, svetišče, dvorana, sprejemna soba; tudi trgovina, trgovina <ref>Nelson, A.N., The Modern Reader's Japanese-English Dictionary, {{ISBN|0-8048-0408-7}}</ref>). V japonskem budizmu se zelo pogosto uporablja kot pripona v imenu nekaterih od številnih stavb, ki so lahko del templja. (obstajajo tudi druge končnice, na primer ''-den'' kot v ''bucuden''.) Predpona je lahko ime božanstva, ki je z njim povezano (npr. Jakuši-do, ime, ki se običajno prevaja kot »dvorana Jakuši«) ali izraža funkcijo stavbe znotraj kompleks templja (npr. ''hon-do'' ali »glavna dvorana«). <ref> Imena dvoran se pišejo z veliko začetnico le, če se nanašajo na posebne primere (npr. Glavna dvorana XX-ji) ali vključujejo lastna imena božanstev (npr. Jakuši-dō).</ref> Nekatere besede, ki se končajo na ''-do'', so ''Bucu-do, ho-do, hon-do, džiki-do, kaisan-do, ko-do, kon-do, kjo-do, mandara-do, miei-do, mi-do , so-do, Jakuši-do'' in ''zen-do''. Z nekaterimi izjemami, na primer besede ''hondo, hoke-do'' in ''kon-do'', ti izrazi ne označujejo nobene posebne strukture. Pripona se včasih uporablja tudi v laičnem kontekstu, kot na primer v besedi ''šokudo'' (食堂, lit. »stavba za hrano«, kar pomeni restavracija ali kavarna). Velikost ''do''-ja se meri v [[ken (merilo)|kenih]], kjer je ''ken'' razdalja med dvema stebroma tradicionalne stavbe. ''Kon-do'' je na primer ''ken 9 x 7.<ref>{{cite web|title=Kondou|url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/k/kondou.htm|publisher=JAANUS|access-date=6 September 2010}}</ref> Beseda se običajno prevaja kot [[traveja]] in jo bolje razumemo kot navedbo razmerij kot merske enote. == Tipi == * ''Amida-do'' (阿弥陀堂) – stavba, v kateri je kip Amide.<ref> "Corresponding JAANUS article".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/] JAANUS</ref> * ''daiši-do'' (大師堂) – lit. velika mojstrska dvorana". Stavba, posvečena Kōbō Daišiju (Šingon) ali Dengjō Daišiju (Tendai). * ''hato*'' (法堂) – lit. »Dvorana Dharma«. Stavba, namenjena predavanjem glavnega duhovnika o budističnih spisih (''hō'').<ref> Iwanami Kōjien (広辞苑) Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> * ''ho-do'' (法堂) – glej ''hattō''. * ''hoke-do*'' (法華堂) – lit. »Dvorana Loosove sūtre«. V budizmu Tendai, dvorana, katere postavitev omogoča hojo okoli kipa za meditacijo. Namen hoje je osredotočanje na lotosovo sutro in iskanje končne resnice. * ''hon-do*'' (本堂) – lit. »glavna dvorana«, je stavba, v kateri so shranjeni najpomembnejši kipi in kultni predmeti. Izraz naj bi se razvil, da bi se izognil izrazu ''kon-do'', ki ga uporablja šest sekt Nara (Nanto Rokušu) za svoje glavne dvorane. Strukturno podoben, vendar je njegova notranjost manj strogo definirana. * ''džiki-do*'' (食堂) – samostanska obednica. * ''kaisan-do'' (開山堂) – dvorana ustanovitelja, navadno v templju Zen. Stavba s kipom, portretom ali spominsko ploščo ustanovitelja templja ali sekte, ki ji pripada. Templji sekte Džōdo ga pogosto imenujejo ''miei-do''. * ''ko-do*'' (講堂) – predavalnica nezenovskega garana. * ''[[kondo|kon-do]]*'' (金堂) – lit. »zlata dvorana«, je glavna dvorana ''garana'', v kateri je glavni predmet čaščenja. Za razliko od ''bucudena'' je to prava dvonadstropna stavba (čeprav lahko drugo nadstropje včasih manjka), ki meri 9 x 7 travej. * ''kjo-do'' (経堂) – glej kjōzō. * ''kjozo'' (経蔵) – lit. »skladišče svetih spisov«. Skladišče suter in knjig o zgodovini templja. Imenuje se tudi ''kjo–do''. * ''mandara-do'' (曼荼羅堂) – lit. »dvorana mandal«, vendar se ime zdaj uporablja samo za Taimaderino glavno dvorano v Nari. * ''miei-do*'' (御影堂) – lit. »slikovna dvorana«. Stavba s podobo ustanovitelja templja, enakovredna ''kaisan-do'' sekte Zen. * ''mi-do'' (御堂) – generični častni izraz za stavbo, v kateri je sveti kip. * ''rokaku-do'' (六角堂) – šesterokotna tempeljska stavba. Primer te vrste strukture daje vzdevek kjotski Čoho-dži, bolj znan kot Rokaku-do. * ''šaka-do'' (釈迦堂) – lit. Dvorana Šakjamuni. Stavba s kipom Bude. * ''so-do*'' (僧堂) – lit. »meniška dvorana«. Stavba, namenjena praksi zazen. Nekoč je bil namenjen različnim dejavnostim, od prehranjevanja do spanja, osredotočen na zazen. * ''soši-do'' (祖師堂) – lit. »patriarhova dvorana«. Stavba, posvečena sošijem, pomembnim učiteljem in duhovnikom. * ''Jakuši-do*'' (薬師堂) – stavba, v kateri je kip Jakuši Njorai. * ''zen-do*'' (禅堂) – lit. »dvorana zena«. Stavba, kjer menihi vadijo zazen, in ena glavnih struktur zen garana. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 2h1coqlgop4rzo4ziya9w0uvrw46xxp 2 522422 5737937 5736724 2022-08-20T19:48:41Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susretao, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. Bila je ipak jedna od najsvetlijih tačaka mogućnost posvećivanja crkve. Ne samo da nisu branili – naš potporučnik je izričito izjavio, da svako može po želji ići u crkvu, kad ima slobodan izlaz. Ja sam to obilato koristio. Pošto nije bilo tada u Pirotu ni katoličke crkve ni ikakve bogomolje, ja sam odlazio u pravoslavnu crkvu, koja je bila u starom delu, kog su zvali Tijabara. Tamo je bio za paroha neki mladi sveštenik sa detetom od oko sedam godina. Njegova žena je znala pripremati papriku na različite zavodljive načine, da sam polako i ja zavolio papriku, koju pre nikada nisam smatrao za dobro jelo. Na nedelju 24. decembra 1967 sam također imao izlaz. Posle večernje, kod koje sam rado bio nazočan – jer me je podsečala na one divne dane u Križevcima – me je mladi paroh pozvao na večeru: neke vrste pečena paprika sa jajima; ali to nije bila ona zelena naša paprika, koja nikad nije dobro dozrela, nego velika i dugačka, mesnata; bio je vrlo sklon ekumenizmu i zbliženju svih hrišćana u uverenju, da svi pripadamo jednom hrišćanstvu i jednom Isusu Kristu. Ne samo da je on imao naručen i Glas Koncila te je bio uvek u toku događaja, nego je tražio po radiu stanice, koje su ba ovo Badje veče prenosile božićne pesme i programe. Kad sam bio 1979. kao sveštenik u Nišu, sam čuo od pravoslavnih kolega, da je niški vladika – na žalost i ljutnju njegovih kolega, koji su to smatrali nevaljanim – raščinio ovog mladog sveštenika valjda zato, jer nije hteo otići na neko novo službeno mesto u nekom zabitnom selu; glavni uzrok neposlušnosti neka bi bio jer tamo dete ne bi imalo mogućnosti polaženja viših škola kao u Pirotu. Pošto je ostao bez primanja ili potpore, mesna zajednica ga je primila kao knjižničara u pirotskoj knjižnici… ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi kao se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci svi malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč; kazao je, da negde dole u Metohiji momci više treže ku-ku, nego pi-pi, moj i njegov pretpostavljeni potporučnik odmah ga je ukorio, da to ne valja i da se tako ne govori. Jedan moj prijatelj-zemljak se hvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi u ranije, oštrije doba i po drugim kasarnama, pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, - a slično i kasnije po Titovom pismu 1972. – mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure?“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo retki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. ==== Zadeva s knjigami ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. ==== „Slučaj knjige“ ==== Priča s knjigama bila mi je posebno uzbudljiva. U vojsku sam sa sobom doneo četiri knjige, tri verskog sadržaja: "Hoja za Kristusom“ („Nasleduj Krista“), „Življenje in vera“ ("Život i vera") od Franca Mihelčiča i još jednu - čini mi se da je bil to jedno pobudno majsko čitanje od salezijanskog pisca Janeza Jenka; četvrta knjiga je bila "Filozofiju" (etika, noetika, kritika) – skripte od Janeza Janžekoviča, koju baš ne bismo mogli ubrajati među verske nego među filozofske knjige odnosno skripta. Međutim, u Prištini mi se dogodilo nešto neugodno u vezi s tim knjigama. Ovde su imali doduše prilično dobro opremljenu knjižnicu. Mogao sam prvi put u životu susresti Dostojevskog; pošto smo imali vremena za prodaju, pročitao sam barem dve njegove najpoznatije knjige na srpskohrvatskom: Braća Karamazovi i Zločin i kazna. U svakom slučaju, knjižničar koja je nabaviljao odgovarajuće knjige dobro je osetio šta doista nešto vredi. Ali verskih knjiga u užem smislu nije bilo. Pored toga sam želeo nastaviti študijem teologije, pa sam se mogao malo pripremiti za najteži ispit tokom služenja vojne obaveze. Zato sam imao naručeno još slovenačko Ognjišče i hrvatski Glas Koncila; sa time - barem u prištinskoj kasarni – nije bilo poteškoća. Sa onim mojim knjigama ipak su kasnije nastupili neki problemi. Verojatno je neko primetio da držim neke knjige u ormariću pokraj kreveta; a nisam ih ni krio nego sam ih čitao – pa je to nekom javio. Moram napomeniti, da u celo moje vreme nije bilo nikakve protivverske propagande, ni protiv Stepinca niko nije govorio. Bilo je skromne propagande i za upis u komunističku partiju – i meni je neki Istranin to predložio, što sam uljudno odbio: „Nije običaj da bi se popovi upisivali u bezbožno društvo.“ Jednom kad smo čistili oružje, došao je neki kontrolni organ, nekakav politkomesar ili tako nešto, da pregleda ormariće. Našli su kod mene one četiri knjige i oduzeli mi ih. U mladenačkom žaru za pravdu i u čvrstom uverenju da ih po “Pravilu službe” smem držati – mislim da sam to prvilo našao u knjižnici-, obratio sam se Vrhovnom komandantu – Titu. Pismo sam stavio na poštu u Prištini kad smo imali izlazak nedeljom. Nestrpljivo sam i zabrinuto čekao odgovor. Neki su me dobronamerni vojnici upozoravali da sam počinio drskost, da sam preterao sa svojim potezom, što mi može samo naškoditi. Ali bio sam - kao što sam već rekao, junački boriti se za svoje pravo i otišao bih s tim do kraja, barem koliko je bilo moguće ili potrebno. S Prešernom bih mogao reći da sam se u to vreme mnogo i nadao i bojao. No, pobedio sam strah – drugi put u životu. Prvi put je bilo baš malo pre toga, kao za vežbu. Tada sam bio na dužnosti baš ovdje u Prištini kao dežurni – mislim kod nekog magazina - i hteo sam otići "preko reda" do ručka kako bih se vratio na što pre na svoje radno mesto. Neposredno pre cilja da već dobim ručak, dežurni me zgrabio s leđa za oprtače i poslao natrag na početak reda uz napomenu da se javim na raport. Prvi put mi se tako nešto dogodilo i zato sam se toliko više bojo kako će sve to završiti. Tada sam se mnogo molio – jer redovno sam napamet obavljao svoje svakidašnje molitve, a redovno molio i krunicu. Vratio sam se posle ručka na dužnost. Ali kad sam se trebao javiti, nisam napustio dežurstvo i ostao sam tam tako dugo da sam bio siguran da je moj pretpostavljeni otišao po običaju kući. Od onda sam sa strahom čekao što će se dogoditi sutradan: sve je hvala Bogu sretno završilo, posledica nije bilo. Moj nadređeni je ili zaboravio na tu stvar ili je nije hteo pokretati jer sam inače po njegovu mišljenju bio "dobar vojnik". Takve mi je karakteristike i napisao – da sam sebe ne bi prepoznao. I mene je sada obuzeo sličan strah – kad se radilo o pustolovinama sa knjigama, kad sam se opet mnogo molio – a i ovaj put je sve sretno završio. Nakon mesec-dva nazvao me zapovednik voda i pitao jesam li doista pisao Titu; iskreno sam priznao da jesam, jer su mi uzeli knjige koje sam smeo imati; možda su od Vrhovnog štaba dobili odgovor i upute kako postupiti u tom slučaju. Zatim mi je komandir pružio knjige, rekavši: "Možeš imati samo jednu knjigu u ormariću i ladici, bez obzira kakva joj je sadržina, čak i ako je verska; pošalji ostale kući.” Ja sam se lepo zahvalio na knjigama te ih uzeo, ali učinio sam onako, da nije bilo baš tako: postupio sam prema svojoj prosudbi. Jednu sam knjigu zadržao, mislim da Filozofiju, a ostale sam podelio Slovencima, kojih je bilo dosta u ogromnoj prištinskoj vojarni Maršal Tito, onoj prema Kosovu polju, koja je potpuno uništena u NATO bombardiranju 1999. godine. Pod njom još stoji dvokatnica, mislim, da je bila to tada osmogodišnja škola i neka tekstilna industrija. Odmah do nje salezijanci imamo potpuno novi obrazovni centar. Kod naše posete tamo oko 2005. je bio ravnatelj Španac, profesor Italijan, svećenici Slovak i Kosovar – te je tako bila prava međunarodna zajednica, što je ostala i do danas. Dolazili su i Srbi iz Kosova Polja, a predavanja su bila uglavnom na engleskom. === Na Rudniku 49 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi, in menda ni bilo vse po zakonu. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Na Rudniku 49 === Rudnik je naziv istočnog dela Ljubljane ispod planine Golovec prema Dolenjski, a u vreme mog delovanja pripadao je opštini Vič-Rudnik. Sama župa obuhvaća nekoliko naselja i na zapadu graniči sa salezijanskom župom Rakovnik. U ovu sam župu išao držati veronauku kroz tri godine (1969.-1972.) za vreme pohađanja teologije; župnik Štuhec mi je dodelio prvih pet razreda, dok je veće sačuvao za sebe, što je bilo po mom mišljenju jako mudro; prethodno je bio urednik salezijanskih "Knjižica" u Opčinama iznad Trsta, koje je po dolasku u Sloveniju preselio na Rakovnik. Župa je bila tek u povojima, a bilo je čitavih novih naselja gdje deca nisu išla na veronauku i misu – a ni odrasli. Ali imali su izvrstan pevački hor sa odraslim pevačima koji su redovito pevali na nedeljnoj misi. Mislim da se najviše osećala pripadnost Crkvi na brdovitim Orlama, odakle su sva deca redovito išla u crkvu. Bilo je lepo raditi s njima: jako su voleli gledati filmove. Jednom smo s dečkima na biciklima otišli na izlet na Ig, gdje nas je župnik Egidij Dolinar počastio koktom. Igrali smo i nogomet sa starijim dečkima, ponekad i protiv Rakovničana – dok sam ja bio sudija; – ukratko, bilo je živo i veselo. Novo naselje - između starog Rudnika u dolini i Rakovnika - nije imalo gotovo nikakve veze s crkvom - ni s onom na Rudniku kao ni s onom na Rakovniku. Posećivao sam porodice nekoliko puta u nadi da ću tamo naći nove polaznike veronauke, ali je uspeh bio neznatan. Tamo mi je majka dvoje dece, čiji je otac bio policajac, rekla: “Znate, da za svakog čoveka postoji jedna cigla u bolnici i jedna u zatvoru.” Nisam mislio da će mi se to djelomice ostvariti; ali sigurno je malo ljudi koji nikada u životu ne moraju otići u bolnicu. U svakom slučaju sam morao postupati vrlo oprezno, da ne bi zaradio onu drugu. Štuhec je imao tu zanimljivu naviku postavljati velike ministrante (iz viših razreda) za vreme mise kao nekakve statiste: stajali su ponosno uz oltar, iako nisu ministrirali - i tako su svake nedjelje bili na misi. Također im je uvek nešto davao, poput slatkiša i sl., kako bi ih malo više vezao za crkvu. Imali smo i stolni nogomet koji su dečki posebno voleli igrati – a i ja s njima. Na Rudnik sam najčešće išao autobusom, ali ponekad i peške. Nosio sam sa sobom magnetofon ili filmove koje smo onda gledali - to su bili dijafilmovi iz Eledici iz Torina koje je moj subrat Vinko Furlan donosio iz Trsta. On ih je i umnožio – a po potrebi im dao i slovenačke podnaslove. Imao sam niže razrede, uključujući i peti, gde je već bilo pomalo nestašluka; inače s njima nije bilo problema. Nastavu smo imali subotom i dolazili su prilično redovito. Razumljivo je da je više razrede držao iskusni župnik koji je organizirao i mnoga hodočašća i u zemlju i u inostranstvo. Na korizmenu nedelju je pitao decu: „Zašto je danas u crkvi ljubičasta boja?“ A jedno je hrabro odgovorilo: „Zato što je dan žena“. Zapravo, bio je osmi mart – slučajno te godine na korizmenu nedjelju. Naravno, svi su se nasmejali. Za vreme njegovog župnikovanja Tine Erklavc (r. 1941. – Ljubljana-Rudnik, svećeničko ređenje 29.VI.1970.) imao je 1970. i svoju prvu misu. Tada se misa održavala na otvorenom, pred župnim dvorom, i sve je to bila velika svečanost; 1974. godine bio je kapelan u Dolenjskim Toplicama. Posle mise za vreme ručka ispričao je kako su njega i brata hteli strpati u ustanovu, gde bi bili lišeni kršćanskog odgoja. Bežali su od predatora čak i preko krovova i uspešno pobegli. Nažalost, Tine je umro vrlo mlad dok je bio župnik negdje u Gorenjskoj. Njegov brat Franc (*1932., zaređen 1961.) već je tada bio sveštenik. Kasnije je bio župnik u Velikoj Dolini uz hrvatsku granicu. Tamo smo ga posetili rudnički hodočasnici. Pokazao je kako je izolirao crkvu, gde su oko pola metra iznad zemlje ostali goli zid bez žube, kako bi vlaga mogla izaći. Kod obnove prave obično grešku, da taj do opet pokriju žbukom i tako može vlaga uništavati zid. Tada imali ručak u dvorcu Mokrice. Ručak je bio vrlo dobro pripremljen, ali smo dugo čekali i ljudi su se šalili da su kuhari upravo otišli u lov na kokoši; ručak je i dosta dugo trajao, ali je bio savršeno pripremljen – pa smo si mogli predstavljati kako su grofovi jeli. Kasnije sam ga kao kapelan u Škocjanu kod Novog mesta susretao, ta bili smo ista – leskovačka dekanija – a on je bio župnik u Šentjerneju. Franc je bio izuzetno gorljiv i radin duhovni pastir. Sam je popravio dosta podružnih crkava i doživeo moždani udar i konačno je postao kanonik u Novomeškom kapitulu. Svakog je prvog petka odlazio čak 87 bolesnika! Franc Štuhec je u Trstu imao mnogo poznanika i prijatelja; jedan od njih bio je Linari, koji je izrađivao peći za greanje velikih prostorija - osobito crkava; grejali su na lož ulje, ili i na ugljen, naftu, drvo. Peć je bila izvan prostorije, a unutra su bila dva otvora s rešetkama: kroz donji je izlazio hladan, a kroz gornji ulazio topao zrak, tako da se velika prostorija mogla brzo zagrijati, pa tako i najveća crkva. . Štuhec je te peći krenuo širiti po Jugoslaviji. Međutim, kada se, prema Titovu pismu od 1972. počela menjati vlast, došlo je do protivcrkvenog usmerenja, što je dovelo do mnogih poteškoća. Mnogi sveštenici nisu bili spremni na taj izpnenadni zaokret. Čak se razbolio i urednik kršćanskog tednika Družina Ivan Merlak, pošto je bio pod velikim stresom zbog naglih ograničenja slobode tiska. U glasilu optštine Vič-Rudnik objavljen je tekst bombastičnog naslova: „Pri stoti peči se je vžgalo“ (“Upalilo se kod stote peći.”) Rugali su se tadašnjem rudničkom župniku Štuhecu koji je radio s pećima, a pričali su da nije sve bilo po prema zakonu, što je prijašnja vlast pod Stanetom Kavčičem tolerisala – dok je nova pod Francom Popitom tražila izliku za progon Crkve, sveštenika i vernika. Pozivao je Štuhec ranije i mene da mu u širenju peći pomognem – ali sam to odbio rekavši da to nije posao sveštenika; uskoro se pokazalo da sam bio u pravu. Zbog takvih i sličnih javnih napada morao se povući Franc Štuhec natrag na Opčine, gde je i umro. == Sklici == {{sklici|2}} sfjox92u25n7jnzbnzz9veka8cawx6j 5737938 5737937 2022-08-20T19:50:30Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikove uspomene=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susretao, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. Bila je ipak jedna od najsvetlijih tačaka mogućnost posvećivanja crkve. Ne samo da nisu branili – naš potporučnik je izričito izjavio, da svako može po želji ići u crkvu, kad ima slobodan izlaz. Ja sam to obilato koristio. Pošto nije bilo tada u Pirotu ni katoličke crkve ni ikakve bogomolje, ja sam odlazio u pravoslavnu crkvu, koja je bila u starom delu, kog su zvali Tijabara. Tamo je bio za paroha neki mladi sveštenik sa detetom od oko sedam godina. Njegova žena je znala pripremati papriku na različite zavodljive načine, da sam polako i ja zavolio papriku, koju pre nikada nisam smatrao za dobro jelo. Na nedelju 24. decembra 1967 sam također imao izlaz. Posle večernje, kod koje sam rado bio nazočan – jer me je podsečala na one divne dane u Križevcima – me je mladi paroh pozvao na večeru: neke vrste pečena paprika sa jajima; ali to nije bila ona zelena naša paprika, koja nikad nije dobro dozrela, nego velika i dugačka, mesnata; bio je vrlo sklon ekumenizmu i zbliženju svih hrišćana u uverenju, da svi pripadamo jednom hrišćanstvu i jednom Isusu Kristu. Ne samo da je on imao naručen i Glas Koncila te je bio uvek u toku događaja, nego je tražio po radiu stanice, koje su ba ovo Badje veče prenosile božićne pesme i programe. Kad sam bio 1979. kao sveštenik u Nišu, sam čuo od pravoslavnih kolega, da je niški vladika – na žalost i ljutnju njegovih kolega, koji su to smatrali nevaljanim – raščinio ovog mladog sveštenika valjda zato, jer nije hteo otići na neko novo službeno mesto u nekom zabitnom selu; glavni uzrok neposlušnosti neka bi bio jer tamo dete ne bi imalo mogućnosti polaženja viših škola kao u Pirotu. Pošto je ostao bez primanja ili potpore, mesna zajednica ga je primila kao knjižničara u pirotskoj knjižnici… ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi kao se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci svi malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč; kazao je, da negde dole u Metohiji momci više treže ku-ku, nego pi-pi, moj i njegov pretpostavljeni potporučnik odmah ga je ukorio, da to ne valja i da se tako ne govori. Jedan moj prijatelj-zemljak se hvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi u ranije, oštrije doba i po drugim kasarnama, pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, - a slično i kasnije po Titovom pismu 1972. – mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure?“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo retki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. ==== Zadeva s knjigami ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. ==== „Slučaj knjige“ ==== Priča s knjigama bila mi je posebno uzbudljiva. U vojsku sam sa sobom doneo četiri knjige, tri verskog sadržaja: "Hoja za Kristusom“ („Nasleduj Krista“), „Življenje in vera“ ("Život i vera") od Franca Mihelčiča i još jednu - čini mi se da je bil to jedno pobudno majsko čitanje od salezijanskog pisca Janeza Jenka; četvrta knjiga je bila "Filozofiju" (etika, noetika, kritika) – skripte od Janeza Janžekoviča, koju baš ne bismo mogli ubrajati među verske nego među filozofske knjige odnosno skripta. Međutim, u Prištini mi se dogodilo nešto neugodno u vezi s tim knjigama. Ovde su imali doduše prilično dobro opremljenu knjižnicu. Mogao sam prvi put u životu susresti Dostojevskog; pošto smo imali vremena za prodaju, pročitao sam barem dve njegove najpoznatije knjige na srpskohrvatskom: Braća Karamazovi i Zločin i kazna. U svakom slučaju, knjižničar koja je nabaviljao odgovarajuće knjige dobro je osetio šta doista nešto vredi. Ali verskih knjiga u užem smislu nije bilo. Pored toga sam želeo nastaviti študijem teologije, pa sam se mogao malo pripremiti za najteži ispit tokom služenja vojne obaveze. Zato sam imao naručeno još slovenačko Ognjišče i hrvatski Glas Koncila; sa time - barem u prištinskoj kasarni – nije bilo poteškoća. Sa onim mojim knjigama ipak su kasnije nastupili neki problemi. Verojatno je neko primetio da držim neke knjige u ormariću pokraj kreveta; a nisam ih ni krio nego sam ih čitao – pa je to nekom javio. Moram napomeniti, da u celo moje vreme nije bilo nikakve protivverske propagande, ni protiv Stepinca niko nije govorio. Bilo je skromne propagande i za upis u komunističku partiju – i meni je neki Istranin to predložio, što sam uljudno odbio: „Nije običaj da bi se popovi upisivali u bezbožno društvo.“ Jednom kad smo čistili oružje, došao je neki kontrolni organ, nekakav politkomesar ili tako nešto, da pregleda ormariće. Našli su kod mene one četiri knjige i oduzeli mi ih. U mladenačkom žaru za pravdu i u čvrstom uverenju da ih po “Pravilu službe” smem držati – mislim da sam to prvilo našao u knjižnici-, obratio sam se Vrhovnom komandantu – Titu. Pismo sam stavio na poštu u Prištini kad smo imali izlazak nedeljom. Nestrpljivo sam i zabrinuto čekao odgovor. Neki su me dobronamerni vojnici upozoravali da sam počinio drskost, da sam preterao sa svojim potezom, što mi može samo naškoditi. Ali bio sam - kao što sam već rekao, junački boriti se za svoje pravo i otišao bih s tim do kraja, barem koliko je bilo moguće ili potrebno. S Prešernom bih mogao reći da sam se u to vreme mnogo i nadao i bojao. No, pobedio sam strah – drugi put u životu. Prvi put je bilo baš malo pre toga, kao za vežbu. Tada sam bio na dužnosti baš ovdje u Prištini kao dežurni – mislim kod nekog magazina - i hteo sam otići "preko reda" do ručka kako bih se vratio na što pre na svoje radno mesto. Neposredno pre cilja da već dobim ručak, dežurni me zgrabio s leđa za oprtače i poslao natrag na početak reda uz napomenu da se javim na raport. Prvi put mi se tako nešto dogodilo i zato sam se toliko više bojo kako će sve to završiti. Tada sam se mnogo molio – jer redovno sam napamet obavljao svoje svakidašnje molitve, a redovno molio i krunicu. Vratio sam se posle ručka na dužnost. Ali kad sam se trebao javiti, nisam napustio dežurstvo i ostao sam tam tako dugo da sam bio siguran da je moj pretpostavljeni otišao po običaju kući. Od onda sam sa strahom čekao što će se dogoditi sutradan: sve je hvala Bogu sretno završilo, posledica nije bilo. Moj nadređeni je ili zaboravio na tu stvar ili je nije hteo pokretati jer sam inače po njegovu mišljenju bio "dobar vojnik". Takve mi je karakteristike i napisao – da sam sebe ne bi prepoznao. I mene je sada obuzeo sličan strah – kad se radilo o pustolovinama sa knjigama, kad sam se opet mnogo molio – a i ovaj put je sve sretno završio. Nakon mesec-dva nazvao me zapovednik voda i pitao jesam li doista pisao Titu; iskreno sam priznao da jesam, jer su mi uzeli knjige koje sam smeo imati; možda su od Vrhovnog štaba dobili odgovor i upute kako postupiti u tom slučaju. Zatim mi je komandir pružio knjige, rekavši: "Možeš imati samo jednu knjigu u ormariću i ladici, bez obzira kakva joj je sadržina, čak i ako je verska; pošalji ostale kući.” Ja sam se lepo zahvalio na knjigama te ih uzeo, ali učinio sam onako, da nije bilo baš tako: postupio sam prema svojoj prosudbi. Jednu sam knjigu zadržao, mislim da Filozofiju, a ostale sam podelio Slovencima, kojih je bilo dosta u ogromnoj prištinskoj vojarni Maršal Tito, onoj prema Kosovu polju, koja je potpuno uništena u NATO bombardiranju 1999. godine. Pod njom još stoji dvokatnica, mislim, da je bila to tada osmogodišnja škola i neka tekstilna industrija. Odmah do nje salezijanci imamo potpuno novi obrazovni centar. Kod naše posete tamo oko 2005. je bio ravnatelj Španac, profesor Italijan, svećenici Slovak i Kosovar – te je tako bila prava međunarodna zajednica, što je ostala i do danas. Dolazili su i Srbi iz Kosova Polja, a predavanja su bila uglavnom na engleskom. === Na Rudniku 49 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi, in menda ni bilo vse po zakonu. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Na Rudniku 49 === Rudnik je naziv istočnog dela Ljubljane ispod planine Golovec prema Dolenjski, a u vreme mog delovanja pripadao je opštini Vič-Rudnik. Sama župa obuhvaća nekoliko naselja i na zapadu graniči sa salezijanskom župom Rakovnik. U ovu sam župu išao držati veronauku kroz tri godine (1969.-1972.) za vreme pohađanja teologije; župnik Štuhec mi je dodelio prvih pet razreda, dok je veće sačuvao za sebe, što je bilo po mom mišljenju jako mudro; prethodno je bio urednik salezijanskih "Knjižica" u Opčinama iznad Trsta, koje je po dolasku u Sloveniju preselio na Rakovnik. Župa je bila tek u povojima, a bilo je čitavih novih naselja gdje deca nisu išla na veronauku i misu – a ni odrasli. Ali imali su izvrstan pevački hor sa odraslim pevačima koji su redovito pevali na nedeljnoj misi. Mislim da se najviše osećala pripadnost Crkvi na brdovitim Orlama, odakle su sva deca redovito išla u crkvu. Bilo je lepo raditi s njima: jako su voleli gledati filmove. Jednom smo s dečkima na biciklima otišli na izlet na Ig, gdje nas je župnik Egidij Dolinar počastio koktom. Igrali smo i nogomet sa starijim dečkima, ponekad i protiv Rakovničana – dok sam ja bio sudija; – ukratko, bilo je živo i veselo. Novo naselje - između starog Rudnika u dolini i Rakovnika - nije imalo gotovo nikakve veze s crkvom - ni s onom na Rudniku kao ni s onom na Rakovniku. Posećivao sam porodice nekoliko puta u nadi da ću tamo naći nove polaznike veronauke, ali je uspeh bio neznatan. Tamo mi je majka dvoje dece, čiji je otac bio policajac, rekla: “Znate, da za svakog čoveka postoji jedna cigla u bolnici i jedna u zatvoru.” Nisam mislio da će mi se to djelomice ostvariti; ali sigurno je malo ljudi koji nikada u životu ne moraju otići u bolnicu. U svakom slučaju sam morao postupati vrlo oprezno, da ne bi zaradio onu drugu. Štuhec je imao tu zanimljivu naviku postavljati velike ministrante (iz viših razreda) za vreme mise kao nekakve statiste: stajali su ponosno uz oltar, iako nisu ministrirali - i tako su svake nedjelje bili na misi. Također im je uvek nešto davao, poput slatkiša i sl., kako bi ih malo više vezao za crkvu. Imali smo i stolni nogomet koji su dečki posebno voleli igrati – a i ja s njima. Na Rudnik sam najčešće išao autobusom, ali ponekad i peške. Nosio sam sa sobom magnetofon ili filmove koje smo onda gledali - to su bili dijafilmovi iz Eledici iz Torina koje je moj subrat Vinko Furlan donosio iz Trsta. On ih je i umnožio – a po potrebi im dao i slovenačke podnaslove. Imao sam niže razrede, uključujući i peti, gde je već bilo pomalo nestašluka; inače s njima nije bilo problema. Nastavu smo imali subotom i dolazili su prilično redovito. Razumljivo je da je više razrede držao iskusni župnik koji je organizirao i mnoga hodočašća i u zemlju i u inostranstvo. Na korizmenu nedelju je pitao decu: „Zašto je danas u crkvi ljubičasta boja?“ A jedno je hrabro odgovorilo: „Zato što je dan žena“. Zapravo, bio je osmi mart – slučajno te godine na korizmenu nedjelju. Naravno, svi su se nasmejali. Za vreme njegovog župnikovanja Tine Erklavc (r. 1941. – Ljubljana-Rudnik, svećeničko ređenje 29.VI.1970.) imao je 1970. i svoju prvu misu. Tada se misa održavala na otvorenom, pred župnim dvorom, i sve je to bila velika svečanost; 1974. godine bio je kapelan u Dolenjskim Toplicama. Posle mise za vreme ručka ispričao je kako su njega i brata hteli strpati u ustanovu, gde bi bili lišeni kršćanskog odgoja. Bežali su od predatora čak i preko krovova i uspešno pobegli. Nažalost, Tine je umro vrlo mlad dok je bio župnik negdje u Gorenjskoj. Njegov brat Franc (*1932., zaređen 1961.) već je tada bio sveštenik. Kasnije je bio župnik u Velikoj Dolini uz hrvatsku granicu. Tamo smo ga posetili rudnički hodočasnici. Pokazao je kako je izolirao crkvu, gde su oko pola metra iznad zemlje ostali goli zid bez žube, kako bi vlaga mogla izaći. Kod obnove prave obično grešku, da taj do opet pokriju žbukom i tako može vlaga uništavati zid. Tada imali ručak u dvorcu Mokrice. Ručak je bio vrlo dobro pripremljen, ali smo dugo čekali i ljudi su se šalili da su kuhari upravo otišli u lov na kokoši; ručak je i dosta dugo trajao, ali je bio savršeno pripremljen – pa smo si mogli predstavljati kako su grofovi jeli. Kasnije sam ga kao kapelan u Škocjanu kod Novog mesta susretao, ta bili smo ista – leskovačka dekanija – a on je bio župnik u Šentjerneju. Franc je bio izuzetno gorljiv i radin duhovni pastir. Sam je popravio dosta podružnih crkava i doživeo moždani udar i konačno je postao kanonik u Novomeškom kapitulu. Svakog je prvog petka odlazio čak 87 bolesnika! Franc Štuhec je u Trstu imao mnogo poznanika i prijatelja; jedan od njih bio je Linari, koji je izrađivao peći za greanje velikih prostorija - osobito crkava; grejali su na lož ulje, ili i na ugljen, naftu, drvo. Peć je bila izvan prostorije, a unutra su bila dva otvora s rešetkama: kroz donji je izlazio hladan, a kroz gornji ulazio topao zrak, tako da se velika prostorija mogla brzo zagrijati, pa tako i najveća crkva. . Štuhec je te peći krenuo širiti po Jugoslaviji. Međutim, kada se, prema Titovu pismu od 1972. počela menjati vlast, došlo je do protivcrkvenog usmerenja, što je dovelo do mnogih poteškoća. Mnogi sveštenici nisu bili spremni na taj izpnenadni zaokret. Čak se razbolio i urednik kršćanskog tednika Družina Ivan Merlak, pošto je bio pod velikim stresom zbog naglih ograničenja slobode tiska. U glasilu optštine Vič-Rudnik objavljen je tekst bombastičnog naslova: „Pri stoti peči se je vžgalo“ (“Upalilo se kod stote peći.”) Rugali su se tadašnjem rudničkom župniku Štuhecu koji je radio s pećima, a pričali su da nije sve bilo po prema zakonu, što je prijašnja vlast pod Stanetom Kavčičem tolerisala – dok je nova pod Francom Popitom tražila izliku za progon Crkve, sveštenika i vernika. Pozivao je Štuhec ranije i mene da mu u širenju peći pomognem – ali sam to odbio rekavši da to nije posao sveštenika; uskoro se pokazalo da sam bio u pravu. Zbog takvih i sličnih javnih napada morao se povući Franc Štuhec natrag na Opčine, gde je i umro. == Sklici == {{sklici|2}} ritkwef745b0e4z9qsz5ognv0dd4g4q 5737939 5737938 2022-08-20T19:51:28Z Stebunik 55592 /* Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikove uspomene=== ====Moja mladomisnička i zlatnomisnička lozinka==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susretao, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. Bila je ipak jedna od najsvetlijih tačaka mogućnost posvećivanja crkve. Ne samo da nisu branili – naš potporučnik je izričito izjavio, da svako može po želji ići u crkvu, kad ima slobodan izlaz. Ja sam to obilato koristio. Pošto nije bilo tada u Pirotu ni katoličke crkve ni ikakve bogomolje, ja sam odlazio u pravoslavnu crkvu, koja je bila u starom delu, kog su zvali Tijabara. Tamo je bio za paroha neki mladi sveštenik sa detetom od oko sedam godina. Njegova žena je znala pripremati papriku na različite zavodljive načine, da sam polako i ja zavolio papriku, koju pre nikada nisam smatrao za dobro jelo. Na nedelju 24. decembra 1967 sam također imao izlaz. Posle večernje, kod koje sam rado bio nazočan – jer me je podsečala na one divne dane u Križevcima – me je mladi paroh pozvao na večeru: neke vrste pečena paprika sa jajima; ali to nije bila ona zelena naša paprika, koja nikad nije dobro dozrela, nego velika i dugačka, mesnata; bio je vrlo sklon ekumenizmu i zbliženju svih hrišćana u uverenju, da svi pripadamo jednom hrišćanstvu i jednom Isusu Kristu. Ne samo da je on imao naručen i Glas Koncila te je bio uvek u toku događaja, nego je tražio po radiu stanice, koje su ba ovo Badje veče prenosile božićne pesme i programe. Kad sam bio 1979. kao sveštenik u Nišu, sam čuo od pravoslavnih kolega, da je niški vladika – na žalost i ljutnju njegovih kolega, koji su to smatrali nevaljanim – raščinio ovog mladog sveštenika valjda zato, jer nije hteo otići na neko novo službeno mesto u nekom zabitnom selu; glavni uzrok neposlušnosti neka bi bio jer tamo dete ne bi imalo mogućnosti polaženja viših škola kao u Pirotu. Pošto je ostao bez primanja ili potpore, mesna zajednica ga je primila kao knjižničara u pirotskoj knjižnici… ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi kao se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci svi malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč; kazao je, da negde dole u Metohiji momci više treže ku-ku, nego pi-pi, moj i njegov pretpostavljeni potporučnik odmah ga je ukorio, da to ne valja i da se tako ne govori. Jedan moj prijatelj-zemljak se hvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi u ranije, oštrije doba i po drugim kasarnama, pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, - a slično i kasnije po Titovom pismu 1972. – mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure?“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo retki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. ==== Zadeva s knjigami ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. ==== „Slučaj knjige“ ==== Priča s knjigama bila mi je posebno uzbudljiva. U vojsku sam sa sobom doneo četiri knjige, tri verskog sadržaja: "Hoja za Kristusom“ („Nasleduj Krista“), „Življenje in vera“ ("Život i vera") od Franca Mihelčiča i još jednu - čini mi se da je bil to jedno pobudno majsko čitanje od salezijanskog pisca Janeza Jenka; četvrta knjiga je bila "Filozofiju" (etika, noetika, kritika) – skripte od Janeza Janžekoviča, koju baš ne bismo mogli ubrajati među verske nego među filozofske knjige odnosno skripta. Međutim, u Prištini mi se dogodilo nešto neugodno u vezi s tim knjigama. Ovde su imali doduše prilično dobro opremljenu knjižnicu. Mogao sam prvi put u životu susresti Dostojevskog; pošto smo imali vremena za prodaju, pročitao sam barem dve njegove najpoznatije knjige na srpskohrvatskom: Braća Karamazovi i Zločin i kazna. U svakom slučaju, knjižničar koja je nabaviljao odgovarajuće knjige dobro je osetio šta doista nešto vredi. Ali verskih knjiga u užem smislu nije bilo. Pored toga sam želeo nastaviti študijem teologije, pa sam se mogao malo pripremiti za najteži ispit tokom služenja vojne obaveze. Zato sam imao naručeno još slovenačko Ognjišče i hrvatski Glas Koncila; sa time - barem u prištinskoj kasarni – nije bilo poteškoća. Sa onim mojim knjigama ipak su kasnije nastupili neki problemi. Verojatno je neko primetio da držim neke knjige u ormariću pokraj kreveta; a nisam ih ni krio nego sam ih čitao – pa je to nekom javio. Moram napomeniti, da u celo moje vreme nije bilo nikakve protivverske propagande, ni protiv Stepinca niko nije govorio. Bilo je skromne propagande i za upis u komunističku partiju – i meni je neki Istranin to predložio, što sam uljudno odbio: „Nije običaj da bi se popovi upisivali u bezbožno društvo.“ Jednom kad smo čistili oružje, došao je neki kontrolni organ, nekakav politkomesar ili tako nešto, da pregleda ormariće. Našli su kod mene one četiri knjige i oduzeli mi ih. U mladenačkom žaru za pravdu i u čvrstom uverenju da ih po “Pravilu službe” smem držati – mislim da sam to prvilo našao u knjižnici-, obratio sam se Vrhovnom komandantu – Titu. Pismo sam stavio na poštu u Prištini kad smo imali izlazak nedeljom. Nestrpljivo sam i zabrinuto čekao odgovor. Neki su me dobronamerni vojnici upozoravali da sam počinio drskost, da sam preterao sa svojim potezom, što mi može samo naškoditi. Ali bio sam - kao što sam već rekao, junački boriti se za svoje pravo i otišao bih s tim do kraja, barem koliko je bilo moguće ili potrebno. S Prešernom bih mogao reći da sam se u to vreme mnogo i nadao i bojao. No, pobedio sam strah – drugi put u životu. Prvi put je bilo baš malo pre toga, kao za vežbu. Tada sam bio na dužnosti baš ovdje u Prištini kao dežurni – mislim kod nekog magazina - i hteo sam otići "preko reda" do ručka kako bih se vratio na što pre na svoje radno mesto. Neposredno pre cilja da već dobim ručak, dežurni me zgrabio s leđa za oprtače i poslao natrag na početak reda uz napomenu da se javim na raport. Prvi put mi se tako nešto dogodilo i zato sam se toliko više bojo kako će sve to završiti. Tada sam se mnogo molio – jer redovno sam napamet obavljao svoje svakidašnje molitve, a redovno molio i krunicu. Vratio sam se posle ručka na dužnost. Ali kad sam se trebao javiti, nisam napustio dežurstvo i ostao sam tam tako dugo da sam bio siguran da je moj pretpostavljeni otišao po običaju kući. Od onda sam sa strahom čekao što će se dogoditi sutradan: sve je hvala Bogu sretno završilo, posledica nije bilo. Moj nadređeni je ili zaboravio na tu stvar ili je nije hteo pokretati jer sam inače po njegovu mišljenju bio "dobar vojnik". Takve mi je karakteristike i napisao – da sam sebe ne bi prepoznao. I mene je sada obuzeo sličan strah – kad se radilo o pustolovinama sa knjigama, kad sam se opet mnogo molio – a i ovaj put je sve sretno završio. Nakon mesec-dva nazvao me zapovednik voda i pitao jesam li doista pisao Titu; iskreno sam priznao da jesam, jer su mi uzeli knjige koje sam smeo imati; možda su od Vrhovnog štaba dobili odgovor i upute kako postupiti u tom slučaju. Zatim mi je komandir pružio knjige, rekavši: "Možeš imati samo jednu knjigu u ormariću i ladici, bez obzira kakva joj je sadržina, čak i ako je verska; pošalji ostale kući.” Ja sam se lepo zahvalio na knjigama te ih uzeo, ali učinio sam onako, da nije bilo baš tako: postupio sam prema svojoj prosudbi. Jednu sam knjigu zadržao, mislim da Filozofiju, a ostale sam podelio Slovencima, kojih je bilo dosta u ogromnoj prištinskoj vojarni Maršal Tito, onoj prema Kosovu polju, koja je potpuno uništena u NATO bombardiranju 1999. godine. Pod njom još stoji dvokatnica, mislim, da je bila to tada osmogodišnja škola i neka tekstilna industrija. Odmah do nje salezijanci imamo potpuno novi obrazovni centar. Kod naše posete tamo oko 2005. je bio ravnatelj Španac, profesor Italijan, svećenici Slovak i Kosovar – te je tako bila prava međunarodna zajednica, što je ostala i do danas. Dolazili su i Srbi iz Kosova Polja, a predavanja su bila uglavnom na engleskom. === Na Rudniku 49 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi, in menda ni bilo vse po zakonu. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Na Rudniku 49 === Rudnik je naziv istočnog dela Ljubljane ispod planine Golovec prema Dolenjski, a u vreme mog delovanja pripadao je opštini Vič-Rudnik. Sama župa obuhvaća nekoliko naselja i na zapadu graniči sa salezijanskom župom Rakovnik. U ovu sam župu išao držati veronauku kroz tri godine (1969.-1972.) za vreme pohađanja teologije; župnik Štuhec mi je dodelio prvih pet razreda, dok je veće sačuvao za sebe, što je bilo po mom mišljenju jako mudro; prethodno je bio urednik salezijanskih "Knjižica" u Opčinama iznad Trsta, koje je po dolasku u Sloveniju preselio na Rakovnik. Župa je bila tek u povojima, a bilo je čitavih novih naselja gdje deca nisu išla na veronauku i misu – a ni odrasli. Ali imali su izvrstan pevački hor sa odraslim pevačima koji su redovito pevali na nedeljnoj misi. Mislim da se najviše osećala pripadnost Crkvi na brdovitim Orlama, odakle su sva deca redovito išla u crkvu. Bilo je lepo raditi s njima: jako su voleli gledati filmove. Jednom smo s dečkima na biciklima otišli na izlet na Ig, gdje nas je župnik Egidij Dolinar počastio koktom. Igrali smo i nogomet sa starijim dečkima, ponekad i protiv Rakovničana – dok sam ja bio sudija; – ukratko, bilo je živo i veselo. Novo naselje - između starog Rudnika u dolini i Rakovnika - nije imalo gotovo nikakve veze s crkvom - ni s onom na Rudniku kao ni s onom na Rakovniku. Posećivao sam porodice nekoliko puta u nadi da ću tamo naći nove polaznike veronauke, ali je uspeh bio neznatan. Tamo mi je majka dvoje dece, čiji je otac bio policajac, rekla: “Znate, da za svakog čoveka postoji jedna cigla u bolnici i jedna u zatvoru.” Nisam mislio da će mi se to djelomice ostvariti; ali sigurno je malo ljudi koji nikada u životu ne moraju otići u bolnicu. U svakom slučaju sam morao postupati vrlo oprezno, da ne bi zaradio onu drugu. Štuhec je imao tu zanimljivu naviku postavljati velike ministrante (iz viših razreda) za vreme mise kao nekakve statiste: stajali su ponosno uz oltar, iako nisu ministrirali - i tako su svake nedjelje bili na misi. Također im je uvek nešto davao, poput slatkiša i sl., kako bi ih malo više vezao za crkvu. Imali smo i stolni nogomet koji su dečki posebno voleli igrati – a i ja s njima. Na Rudnik sam najčešće išao autobusom, ali ponekad i peške. Nosio sam sa sobom magnetofon ili filmove koje smo onda gledali - to su bili dijafilmovi iz Eledici iz Torina koje je moj subrat Vinko Furlan donosio iz Trsta. On ih je i umnožio – a po potrebi im dao i slovenačke podnaslove. Imao sam niže razrede, uključujući i peti, gde je već bilo pomalo nestašluka; inače s njima nije bilo problema. Nastavu smo imali subotom i dolazili su prilično redovito. Razumljivo je da je više razrede držao iskusni župnik koji je organizirao i mnoga hodočašća i u zemlju i u inostranstvo. Na korizmenu nedelju je pitao decu: „Zašto je danas u crkvi ljubičasta boja?“ A jedno je hrabro odgovorilo: „Zato što je dan žena“. Zapravo, bio je osmi mart – slučajno te godine na korizmenu nedjelju. Naravno, svi su se nasmejali. Za vreme njegovog župnikovanja Tine Erklavc (r. 1941. – Ljubljana-Rudnik, svećeničko ređenje 29.VI.1970.) imao je 1970. i svoju prvu misu. Tada se misa održavala na otvorenom, pred župnim dvorom, i sve je to bila velika svečanost; 1974. godine bio je kapelan u Dolenjskim Toplicama. Posle mise za vreme ručka ispričao je kako su njega i brata hteli strpati u ustanovu, gde bi bili lišeni kršćanskog odgoja. Bežali su od predatora čak i preko krovova i uspešno pobegli. Nažalost, Tine je umro vrlo mlad dok je bio župnik negdje u Gorenjskoj. Njegov brat Franc (*1932., zaređen 1961.) već je tada bio sveštenik. Kasnije je bio župnik u Velikoj Dolini uz hrvatsku granicu. Tamo smo ga posetili rudnički hodočasnici. Pokazao je kako je izolirao crkvu, gde su oko pola metra iznad zemlje ostali goli zid bez žube, kako bi vlaga mogla izaći. Kod obnove prave obično grešku, da taj do opet pokriju žbukom i tako može vlaga uništavati zid. Tada imali ručak u dvorcu Mokrice. Ručak je bio vrlo dobro pripremljen, ali smo dugo čekali i ljudi su se šalili da su kuhari upravo otišli u lov na kokoši; ručak je i dosta dugo trajao, ali je bio savršeno pripremljen – pa smo si mogli predstavljati kako su grofovi jeli. Kasnije sam ga kao kapelan u Škocjanu kod Novog mesta susretao, ta bili smo ista – leskovačka dekanija – a on je bio župnik u Šentjerneju. Franc je bio izuzetno gorljiv i radin duhovni pastir. Sam je popravio dosta podružnih crkava i doživeo moždani udar i konačno je postao kanonik u Novomeškom kapitulu. Svakog je prvog petka odlazio čak 87 bolesnika! Franc Štuhec je u Trstu imao mnogo poznanika i prijatelja; jedan od njih bio je Linari, koji je izrađivao peći za greanje velikih prostorija - osobito crkava; grejali su na lož ulje, ili i na ugljen, naftu, drvo. Peć je bila izvan prostorije, a unutra su bila dva otvora s rešetkama: kroz donji je izlazio hladan, a kroz gornji ulazio topao zrak, tako da se velika prostorija mogla brzo zagrijati, pa tako i najveća crkva. . Štuhec je te peći krenuo širiti po Jugoslaviji. Međutim, kada se, prema Titovu pismu od 1972. počela menjati vlast, došlo je do protivcrkvenog usmerenja, što je dovelo do mnogih poteškoća. Mnogi sveštenici nisu bili spremni na taj izpnenadni zaokret. Čak se razbolio i urednik kršćanskog tednika Družina Ivan Merlak, pošto je bio pod velikim stresom zbog naglih ograničenja slobode tiska. U glasilu optštine Vič-Rudnik objavljen je tekst bombastičnog naslova: „Pri stoti peči se je vžgalo“ (“Upalilo se kod stote peći.”) Rugali su se tadašnjem rudničkom župniku Štuhecu koji je radio s pećima, a pričali su da nije sve bilo po prema zakonu, što je prijašnja vlast pod Stanetom Kavčičem tolerisala – dok je nova pod Francom Popitom tražila izliku za progon Crkve, sveštenika i vernika. Pozivao je Štuhec ranije i mene da mu u širenju peći pomognem – ali sam to odbio rekavši da to nije posao sveštenika; uskoro se pokazalo da sam bio u pravu. Zbog takvih i sličnih javnih napada morao se povući Franc Štuhec natrag na Opčine, gde je i umro. == Sklici == {{sklici|2}} qsar2c7cjshkyqi4j5x8mvvpf4dmo5a 5737940 5737939 2022-08-20T20:00:16Z Stebunik 55592 /* Odgovaranje od zvanja 46 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikove uspomene=== ====Moja mladomisnička i zlatnomisnička lozinka==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susretao, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. Bila je ipak jedna od najsvetlijih tačaka mogućnost posvećivanja crkve. Ne samo da nisu branili – naš potporučnik je izričito izjavio, da svako može po želji ići u crkvu, kad ima slobodan izlaz. Ja sam to obilato koristio. Pošto nije bilo tada u Pirotu ni katoličke crkve ni ikakve bogomolje, ja sam odlazio u pravoslavnu crkvu, koja je bila u starom delu, kog su zvali Tijabara. Tamo je bio za paroha neki mladi sveštenik sa detetom od oko sedam godina. Njegova žena je znala pripremati papriku na različite zavodljive načine, da sam polako i ja zavolio papriku, koju pre nikada nisam smatrao za dobro jelo. Na nedelju 24. decembra 1967 sam također imao izlaz. Posle večernje, kod koje sam rado bio nazočan – jer me je podsečala na one divne dane u Križevcima – me je mladi paroh pozvao na večeru: neke vrste pečena paprika sa jajima; ali to nije bila ona zelena naša paprika, koja nikad nije dobro dozrela, nego velika i dugačka, mesnata; bio je vrlo sklon ekumenizmu i zbliženju svih hrišćana u uverenju, da svi pripadamo jednom hrišćanstvu i jednom Isusu Kristu. Ne samo da je on imao naručen i Glas Koncila te je bio uvek u toku događaja, nego je tražio po radiu stanice, koje su ba ovo Badje veče prenosile božićne pesme i programe. Kad sam bio 1979. kao sveštenik u Nišu, sam čuo od pravoslavnih kolega, da je niški vladika – na žalost i ljutnju njegovih kolega, koji su to smatrali nevaljanim – raščinio ovog mladog sveštenika valjda zato, jer nije hteo otići na neko novo službeno mesto u nekom zabitnom selu; glavni uzrok neposlušnosti neka bi bio jer tamo dete ne bi imalo mogućnosti polaženja viših škola kao u Pirotu. Pošto je ostao bez primanja ili potpore, mesna zajednica ga je primila kao knjižničara u pirotskoj knjižnici… ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vreme upravo je završio Šestodnevni rat (od 5. do 10. juna 1967.) između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Izraelci su pored toga zauzeli Golansku visoravan, Cisjordaniju i Sinajski poluotok uključno sa Sueskim kanalom uz vrlo male gubitke. <ref>https://sh.wikipedia.org/wiki/%C5%A0estodnevni_rat Šestodnevni rat – Wikipedia</ref> "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi kao se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci svi malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč; kazao je, da negde dole u Metohiji momci više treže ku-ku, nego pi-pi, moj i njegov pretpostavljeni potporučnik odmah ga je ukorio, da to ne valja i da se tako ne govori. Jedan moj prijatelj-zemljak se hvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi u ranije, oštrije doba i po drugim kasarnama, pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, - a slično i kasnije po Titovom pismu 1972. – mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure?“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo retki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. ==== Zadeva s knjigami ==== Posebna razburljiva pa je bila zame zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri verske knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, – menda je bila od salezijanskega pisatelja Janeza Jenka. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini v zvezi s temi knjigami neka nevšečnost. Tukaj so imeli precej dobro založeno knjižnico. Prvič v življenju sem se lahko srečal z Dostojevskim; ker smo imeli časa na prodaj, sem prebral vsaj dve njegovi najbolj znani knjigi v srbohrvaščini: Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Vsekakor je knjižničar, ki je nabavljal primerne knjige, imel dober smisel za to, kaj je res nekaj vredno. Sam sem imel še nekaj svojih knjig in glede teh so nastopile določene težave. Verjetno je moj desetar opazil, da imam v omarici poleg postelje nekaj knjig; njihove naslove oziroma vsebino je najbrž z nekom pregledal, ker mu je bila verjetno sumljiva. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar ali nekaj podobnega, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Jaz pa sem bil – kot sem že prej omenil, da bi se za svojo pravico bil pripravljen bojevati in bi šel glede tega tudi do Tita, če bi bilo možno ali potrebno. Lahko bi rekel s Prešernom, da sem upal in se bal. Pa sem premagal strah – prvič v življenju zares – kot takrat, ko sem bil dežurni prav tu v Prištini, in sem hotel do kosila „preko reda“, da bi se vrnil pravočasno nazaj. Od zadaj pa me je tik pred ciljem zgrabil dežurni oficir, me poslal na začetek vrste s pripombo, da se javim na raport. Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bil ves v strahu, kako se bo končalo. Vrnil sem se nazaj na dežurstvo – mislim da je bilo neko skladišče. Ko bi se pa moral javit, nisem odšel z dežurstva in sem nato pričakoval ves v strahu, kaj bo naslednega dne: pa se je vse srečno končalo, ni bilo nikakršnih posledic. Moj nadrejeni je na zadevo ali pozabil ali pa je ni hotel pogrevati, ker sem sicer bil „dober vojak“. Podoben strah me je spopadel tudi sedaj – pa tudi tokrat se je srečno končalo. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem res pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti; verjetno so iz vrhovnega štaba dobili Titov odgovor in navodila, kako naj v konkretnem primeru ravnajo. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: storil sem po svoji presoji. Eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita, tisti proti Kosovem polju, ki je bila popolnomo razdejana v NATO-vem bombardiranju 1999. leta. Pod njo stoječa dvonadstropna šola še zmeraj stoji, poleg nje pa je . Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. ==== „Slučaj knjige“ ==== Priča s knjigama bila mi je posebno uzbudljiva. U vojsku sam sa sobom doneo četiri knjige, tri verskog sadržaja: "Hoja za Kristusom“ („Nasleduj Krista“), „Življenje in vera“ ("Život i vera") od Franca Mihelčiča i još jednu - čini mi se da je bil to jedno pobudno majsko čitanje od salezijanskog pisca Janeza Jenka; četvrta knjiga je bila "Filozofiju" (etika, noetika, kritika) – skripte od Janeza Janžekoviča, koju baš ne bismo mogli ubrajati među verske nego među filozofske knjige odnosno skripta. Međutim, u Prištini mi se dogodilo nešto neugodno u vezi s tim knjigama. Ovde su imali doduše prilično dobro opremljenu knjižnicu. Mogao sam prvi put u životu susresti Dostojevskog; pošto smo imali vremena za prodaju, pročitao sam barem dve njegove najpoznatije knjige na srpskohrvatskom: Braća Karamazovi i Zločin i kazna. U svakom slučaju, knjižničar koja je nabaviljao odgovarajuće knjige dobro je osetio šta doista nešto vredi. Ali verskih knjiga u užem smislu nije bilo. Pored toga sam želeo nastaviti študijem teologije, pa sam se mogao malo pripremiti za najteži ispit tokom služenja vojne obaveze. Zato sam imao naručeno još slovenačko Ognjišče i hrvatski Glas Koncila; sa time - barem u prištinskoj kasarni – nije bilo poteškoća. Sa onim mojim knjigama ipak su kasnije nastupili neki problemi. Verojatno je neko primetio da držim neke knjige u ormariću pokraj kreveta; a nisam ih ni krio nego sam ih čitao – pa je to nekom javio. Moram napomeniti, da u celo moje vreme nije bilo nikakve protivverske propagande, ni protiv Stepinca niko nije govorio. Bilo je skromne propagande i za upis u komunističku partiju – i meni je neki Istranin to predložio, što sam uljudno odbio: „Nije običaj da bi se popovi upisivali u bezbožno društvo.“ Jednom kad smo čistili oružje, došao je neki kontrolni organ, nekakav politkomesar ili tako nešto, da pregleda ormariće. Našli su kod mene one četiri knjige i oduzeli mi ih. U mladenačkom žaru za pravdu i u čvrstom uverenju da ih po “Pravilu službe” smem držati – mislim da sam to prvilo našao u knjižnici-, obratio sam se Vrhovnom komandantu – Titu. Pismo sam stavio na poštu u Prištini kad smo imali izlazak nedeljom. Nestrpljivo sam i zabrinuto čekao odgovor. Neki su me dobronamerni vojnici upozoravali da sam počinio drskost, da sam preterao sa svojim potezom, što mi može samo naškoditi. Ali bio sam - kao što sam već rekao, junački boriti se za svoje pravo i otišao bih s tim do kraja, barem koliko je bilo moguće ili potrebno. S Prešernom bih mogao reći da sam se u to vreme mnogo i nadao i bojao. No, pobedio sam strah – drugi put u životu. Prvi put je bilo baš malo pre toga, kao za vežbu. Tada sam bio na dužnosti baš ovdje u Prištini kao dežurni – mislim kod nekog magazina - i hteo sam otići "preko reda" do ručka kako bih se vratio na što pre na svoje radno mesto. Neposredno pre cilja da već dobim ručak, dežurni me zgrabio s leđa za oprtače i poslao natrag na početak reda uz napomenu da se javim na raport. Prvi put mi se tako nešto dogodilo i zato sam se toliko više bojo kako će sve to završiti. Tada sam se mnogo molio – jer redovno sam napamet obavljao svoje svakidašnje molitve, a redovno molio i krunicu. Vratio sam se posle ručka na dužnost. Ali kad sam se trebao javiti, nisam napustio dežurstvo i ostao sam tam tako dugo da sam bio siguran da je moj pretpostavljeni otišao po običaju kući. Od onda sam sa strahom čekao što će se dogoditi sutradan: sve je hvala Bogu sretno završilo, posledica nije bilo. Moj nadređeni je ili zaboravio na tu stvar ili je nije hteo pokretati jer sam inače po njegovu mišljenju bio "dobar vojnik". Takve mi je karakteristike i napisao – da sam sebe ne bi prepoznao. I mene je sada obuzeo sličan strah – kad se radilo o pustolovinama sa knjigama, kad sam se opet mnogo molio – a i ovaj put je sve sretno završio. Nakon mesec-dva nazvao me zapovednik voda i pitao jesam li doista pisao Titu; iskreno sam priznao da jesam, jer su mi uzeli knjige koje sam smeo imati; možda su od Vrhovnog štaba dobili odgovor i upute kako postupiti u tom slučaju. Zatim mi je komandir pružio knjige, rekavši: "Možeš imati samo jednu knjigu u ormariću i ladici, bez obzira kakva joj je sadržina, čak i ako je verska; pošalji ostale kući.” Ja sam se lepo zahvalio na knjigama te ih uzeo, ali učinio sam onako, da nije bilo baš tako: postupio sam prema svojoj prosudbi. Jednu sam knjigu zadržao, mislim da Filozofiju, a ostale sam podelio Slovencima, kojih je bilo dosta u ogromnoj prištinskoj vojarni Maršal Tito, onoj prema Kosovu polju, koja je potpuno uništena u NATO bombardiranju 1999. godine. Pod njom još stoji dvokatnica, mislim, da je bila to tada osmogodišnja škola i neka tekstilna industrija. Odmah do nje salezijanci imamo potpuno novi obrazovni centar. Kod naše posete tamo oko 2005. je bio ravnatelj Španac, profesor Italijan, svećenici Slovak i Kosovar – te je tako bila prava međunarodna zajednica, što je ostala i do danas. Dolazili su i Srbi iz Kosova Polja, a predavanja su bila uglavnom na engleskom. === Na Rudniku 49 === Rudnik se imenuje vzhodni del Ljubljane proti Dolenjski in je v času mojega delovanja pripadal občini Vič-Rudnik. Sama župnija pa obsega več naselij in na zahodu meji na salezijansko župnijo Rakovnik. V to župnijo sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta (1969-1972) poučevat verouk; župnik Štuhec mi je določil prvih pet razredov, medtem ko si je pridržal večje; prej je bil urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu, ki jih je preselil s svojim prihodom v Slovenijo, na Rakovnik. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši – pa tudi ne odrasli. Imeli pa so odličen odrasli pevski zbor, ki je pel redno pri nedeljski maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Z njimi je bilo lepo delo: zelo radi so gledali filmčke. Enkrat smo šli s fanti na izlet na Ig, kjer nas je župnik Egidij Dolinar počastil s koka-kolo. Z večjimi fanti smo igrali tudi nogomet, včasih proti Rakovničanom – skratka, bilo je živo in veselo. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – pa skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Tja sem večkrat hodil na obisk v upanju, da bom našel tudi tam kakega veroukarja, vendarle je bil uspeh neznaten. Tam mi je nekoč neka mati dveh otrok, katerih oče je bil miličnik, dejala: „Veste gospod, za vsakega človeka je ena opeka v bolnici in v ječi.“ Nisem si mislil, da se bo to deloma tudi na meni uresničilo; gotovo pa je malo ljudi, ki jim v življenju ni treba nikoli iti v bolnico. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami: skozi spodnjo je odhajal mrzel zrak, a skozi gornjo prihajal topel zrak, da se je velik prostor lahko hitro ogrel, tudi še tako velika cerkev. Štuhec se je dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – je prišlo do proticerkvene usmeritve, ki je začela nagajati. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednika krščanskega tednika Družina Ivan Merlak zaradi tozadevnih nenadnih sprememb in omejitev svobodnega tiska pretresel hud stres. Glasilo občin Vič-Rudnik pa je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi, in menda ni bilo vse po zakonu. Tudi mene je bil nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi takih in podobnih javnih napadov se je moral umakniti na Opčine, kjer je tudi umrl. === Na Rudniku 49 === Rudnik je naziv istočnog dela Ljubljane ispod planine Golovec prema Dolenjski, a u vreme mog delovanja pripadao je opštini Vič-Rudnik. Sama župa obuhvaća nekoliko naselja i na zapadu graniči sa salezijanskom župom Rakovnik. U ovu sam župu išao držati veronauku kroz tri godine (1969.-1972.) za vreme pohađanja teologije; župnik Štuhec mi je dodelio prvih pet razreda, dok je veće sačuvao za sebe, što je bilo po mom mišljenju jako mudro; prethodno je bio urednik salezijanskih "Knjižica" u Opčinama iznad Trsta, koje je po dolasku u Sloveniju preselio na Rakovnik. Župa je bila tek u povojima, a bilo je čitavih novih naselja gdje deca nisu išla na veronauku i misu – a ni odrasli. Ali imali su izvrstan pevački hor sa odraslim pevačima koji su redovito pevali na nedeljnoj misi. Mislim da se najviše osećala pripadnost Crkvi na brdovitim Orlama, odakle su sva deca redovito išla u crkvu. Bilo je lepo raditi s njima: jako su voleli gledati filmove. Jednom smo s dečkima na biciklima otišli na izlet na Ig, gdje nas je župnik Egidij Dolinar počastio koktom. Igrali smo i nogomet sa starijim dečkima, ponekad i protiv Rakovničana – dok sam ja bio sudija; – ukratko, bilo je živo i veselo. Novo naselje - između starog Rudnika u dolini i Rakovnika - nije imalo gotovo nikakve veze s crkvom - ni s onom na Rudniku kao ni s onom na Rakovniku. Posećivao sam porodice nekoliko puta u nadi da ću tamo naći nove polaznike veronauke, ali je uspeh bio neznatan. Tamo mi je majka dvoje dece, čiji je otac bio policajac, rekla: “Znate, da za svakog čoveka postoji jedna cigla u bolnici i jedna u zatvoru.” Nisam mislio da će mi se to djelomice ostvariti; ali sigurno je malo ljudi koji nikada u životu ne moraju otići u bolnicu. U svakom slučaju sam morao postupati vrlo oprezno, da ne bi zaradio onu drugu. Štuhec je imao tu zanimljivu naviku postavljati velike ministrante (iz viših razreda) za vreme mise kao nekakve statiste: stajali su ponosno uz oltar, iako nisu ministrirali - i tako su svake nedjelje bili na misi. Također im je uvek nešto davao, poput slatkiša i sl., kako bi ih malo više vezao za crkvu. Imali smo i stolni nogomet koji su dečki posebno voleli igrati – a i ja s njima. Na Rudnik sam najčešće išao autobusom, ali ponekad i peške. Nosio sam sa sobom magnetofon ili filmove koje smo onda gledali - to su bili dijafilmovi iz Eledici iz Torina koje je moj subrat Vinko Furlan donosio iz Trsta. On ih je i umnožio – a po potrebi im dao i slovenačke podnaslove. Imao sam niže razrede, uključujući i peti, gde je već bilo pomalo nestašluka; inače s njima nije bilo problema. Nastavu smo imali subotom i dolazili su prilično redovito. Razumljivo je da je više razrede držao iskusni župnik koji je organizirao i mnoga hodočašća i u zemlju i u inostranstvo. Na korizmenu nedelju je pitao decu: „Zašto je danas u crkvi ljubičasta boja?“ A jedno je hrabro odgovorilo: „Zato što je dan žena“. Zapravo, bio je osmi mart – slučajno te godine na korizmenu nedjelju. Naravno, svi su se nasmejali. Za vreme njegovog župnikovanja Tine Erklavc (r. 1941. – Ljubljana-Rudnik, svećeničko ređenje 29.VI.1970.) imao je 1970. i svoju prvu misu. Tada se misa održavala na otvorenom, pred župnim dvorom, i sve je to bila velika svečanost; 1974. godine bio je kapelan u Dolenjskim Toplicama. Posle mise za vreme ručka ispričao je kako su njega i brata hteli strpati u ustanovu, gde bi bili lišeni kršćanskog odgoja. Bežali su od predatora čak i preko krovova i uspešno pobegli. Nažalost, Tine je umro vrlo mlad dok je bio župnik negdje u Gorenjskoj. Njegov brat Franc (*1932., zaređen 1961.) već je tada bio sveštenik. Kasnije je bio župnik u Velikoj Dolini uz hrvatsku granicu. Tamo smo ga posetili rudnički hodočasnici. Pokazao je kako je izolirao crkvu, gde su oko pola metra iznad zemlje ostali goli zid bez žube, kako bi vlaga mogla izaći. Kod obnove prave obično grešku, da taj do opet pokriju žbukom i tako može vlaga uništavati zid. Tada imali ručak u dvorcu Mokrice. Ručak je bio vrlo dobro pripremljen, ali smo dugo čekali i ljudi su se šalili da su kuhari upravo otišli u lov na kokoši; ručak je i dosta dugo trajao, ali je bio savršeno pripremljen – pa smo si mogli predstavljati kako su grofovi jeli. Kasnije sam ga kao kapelan u Škocjanu kod Novog mesta susretao, ta bili smo ista – leskovačka dekanija – a on je bio župnik u Šentjerneju. Franc je bio izuzetno gorljiv i radin duhovni pastir. Sam je popravio dosta podružnih crkava i doživeo moždani udar i konačno je postao kanonik u Novomeškom kapitulu. Svakog je prvog petka odlazio čak 87 bolesnika! Franc Štuhec je u Trstu imao mnogo poznanika i prijatelja; jedan od njih bio je Linari, koji je izrađivao peći za greanje velikih prostorija - osobito crkava; grejali su na lož ulje, ili i na ugljen, naftu, drvo. Peć je bila izvan prostorije, a unutra su bila dva otvora s rešetkama: kroz donji je izlazio hladan, a kroz gornji ulazio topao zrak, tako da se velika prostorija mogla brzo zagrijati, pa tako i najveća crkva. . Štuhec je te peći krenuo širiti po Jugoslaviji. Međutim, kada se, prema Titovu pismu od 1972. počela menjati vlast, došlo je do protivcrkvenog usmerenja, što je dovelo do mnogih poteškoća. Mnogi sveštenici nisu bili spremni na taj izpnenadni zaokret. Čak se razbolio i urednik kršćanskog tednika Družina Ivan Merlak, pošto je bio pod velikim stresom zbog naglih ograničenja slobode tiska. U glasilu optštine Vič-Rudnik objavljen je tekst bombastičnog naslova: „Pri stoti peči se je vžgalo“ (“Upalilo se kod stote peći.”) Rugali su se tadašnjem rudničkom župniku Štuhecu koji je radio s pećima, a pričali su da nije sve bilo po prema zakonu, što je prijašnja vlast pod Stanetom Kavčičem tolerisala – dok je nova pod Francom Popitom tražila izliku za progon Crkve, sveštenika i vernika. Pozivao je Štuhec ranije i mene da mu u širenju peći pomognem – ali sam to odbio rekavši da to nije posao sveštenika; uskoro se pokazalo da sam bio u pravu. Zbog takvih i sličnih javnih napada morao se povući Franc Štuhec natrag na Opčine, gde je i umro. == Sklici == {{sklici|2}} ahzlwzwku3efyb8wnup7exlkagmerak 4 522433 5737894 5736177 2022-08-20T19:19:08Z Pinky sl 2932 /* Seznami spomenikov */ Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj se še ni začel, prosimo, obiščite nas spet oktobra.'''''<!-- <center>{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}</center> --> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Facebook circle pictogram.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Twitter Logo.png|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2022]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|◄2020]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2022 in tretjič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2022_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 1maz0et23p8zi5dz9muppn5krgk7tje 4 522434 5737881 5736178 2022-08-20T19:14:15Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v pomurski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737895 5737881 2022-08-20T19:19:46Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737911 5737895 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737921 5737911 2022-08-20T19:27:04Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522435 5737882 5736179 2022-08-20T19:15:55Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v podravski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737896 5737882 2022-08-20T19:19:59Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737917 5737896 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737922 5737917 2022-08-20T19:27:12Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522436 5737883 5736180 2022-08-20T19:16:14Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v koroški regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji]] brez preusmeritve wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737897 5737883 2022-08-20T19:20:04Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737916 5737897 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737923 5737916 2022-08-20T19:27:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522437 5737884 5736181 2022-08-20T19:16:29Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v savinjski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji]]: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737898 5737884 2022-08-20T19:20:23Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737918 5737898 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737924 5737918 2022-08-20T19:27:27Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522438 5737886 5736182 2022-08-20T19:16:53Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v zasavski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737899 5737886 2022-08-20T19:20:32Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737909 5737899 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737925 5737909 2022-08-20T19:27:42Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522440 5737887 5736183 2022-08-20T19:17:08Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v posavski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737900 5737887 2022-08-20T19:20:39Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737910 5737900 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737926 5737910 2022-08-20T19:27:49Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522441 5737888 5736184 2022-08-20T19:17:24Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737901 5737888 2022-08-20T19:20:54Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737907 5737901 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737927 5737907 2022-08-20T19:27:56Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522442 5737889 5736185 2022-08-20T19:17:43Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737902 5737889 2022-08-20T19:21:02Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737914 5737902 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737928 5737914 2022-08-20T19:28:13Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522443 5737890 5736186 2022-08-20T19:17:59Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737903 5737890 2022-08-20T19:21:08Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737912 5737903 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737929 5737912 2022-08-20T19:28:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522444 5737891 5736187 2022-08-20T19:18:15Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737904 5737891 2022-08-20T19:21:24Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737913 5737904 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737930 5737913 2022-08-20T19:28:24Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 4 522445 5737792 5736188 2022-08-20T17:07:56Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. d8bkqnonzttc7lkdux4lrojbcixslnc 5737892 5737792 2022-08-20T19:18:39Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v goriški regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. d8bkqnonzttc7lkdux4lrojbcixslnc 5737905 5737892 2022-08-20T19:21:59Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] g7iu53jb3o307c7unpp0r84ii2cq0ur 5737908 5737905 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] qbgadrp9snc5djar24fyc3axluzo4m3 5737919 5737908 2022-08-20T19:24:56Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] 6ic7xourzwdtx16tfz2flcxs38160zj 4 522446 5737893 5736189 2022-08-20T19:18:54Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji]] brez preusmeritve: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. emu4r6w3ngdi485v27ojtwkqzaaih5f 5737906 5737893 2022-08-20T19:22:08Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6rs8tovetiwqczknwr9p5s9skcxit9u 5737915 5737906 2022-08-20T19:24:16Z Pinky sl 2932 [[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] v [[Kategorija:WikiProjekti]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:WikiProjekti]] mpx892a94zhb8mgos9txgc7a5tnhcej 5737920 5737915 2022-08-20T19:25:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:WikiProjekti]]; dodal [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v pomurski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2022]]. Poln seznam je v [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] o8f4xl9f6yq0m7fqkswa8869o2rxys0 0 522448 5737621 5736668 2022-08-20T13:12:05Z A09 188929 slog, -img, nk wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Freddie | image = ESC2016 - Hungary Meet & Greet 06.jpg | image_size = | alt = | caption = Freddie leta 2016 | birth_name = Gábor Alfréd Fehérvári | alias = | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | genre = {{Hlist|[[Pop]]|[[pop rock]]|[[R&B]]}} | years_active = 2010-danes | label = {{Hlist|Misztral Music}} | website = http://www.fehervarigaboralfred.hu/ }} '''Gábor Alfréd Fehérvári''', znan pod umetniškim imenom '''Freddie''', [[Madžari|madžarski]] [[pevec]], * [[8. april]] [[1990]] == Kariera == Freddijev dedek je bil madžarski nogometni trener [[Alfréd Fehérvári]]. Freddie je pred glasbeno kariero študiral na komercialni fakulteti in delal kot asistent v [[Gjur|Győru]]. Freddie je prvič profesionalno nastopal v madžarski različici ''[[Vzhajajoča zvezda (TV serija)|Rising Star]]''. V finalu je končal na četrtem mestu. Decembra 2015 je bilo objavljeno, da bo Freddie sodeloval na »''[[Madžarska na Pesmi Evrovizije 2016|A Dal 2016]]«'' s pesmijo »Pioneer«. Zmagal je na A Dal in zastopal svojo državo [[Pesem Evrovizije 2016|na Pesmi Evrovizije 2016]]. Nastopil je v prvem polfinalu in se prebil v finale v katerem je zasedel 19. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=freddie_wins_in_hungary|title=Freddie wins in Hungary!|accessdate=3 March 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hungary_participants_of_a_dal_2016_announced|title=Hungary: Participants of A Dal 2016 announced|last=Brey|first=Marco|publisher=EBU|date=15 December 2015}}</ref> Leta 2018 je tudi vodil madžarski nacionalni izbor je tudi s [[Krisztina Rátonyi|Krisztino Rátonyi]]. == Diskografija == === Pesmi === * »Mary Joe« <small>(2015)</small> * »Naked nem kell« <small>(2015)</small> * »Pioneer« <small>(2015)</small> * »Na jó, Hello« <small>(2016)</small> * »Ez a vihar« <small>(2017)</small> * »Csodák« <small>(2017)</small> * »Nincsen holnap« <small>(2017)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Madžarski pevci]] <references />{{Normativna kontrola}} r350udqyyflop2d83ctsf60ffgpjlza 0 522494 5737767 5736700 2022-08-20T15:31:51Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Kobe govedina]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb| Govedina Kobe, postrežena v ''steakhousu'' v Kobeju]] '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina Kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu'') je govedina [[Wagyu]] iz japonskega črnega goveda Tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo| Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine Kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedino Kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina Kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino Macusaka in govedino Ōmi ali govedino Jonezava. Govedina Kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|Braunvieh]], Shorthorn in Devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[wagyu]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina Kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje govedine Kobe in promocijo distribucije, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] Kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina Kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska slinavka in parkljevka dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina Kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb| Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino Kobe]] Govedina Kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka ''Kobe Beef Marketing and Distribution Promotion Association'' (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo Tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine Kobe (govedo Tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina Kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za Kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina Kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedina Kobe ni bila izvožena do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu Kobe«; ni govedina Kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine Kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini Kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine Kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] s08vm0iyxog6x7zuvmatr16af6vnn8i 5738010 5737767 2022-08-20T23:12:42Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Kobe govedina]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb|Govedina kobe, postrežena v ''steakhousu'' v Kobeju]] '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu''), je govedina vagju (''wagyu'') iz japonskega črnega goveda tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo|Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedino kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina Kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino Macusaka in govedino Ōmi ali govedino Jonezava. Govedina kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|braunvieh]], shorthorn in devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[vagju]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje govedine kobe in promocijo distribucije, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska [[slinavka in parkljevka] dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina Kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb| Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino kobe]] Govedina kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka ''Kobe Beef Marketing and Distribution Promotion Association'' (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine kobe (govedo tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina Kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedine kobe niso izvažali do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu kobe«; ni govedina kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] dmfmn887okc83b7au0tzwawjt8x945b 5738011 5738010 2022-08-20T23:21:42Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Govedina kobe]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb|Govedina kobe, postrežena v ''steakhousu'' v Kobeju]] '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu''), je govedina vagju (''wagyu'') iz japonskega črnega goveda tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo|Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedina kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino macusaka in govedino ōmi ali govedino jonezava. Govedina kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|braunvieh]], shorthorn in devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride, in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[vagju]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska [[slinavka in parkljevka] dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb|Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino kobe]] Govedina kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka Združenja za trženje in distribucijo govedine kobe (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine kobe (govedo tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedine kobe niso izvažali do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu kobe«; ni govedina kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] civ860qonywteb86xze38iruleoaiau 5738012 5738011 2022-08-20T23:24:18Z Marko3 1829 /* Zunaj Japonske */ wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Govedina kobe]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb|Govedina kobe, postrežena v ''steakhousu'' v Kobeju]] '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu''), je govedina vagju (''wagyu'') iz japonskega črnega goveda tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo|Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedina kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino macusaka in govedino ōmi ali govedino jonezava. Govedina kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|braunvieh]], shorthorn in devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride, in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[vagju]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska [[slinavka in parkljevka] dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb|Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino kobe]] Govedina kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka Združenja za trženje in distribucijo govedine kobe (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine kobe (govedo tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedine kobe niso izvažali do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu kobe«; ni govedina kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedino kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine kobe je nameravalo izdati brošure o govedini kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] 06wbvh4gsxdx520k8sft4zf74vzgxfc 5738013 5738012 2022-08-20T23:25:42Z Marko3 1829 /* Industrija */ wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Govedina kobe]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb|Govedina kobe, postrežena v ''steakhousu'' v Kobeju]] '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu''), je govedina vagju (''wagyu'') iz japonskega črnega goveda tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo|Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedina kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino macusaka in govedino ōmi ali govedino jonezava. Govedina kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|braunvieh]], shorthorn in devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride, in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[vagju]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje in distribucijo govedine kobe, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska [[slinavka in parkljevka] dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb|Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino kobe]] Govedina kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka Združenja za trženje in distribucijo govedine kobe (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomiji, Sandi, Kakogavi ali Himedžiju v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine kobe (govedo tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedine kobe niso izvažali do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu kobe«; ni govedina kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedino kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine kobe je nameravalo izdati brošure o govedini kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] pr6ai3h47evgs3qwxvickeg0fiseikp 0 522496 5737623 5737263 2022-08-20T13:20:05Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev,<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] * Gotska stolnica je ena od najpomembnejših poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ustanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so Gnjeznenska vrata, eno od najpomembnejših del romanske umetnosti na Poljskem, in krsta sv. Adalberta Praškega. * Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva: ** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice, ** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan, ** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika, ** gotska cerkev sv. Lovrenca, ** baročna cerkev sv. Jurija in ** baročna cerkev sv. Mihaela. * Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego). * Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie). * Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Gniezno Cathedral door.jpg|[[Gnjeznenska vrata]] stolnice Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-17, DD 25-27 HDR.jpg|Krsta sv. Adalberta Praškega Slika:Gniezno - rynek 03.JPG|Tržni trg Slika:Iglesia de la Sagrada Trinidad, Gniezno, Polonia, 2012-12-24, DD 01.jpg|Cerkev sv. Trojice Slika:Gniezno, kosciol Franciszkanow.jpg|Frančiškanska cerkev Slika:Kosciół Św Jana zima.jpg|Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Kościół św. Wawrzyńca I.jpg|Cerkev sv. Lovrenca Slika:Estatua de Boleslao I el Bravo, Gniezno, Polonia.jpg|Spomen kralja Boleslava I. Hrabrega MPPP Gniezno (2019 r.).jpg|Muzej poljske državnosti Slika:Hnězdno, arcidiecézní archiv a muzeum.jpg|Muzej Gnjeznenske nadškofije Slika:Pałac Arcybiskupi w Gnieźnie.JPG|Nadškofova palača Slika:St George church in Gniezno.JPG|Cerkev sv. Jurija </gallery> ==Pobratena mesta== *{{flagicon|ITA}} [[Anagni]], [[Italija]] *{{flagicon|HUN}} [[Esztergom]], [[Madžarska]] *{{flagicon|SWE}} Falkenberg, [[Švedska]] *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Malo]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} [[Speyer]], [[Nemčija]] *{{flagicon|LTU}} Radviliškis, [[Litva]] *{{flagicon|UKR}} Uman, [[Ukrajina]] *{{flagicon|NED}} Veendam, [[Nizozemska]]<ref>{{cite web |title=Zustersteden |url=http://www.veendam.nl/internet/zustersteden_3729/ |publisher=Veendam |access-date=3 May 2014}}</ref> Bivše pobrateno mesto: *{{flagicon|RUS}} Sergijev Posad, [[Rusija]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 9gmajlj44yj63edb3nkra4fsp02dku9 5737738 5737623 2022-08-20T14:35:53Z Octopus 13285 /* Kronanja v gnjeznenski stolnici */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev,<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richeza Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] * Gotska stolnica je ena od najpomembnejših poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ustanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so Gnjeznenska vrata, eno od najpomembnejših del romanske umetnosti na Poljskem, in krsta sv. Adalberta Praškega. * Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva: ** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice, ** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan, ** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika, ** gotska cerkev sv. Lovrenca, ** baročna cerkev sv. Jurija in ** baročna cerkev sv. Mihaela. * Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego). * Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie). * Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Gniezno Cathedral door.jpg|[[Gnjeznenska vrata]] stolnice Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-17, DD 25-27 HDR.jpg|Krsta sv. Adalberta Praškega Slika:Gniezno - rynek 03.JPG|Tržni trg Slika:Iglesia de la Sagrada Trinidad, Gniezno, Polonia, 2012-12-24, DD 01.jpg|Cerkev sv. Trojice Slika:Gniezno, kosciol Franciszkanow.jpg|Frančiškanska cerkev Slika:Kosciół Św Jana zima.jpg|Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Kościół św. Wawrzyńca I.jpg|Cerkev sv. Lovrenca Slika:Estatua de Boleslao I el Bravo, Gniezno, Polonia.jpg|Spomen kralja Boleslava I. Hrabrega MPPP Gniezno (2019 r.).jpg|Muzej poljske državnosti Slika:Hnězdno, arcidiecézní archiv a muzeum.jpg|Muzej Gnjeznenske nadškofije Slika:Pałac Arcybiskupi w Gnieźnie.JPG|Nadškofova palača Slika:St George church in Gniezno.JPG|Cerkev sv. Jurija </gallery> ==Pobratena mesta== *{{flagicon|ITA}} [[Anagni]], [[Italija]] *{{flagicon|HUN}} [[Esztergom]], [[Madžarska]] *{{flagicon|SWE}} Falkenberg, [[Švedska]] *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Malo]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} [[Speyer]], [[Nemčija]] *{{flagicon|LTU}} Radviliškis, [[Litva]] *{{flagicon|UKR}} Uman, [[Ukrajina]] *{{flagicon|NED}} Veendam, [[Nizozemska]]<ref>{{cite web |title=Zustersteden |url=http://www.veendam.nl/internet/zustersteden_3729/ |publisher=Veendam |access-date=3 May 2014}}</ref> Bivše pobrateno mesto: *{{flagicon|RUS}} Sergijev Posad, [[Rusija]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 6rheuzl45h39fu6s1fp3iroor27jco0 1 522513 5737768 5737600 2022-08-20T15:34:59Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki == Slovenski ustreznik == Ne bi bilo lepše slovensko kobejska govedina? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:26, 19. avgust 2022 (CEST) :Zanimiv pomislek, Gigafida za predlagan naslov ne vrne nobenega zadetka in 12 za sedanjega. Pri tem poimenovanju pa bi se spodobilo upoštevati tudi druge vrste govedin, te so po kulinaričnih blogih poimenovane pridevniško (tj. mongolska govedina, česnova govedina, ...). Ping avtorju: @[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:29, 19. avgust 2022 (CEST) ::Imaš 22 člankov na temo govedina Kobe in znatno več na primer na temo ''govedina Wagyu''. Gre za zaščiten tip mesa oziroma govedo vzrejeno na določen način in ne vrsto priprave kot jaz razumem česnova govedina.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:30, 20. avgust 2022 (CEST) ::Gre za poimenovanje po zemljepisnem imenu (glejte na primer hrvaški članek). Popravil sem na: '''Kobejska govedina''', pogosto kar '''govedina Kobe''' … Govedina Kobe se mi zdi pač slogovno slab prevod in se mi zdi moj predlog dober kompromis. Je v redu? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 17:34, 20. avgust 2022 (CEST) gbflkf8qo4r2r3g7g19wwu06va2dnah 0 522749 5737737 5737578 2022-08-20T14:33:17Z Octopus 13285 /* Izvor in avtorstvo */ namen wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Rękopis Sędziwoja z Czechla - karta 274.jpg|thumb|250px|''Velikopoljska kronika'' v ''Kodeksu Sędziwoja z Czechla'' iz 15. stoletja (stran 274)]] [[Slika:Kr Wlp - ręk. Stanisława Augusta.jpg|thumb|250px|Začetek ''Velike kronike'' (''Chronica Magna''), prepisa iz 15. stoletja]] '''''Velikopoljska kronika''''' ([[poljsko]] ''Kronika wielkopolska'', [[latinsko]] ''Chronica Poloniae maioris'') je [[Srednji vek|srednjeveška]] [[kronika]] neznanega avtorja, ki opisuje domnevno zgodovino [[Velikopoljska|Velikopoljske]] od legendarnega začetka do leta 1273. Napisana je bila v [[Latinščina|latinskem jeziku]] na koncu 13. ali na začetku 14. stoletja. ==Izvor in avtorstvo== Kronika je bila napisana z velikopoljskega stališča. Njen izvirni naslov ni znan. V eni od ohranjenih kronik je omenjena kot ''Chronicum Poloniae'' (''Kronika Poljske''), v drugi pa kot ''Annalia vestuste gentic Polonorum vel Kronice'' (''Letopis poljskega ljudstva ali Kronika'')<ref name=ref1>Michałowska, Teresa, ur. (1990). ''Słownik Literatury Staropolskiej''. Średniowiecze - Renasans - Barok. Zakład Narodowy Imienia Ossolińskich. str. 354. ISBN 8304022192.</ref> Nekateri zgodovinarji, med njimi Brygida Kürbis, so trdili, da je prva izdaja dela nastala med letoma 1283 in 1296, njen avtor pa je bil kustos poznanjskega kapitlja Godzisław Baszko. Druga izdaja je bila dokončana med letoma 1377 in 1384, kar je delno podprto z vključitvijo gradiva, ki ga podpira ''Kronika Dzierzwe'' iz začetka 14. stoletja. Drugi, kot je Jan Dąbrowski, so trdili, da je celotno kroniko napisal Jan iz Czarnkówa v drugi polovici 14. stoletja.<ref name=ref1/><ref>Miłosz, Czesław (1983). ''The History of Polish Literature''. University of California Press. str. 11. ISBN 9780520044777.</ref> Ohranjenih je devet rokopisov, vključno s kopijo ''Velike kronike'', ki vsebuje zbirko zgodovinskih virov, zbranih v Velikopoljski na koncu 14. stoletja. Avtorjev namen je bil zapisati zgodovino vladarjev Poljske. Kronika zajema bajeslovne dogodke od prazgodovine do leta 1271/1272, v dveh dodatkih pa dogodke v letu 1273. Kronika je slogovno sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki sega do leta 1202, temelji na delu ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae |Chronica Polonorum]]'' Wincentyja Kadłubeka. Drugi del, napisan bolj v slogu analov, temelji na letnih zapisih kapitljev [[Gniezno]] in [[Poznanj]]. Drugi viri, ki jih je uporabil avtor, najverjetneje vključujejo izgubljene ''Annales Polonorum historiae'' (''Letopisi poljske zgodovine''), cerkvene arhive, ''Vita s. Stanislai'' (''Življenje sv. Stanislava'') in ''Vita maior'' (''Življenje svetega Stanislava'') Wincentyja iz Kielcz. Uvod v delo je preživel v dveh izdajah rokopisa. Eden od njiju je bil napisan leta 1295/1296 (v njem je kot aktualni vladar omenjen [[Przemisl II.|Przemysł II.]]). Drugi, obsežnejši, je najverjetneje nastal v 14. stoletju. Kroniko je v poljski jezik prevedel Kazimierz Abgarowicz leta 1965.<ref>Quarterly Journal of Scientific Publications, 1965. Polska Akademia Nauk, Ossolineum, str. 22.</ref> ==Namen== Kroniko lahko razumemo kot ''gesta ducum'' (''dejanja vojvod''), hvalnico, katere namen je bil slaviti dejanja poljskih vojvod in kraljev. Osrednji osebnosti dela sta [[Pjasti|Pjasta]], velikopoljska vladarja [[Przemisl I.]] in [[Przemisl II.]] Przemisl I. je predstavljen kot ideal vladarja, ki združuje viteško hrabrost (sodeluje le v obrambnih vojnah) z verskimi vrednotami (krščanska ponižnost in predanost). Med drugimi idealnimi vladarji, predstavljenimi v kroniki, sta [[Boleslav II. Rogati]] (pred umorom svetega Stanislava) in [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]. ==Vsebina== Med drugimi zgodbami, legendami in zgodovinskimi pripovedmi vsebuje Velikopoljska kronika prvo zabeleženo različico legende o Lehu, Čehu in Rusu ter poljsko različico zgodbe o Waldereju in Hildegythu (tudi Waltharius), priljubljene zgodbe srednjeveške Evrope, presajene na poljsko zemljo. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] jvcpwcxt4m8vyb7rlc5yu2fridwxhvq 0 522758 5737611 2022-08-20T12:22:34Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Nara | native_name = {{nobold|{{lang|ja|奈良県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonščina | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|奈良県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Nara-ken}} | image_flag = Flag of Nara Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Nara Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map_of_Japan_with_highlight_on_29_Nara_prefecture.svg | coordinates = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Nara (mesto)|Nara]] | parts_type = Pododelki | parts_style = para | p1 = Okrožja: 7 | p2 = Občine: 39 | leader_title = Guverner | leader_name = Šōgo Arai | area_total_km2 = 3691,09 | area_water_percent = 0,5 | area_rank = 40. | population_footnotes = | population_total = 1.321.805 | population_as_of = 1. december 2020 | population_rank = 30. | population_density_km2 = 358,10 | iso_code = JP-29 | website = {{URL|www.pref.nara.jp/}} | official_name = | anthem = [[:ja:奈良県民の歌|Nara kenmin no uta]] }} '''Prefektura Nara''' (奈良県, ''Nara-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] [[Japonska|Japonske]] v regiji [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Nara-ken" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 699|page=699}}; "Kansai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}</ref> Od leta 2020 ima prefektura Nara 1.321.805 prebivalcev <ref>{{Cite web|title=推計人口調査/奈良県公式ホームページ|url=http://www.pref.nara.jp/6265.htm|access-date=2021-01-10|website=www.pref.nara.jp}}</ref> in ima geografsko območje veliko 3691 kvadratnih kilometrov. Prefektura Nara na severu meji na prefekturo [[prefektura Kjoto|Kjoto]], na severozahodu na prefekturo [[prefektura Osaka|Osaka]], na jugozahodu na prefekturo Vakajama in na vzhodu na prefekturo Mie. [[Nara (mesto)|Nara]] je glavno in največje mesto prefekture Nara z drugimi večjimi mesti, vključno s Kašiharo, Ikomo in Jamatokōrijamo.<ref>Nussbaum, "Nara" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 698|page=698}}.</ref> Prefektura Nara je v središču polotoka Kii na japonski obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in je ena od le osmih neobalnih prefektur. Za prefekturo Nara je značilno, da ima več znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine kot katera koli druga prefektura na Japonskem.<ref>{{cite web |url=http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |title=Nara |publisher=GoJapanGo |access-date=June 19, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627135456/http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |archive-date=June 27, 2012 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Regija prefekture Nara velja za eno najstarejših regij na Japonskem, saj obstaja že več tisoč let in jo mnogi obravnavajo kot japonsko zibelko civilizacije. Tako kot [[Kjoto]] je bila tudi Nara ena najzgodnejših prestolnic cesarske Japonske.<ref>{{cite book | given = Keiji | surname = Imamura | pages = 13 | title = Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia | publisher = University of Hawaii Press}}</ref><ref>{{cite book | given = Pradyumna Prasad | surname = Karan | pages = 237 | title = Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society | publisher = University Press of Kentucky}}</ref> Sedanja oblika prefekture Nara je bila uradno ustanovljena leta 1887, ko je postala neodvisna od prefekture Osaka. V zgodovini je bila prefektura Nara znana tudi kot Jamato-no-kuni ali provinca Jamato.<ref>Nussbaum, "Yamato" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 1046|page=1046}}.</ref> === Do obdobja Nara === Od 3. do 4. stoletja je ob vznožju gore Miva, vzhodno od kotline Nara, obstajala slabo dokumentirana politična sila. Prizadevala si je za združitev večine delov Japonske. Od zgodovinskega začetka Japonske je bil Jamato njeno politično središče. Na ozemlju Nara so bile zgrajene starodavne prestolnice Japonske, in sicer Asuka-kjō, Fudživara-kjō (694–710) <ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/en/list/29/J84604/p/2/item/14924?sort=publish_date%253Ar|title=藤原宮大極殿院の調査(飛鳥藤原第182次)|last=奈良文化財研究所|date=2014-11-08|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> in Heidžō-kjō (večina 710–784).<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/291|title=出土品に見る奈良のやきものと暮らし|last=奈良市埋蔵文化財調査センター|date=2009-11-02|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> Glavni mesti Fudživara in Heidžō naj bi bili oblikovani po takratnih kitajskih prestolnicah in sta vključevali vzorce mrežne postavitve. Kraljevi dvor je prav tako vzpostavil odnose s Kitajsko iz [[dinastija Sui|dinastije Sui]] in nato [[dinastija Tang|Tang]] ter poslal ljudi v Srednje kraljestvo, da bi se učili visoke civilizacije. Do 7. stoletja je Nara sprejela številne priseljence, vključno z begunci iz Baekjeja, ki so pobegnili pred vojnimi nemiri na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V današnjem mestu Nara (710–784 n. št.) je cvetela prva visoka civilizacija s kraljevim pokroviteljstvom nad [[budizem|budizmom]]. === Nara v obdobju Heian === [[File:Kofukuji12st5s3200.jpg|thumb|right|Kōfuku-dži]] Leta 784 se je [[cesar Kanmu]] odločil preseliti prestolnico v Nagaoka-kjō v provinci Jamaširo, čemur je leta 794 sledila še ena selitev v Heian-kjō, kar je označilo začetek [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Templji v Nari so ostali močni tudi zunaj selitve političnega središča, kar je Nari dalo sinonim za ''Nanto'' (kar pomeni »južna prestolnica«) v nasprotju s Heian-kjō, ki je na severu. Proti koncu obdobja Heian je oče Taira no Šigehiri, sinu Taira no Kijomoriju naročil, naj zmanjša moč različnih strank, predvsem [[Kofuku-dži]] in [[Todai-dži]], ki sta podpirali opozicijsko skupino, ki jo je vodil Princ Močihito. Gibanje je privedlo do trka med templjema Taira in Nara leta 1180. Ta spopad je na koncu privedel do požara Kofuku-dži in Todai-dži, kar je povzročilo veliko uničenje arhitekturne dediščine. === Srednjeveška Nara === [[File:Kouyou of Yoshinoyama.JPG|thumb|right|Rdeče jesensko listje v Jošinu]] Ob vzponu klana Minamoto na vladajoči položaj in odprtju [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] je Nara uživala podporo [[Minamoto no Joritomo|Minamota no Joritoma]] pri obnovi. Kofuku-dži, ki je bil »domači tempelj« Fudživarov od njegove ustanovitve, ni samo ponovno pridobil moči, ki jo je imel prej, ampak je postal ''[[de facto]]'' regionalni poglavar province Jamato. Z rekonstrukcijo Kōfuku-džija in Tōdai-džija je v bližini obeh templjev spet raslo mesto. Obdobje Nanboku-čō, ki se je začelo leta 1336, je v Naro prineslo več nestabilnosti. Ko je [[cesar Go-Daigo]] za svojo bazo izbral okrožje Jošino, je v Kofuku-džiju izbruhnil boj za oblast s skupino, ki je podpirala jug, druga pa je bila na strani severnega dvora. Prav tako so bili lokalni klani razdeljeni na dva dela. Kofuku-dži je za kratek čas obnovil nadzor nad provinco ob predaji južnega dvora leta 1392, medtem ko je notranja igra moči samega templja odprla pot lokalnim samurajskim klanom, da so se pojavili in se postopoma bojevali med seboj pridobijo lastna ozemlja, s čimer zmanjšajo vpliv Kofuku-dži na splošno. === Obdobji Sengoku in Edo do danes === [[File:Koriyama Castle Nara-b.jpg|thumb|Obnovljen stolpič gradu Kōrijama]] Kasneje se je celotna provinca Jamato potegnila v zmedo obdobja Sengoku. Todai-dži je bil ponovno požgan leta 1567, ko se je Matsunaga Hisahide, ki ga je Oda Nobunaga kasneje imenoval za gospodarja province Jamato, boril za prevlado proti svoji nekdanji družini Mijoši. Sledila so kratka imenovanja Cucuija Džukeija in Tojotomija Hidenage s strani Tojotomija Hidejošija za lorda, [[šogunat Tokugava]] pa je na koncu neposredno vladal mestu Nara in večini delov province Jamato z nekaj fevdalnimi gospodi, dodeljenimi v Kōrijami, Takatoriju in drugih krajih. Z razvojem industrije in trgovine v 18. stoletju je bilo gospodarstvo province vključeno v uspešno [[Osaka|Osako]], komercialno prestolnico Japonske v tistem času. Ekonomska odvisnost od Osake je celo značilna za današnjo prefekturo Nara, saj se številni prebivalci vozijo v Osako, da tam delajo ali študirajo. 8. julija 2022 je bil nekdanji premier [[Šinzo Abe]] umorjen med kampanjo v Nari.<ref>{{cite news |last1=NEWS |first1=KYODO |title=Former Japan PM Abe dies after being shot during election speech |url=https://english.kyodonews.net/news/2022/07/a0285cdcc6d2-breaking-news-ex-pm-abe-attacked-by-unidentified-man-on-road-in-japan.html |access-date=8 July 2022 |work=Kyodo News+}}</ref> === Ustanovite prefekture Nara === Prva prefektura (na kratko ''-fu'' leta 1868, 15. aprila 1943 pa je Nara postala neodvisna. ''-ken'' večino časa) <ref>[http://www.library.pref.nara.jp/sites/default/files/002_s.pdf 奈良県の誕生 ("The birth of Nara prefecture")], Nara Prefectural Library, retrieved March 15, 2019.</ref> z imenom Nara je bila ustanovljena v [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] leta 1868 kot naslednica šogunatske uprave šogunata mesto in šogunska zemljišča v Jamatu. Po ukinitvi sistema ''han'' leta 1871 je bila Nara združena z drugimi prefekturami in očiščena bivših / enklav, da bi zajela celotno provinco Jamato. Leta 1876 je bila Nara združena v Sakai, ki je leta 1881 postala del Osake. Leta 1887 je Nara ponovno postala neodvisna. Istega leta je bila izvoljena prva prefekturna skupščina Nare, ki je svojo prvo sejo začela leta 1888 v galeriji glavne dvorane templja Todai-dži.<ref>Nara Prefecture for children: [http://www.pref.nara.jp/1335.htm ならけんはいつできたのかな (~"When was Nara prefecture created?")], Nara Prefectural Government, retrieved March 15, 2019.</ref> V Veliki Meidži združitvi leta 1889, ki je vse (takrat 45) prefektur razdelila na sodobne občine, je bilo 16 okrožij prefekture Nara razdeljenih na 154 občin: 10 mest in 144 vasi. Prvo mesto v Nari je bilo ustanovljeno šele leta 1898, ko je mesto Nara iz okrožja Soekami postalo neodvisno od okrožja in postalo mesto Nara. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128 == Zunanje povezave == {{Commons category|Nara prefecture}} * [https://web.archive.org/web/20071214190316/http://www.pref.nara.jp/english/index.html Official Nara Prefecture homepage] * [https://www.visitnara.jp/ Nara Prefecture All Rights Reserved] * [http://www.okuyamato.pref.nara.jp/utsukushiki-nippon-nara/ okuyamato.pref.nara] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=660 Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=870 Historic Monuments of Ancient Nara (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1142 Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range (UNESCO)] * [https://web.archive.org/web/20061012160234/http://www.aist-nara.ac.jp/~nomurak/apo/MapNara.pdf Map of Nara City] * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Photos of Nara's temples & shrines] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] dnh355in1kbxyleh2lwk8escgf9gmet 5737724 5737611 2022-08-20T13:50:20Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Nara | native_name = {{nobold|{{lang|ja|奈良県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonščina | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|奈良県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Nara-ken}} | image_flag = Flag of Nara Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Nara Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map_of_Japan_with_highlight_on_29_Nara_prefecture.svg | coordinates = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Nara (mesto)|Nara]] | parts_type = Pododelki | parts_style = para | p1 = Okrožja: 7 | p2 = Občine: 39 | leader_title = Guverner | leader_name = Šōgo Arai | area_total_km2 = 3691,09 | area_water_percent = 0,5 | area_rank = 40. | population_footnotes = | population_total = 1.321.805 | population_as_of = 1. december 2020 | population_rank = 30. | population_density_km2 = 358,10 | iso_code = JP-29 | website = {{URL|www.pref.nara.jp/}} | official_name = | anthem = [[:ja:奈良県民の歌|Nara kenmin no uta]] }} '''Prefektura Nara''' (奈良県, ''Nara-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] [[Japonska|Japonske]] v regiji [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Nara-ken" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 699|page=699}}; "Kansai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}</ref> Od leta 2020 ima prefektura Nara 1.321.805 prebivalcev <ref>{{Cite web|title=推計人口調査/奈良県公式ホームページ|url=http://www.pref.nara.jp/6265.htm|access-date=2021-01-10|website=www.pref.nara.jp}}</ref> in ima geografsko območje veliko 3691 kvadratnih kilometrov. Prefektura Nara na severu meji na prefekturo [[prefektura Kjoto|Kjoto]], na severozahodu na prefekturo [[prefektura Osaka|Osaka]], na jugozahodu na prefekturo Vakajama in na vzhodu na prefekturo Mie. [[Nara (mesto)|Nara]] je glavno in največje mesto prefekture Nara z drugimi večjimi mesti, vključno s Kašiharo, Ikomo in Jamatokōrijamo.<ref>Nussbaum, "Nara" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 698|page=698}}.</ref> Prefektura Nara je v središču polotoka Kii na japonski obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in je ena od le osmih neobalnih prefektur. Za prefekturo Nara je značilno, da ima več znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine kot katera koli druga prefektura na Japonskem.<ref>{{cite web |url=http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |title=Nara |publisher=GoJapanGo |access-date=June 19, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627135456/http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |archive-date=June 27, 2012 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Regija prefekture Nara velja za eno najstarejših regij na Japonskem, saj obstaja že več tisoč let in jo mnogi obravnavajo kot japonsko zibelko civilizacije. Tako kot [[Kjoto]] je bila tudi Nara ena najzgodnejših prestolnic cesarske Japonske.<ref>{{cite book | given = Keiji | surname = Imamura | pages = 13 | title = Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia | publisher = University of Hawaii Press}}</ref><ref>{{cite book | given = Pradyumna Prasad | surname = Karan | pages = 237 | title = Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society | publisher = University Press of Kentucky}}</ref> Sedanja oblika prefekture Nara je bila uradno ustanovljena leta 1887, ko je postala neodvisna od prefekture Osaka. V zgodovini je bila prefektura Nara znana tudi kot Jamato-no-kuni ali provinca Jamato.<ref>Nussbaum, "Yamato" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 1046|page=1046}}.</ref> === Do obdobja Nara === Od 3. do 4. stoletja je ob vznožju gore Miva, vzhodno od kotline Nara, obstajala slabo dokumentirana politična sila. Prizadevala si je za združitev večine delov Japonske. Od zgodovinskega začetka Japonske je bil Jamato njeno politično središče. Na ozemlju Nara so bile zgrajene starodavne prestolnice Japonske, in sicer Asuka-kjō, Fudživara-kjō (694–710) <ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/en/list/29/J84604/p/2/item/14924?sort=publish_date%253Ar|title=藤原宮大極殿院の調査(飛鳥藤原第182次)|last=奈良文化財研究所|date=2014-11-08|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> in Heidžō-kjō (večina 710–784).<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/291|title=出土品に見る奈良のやきものと暮らし|last=奈良市埋蔵文化財調査センター|date=2009-11-02|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> Glavni mesti Fudživara in Heidžō naj bi bili oblikovani po takratnih kitajskih prestolnicah in sta vključevali vzorce mrežne postavitve. Kraljevi dvor je prav tako vzpostavil odnose s Kitajsko iz [[dinastija Sui|dinastije Sui]] in nato [[dinastija Tang|Tang]] ter poslal ljudi v Srednje kraljestvo, da bi se učili visoke civilizacije. Do 7. stoletja je Nara sprejela številne priseljence, vključno z begunci iz Baekjeja, ki so pobegnili pred vojnimi nemiri na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V današnjem mestu Nara (710–784 n. št.) je cvetela prva visoka civilizacija s kraljevim pokroviteljstvom nad [[budizem|budizmom]]. === Nara v obdobju Heian === Leta 784 se je [[cesar Kanmu]] odločil preseliti prestolnico v Nagaoka-kjō v provinci Jamaširo, čemur je leta 794 sledila še ena selitev v Heian-kjō, kar je označilo začetek [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Templji v Nari so ostali močni tudi zunaj selitve političnega središča, kar je Nari dalo sinonim za ''Nanto'' (kar pomeni »južna prestolnica«) v nasprotju s Heian-kjō, ki je na severu. Proti koncu obdobja Heian je oče Taira no Šigehiri, sinu Taira no Kijomoriju naročil, naj zmanjša moč različnih strank, predvsem [[Kofuku-dži]] in [[Todai-dži]], ki sta podpirali opozicijsko skupino, ki jo je vodil Princ Močihito. Gibanje je privedlo do trka med templjema Taira in Nara leta 1180. Ta spopad je na koncu privedel do požara Kofuku-dži in Todai-dži, kar je povzročilo veliko uničenje arhitekturne dediščine. === Srednjeveška Nara === Ob vzponu klana Minamoto na vladajoči položaj in odprtju [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] je Nara uživala podporo [[Minamoto no Joritomo|Minamota no Joritoma]] pri obnovi. Kofuku-dži, ki je bil »domači tempelj« Fudživarov od njegove ustanovitve, ni samo ponovno pridobil moči, ki jo je imel prej, ampak je postal ''[[de facto]]'' regionalni poglavar province Jamato. Z rekonstrukcijo Kōfuku-džija in Tōdai-džija je v bližini obeh templjev spet raslo mesto. Obdobje Nanboku-čō, ki se je začelo leta 1336, je v Naro prineslo več nestabilnosti. Ko je [[cesar Go-Daigo]] za svojo bazo izbral okrožje Jošino, je v Kofuku-džiju izbruhnil boj za oblast s skupino, ki je podpirala jug, druga pa je bila na strani severnega dvora. Prav tako so bili lokalni klani razdeljeni na dva dela. Kofuku-dži je za kratek čas obnovil nadzor nad provinco ob predaji južnega dvora leta 1392, medtem ko je notranja igra moči samega templja odprla pot lokalnim samurajskim klanom, da so se pojavili in se postopoma bojevali med seboj pridobijo lastna ozemlja, s čimer zmanjšajo vpliv Kofuku-dži na splošno. === Obdobji Sengoku in Edo do danes === Kasneje se je celotna provinca Jamato potegnila v zmedo obdobja Sengoku. Todai-dži je bil ponovno požgan leta 1567, ko se je Matsunaga Hisahide, ki ga je Oda Nobunaga kasneje imenoval za gospodarja province Jamato, boril za prevlado proti svoji nekdanji družini Mijoši. Sledila so kratka imenovanja Cucuija Džukeija in Tojotomija Hidenage s strani Tojotomija Hidejošija za lorda, [[šogunat Tokugava]] pa je na koncu neposredno vladal mestu Nara in večini delov province Jamato z nekaj fevdalnimi gospodi, dodeljenimi v Kōrijami, Takatoriju in drugih krajih. Z razvojem industrije in trgovine v 18. stoletju je bilo gospodarstvo province vključeno v uspešno [[Osaka|Osako]], komercialno prestolnico Japonske v tistem času. Ekonomska odvisnost od Osake je celo značilna za današnjo prefekturo Nara, saj se številni prebivalci vozijo v Osako, da tam delajo ali študirajo. 8. julija 2022 je bil nekdanji premier [[Šinzo Abe]] umorjen med kampanjo v Nari.<ref>{{cite news |last1=NEWS |first1=KYODO |title=Former Japan PM Abe dies after being shot during election speech |url=https://english.kyodonews.net/news/2022/07/a0285cdcc6d2-breaking-news-ex-pm-abe-attacked-by-unidentified-man-on-road-in-japan.html |access-date=8 July 2022 |work=Kyodo News+}}</ref> <gallery> File:Kofukuji12st5s3200.jpg|Kōfuku-dži File:Kouyou of Yoshinoyama.JPG|Rdeče jesensko listje v Jošinu File:Koriyama Castle Nara-b.jpg|Obnovljen stolpič gradu Kōrijama File:Horyuji Nara Cherry.jpg|Hōrjū-dži s cvetočimi češnjami, Ikaruga File:NaraTodaijiStatue0214.jpg|Kip v Tōdai-dži </gallery> === Ustanovite prefekture Nara === Prva prefektura (na kratko ''-fu'' leta 1868, 15. aprila 1943 pa je Nara postala neodvisna. ''-ken'' večino časa) <ref>[http://www.library.pref.nara.jp/sites/default/files/002_s.pdf 奈良県の誕生 ("The birth of Nara prefecture")], Nara Prefectural Library, retrieved March 15, 2019.</ref> z imenom Nara je bila ustanovljena v [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] leta 1868 kot naslednica šogunatske uprave šogunata mesto in šogunska zemljišča v Jamatu. Po ukinitvi sistema ''han'' leta 1871 je bila Nara združena z drugimi prefekturami in očiščena bivših / enklav, da bi zajela celotno provinco Jamato. Leta 1876 je bila Nara združena v Sakai, ki je leta 1881 postala del Osake. Leta 1887 je Nara ponovno postala neodvisna. Istega leta je bila izvoljena prva prefekturna skupščina Nare, ki je svojo prvo sejo začela leta 1888 v galeriji glavne dvorane templja Todai-dži.<ref>Nara Prefecture for children: [http://www.pref.nara.jp/1335.htm ならけんはいつできたのかな (~"When was Nara prefecture created?")], Nara Prefectural Government, retrieved March 15, 2019.</ref> V Veliki Meidži združitvi leta 1889, ki je vse (takrat 45) prefektur razdelila na sodobne občine, je bilo 16 okrožij prefekture Nara razdeljenih na 154 občin: 10 mest in 144 vasi. Prvo mesto v Nari je bilo ustanovljeno šele leta 1898, ko je mesto Nara iz okrožja Soekami postalo neodvisno od okrožja in postalo mesto Nara. == Geografija == [[File:Nara géolocalisation relief.svg|thumb|Topografski zemljevid prefekture Nara]] [[File:Map of Nara Prefecture Ja.svg|thumb|Administrativni zemljevid prefekture Nara<br />{{legend0|#EAB|večje mesto}} {{legend0|#ED9|mesto}} {{legend0|#BFE|vas}}]] Prefektura Nara je del japonske regije [[Kansai]] (tudi Kinki) in leži sredi polotoka Kii na zahodni polovici [[Honšu]]ja. Prefektura Nara nima izhoda na morje. Na zahodu meji na prefekturo Vakajama in prefekturo Osaka; na severu je prefektura Kjoto in na vzhodu prefektura Mie. Prefektura Nara meri 78,5 kilometrov od vzhoda proti zahodu in 103,6 kilometre od severa proti jugu. Večino prefekture pokrivajo gore in gozdovi, tako da ostane naseljeno območje le 851 kvadratnih kilometrov. Razmerje med naseljeno površino in skupno površino je 23 %, uvrščeno na 43. mesto med 47 prefekturami na Japonskem.<ref name="100indices">{{cite web|title=奈良県統計情報 "100の指標" ("100 Indices of Nara" by Nara Statistics Division, Nara Prefecture)|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|access-date=2007-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20070216005919/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|archive-date=February 16, 2007|url-status=dead}}</ref> Prefekturo Nara razpolavlja japonska srednja tektonska linija (STL), ki poteka skozi njeno ozemlje od vzhoda proti zahodu, vzdolž reke Jošino. Na severni strani STL je tako imenovana notranja cona, kjer aktivni [[prelom (geologija)|prelomi]], ki potekajo od severa proti jugu, še vedno oblikujejo pokrajino. Gorovje Ikoma na severozahodu tvori mejo s prefekturo Osaka. Kotlina Nara, ki leži vzhodno od teh gora, vsebuje največjo koncentracijo prebivalstva v prefekturi Nara. Bolj vzhodno so gore Kasagi, ki ločujejo kotlino od višavja Jamato. Južno od MTL je zunanja cona, ki obsega gorovje Kii, ki zavzema približno 60 % kopenske površine prefekture. Pogorje Ōmine je v središču gorovja Kii, poteka od severa proti jugu, s strmimi dolinami na obeh straneh. Najvišja gora v prefekturi Nara in tudi v regiji Kansai je gora Hakkjo. Na zahodu, ki ločuje prefekturo Nara od prefekture Vakajama, je pogorje Obako z vrhovi okoli 1300 metrov. Na vzhodu, ki meji na prefekturo Mie, je pogorje Daikō, vključno z goro Ōdaigahara. Ta gorata regija je tudi dom svetovne dediščine, ''Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii''.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1142bis]</ref> Približno 17 % celotnega ozemlja prefekture je označeno kot ozemlje narodnega parka, ki obsega narodne parke Jošino-Kumano, Kongō-Ikoma-Kisen, Kōja-Rjūdžin, Murō-Akame-Aojama in kvazinacionalne parke Jamato-Aogaki; in prefekturne naravne parke Cukigase-Kōnojama, Jata in Jošinogava-Cuboro.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |date=1 April 2012 |access-date=29 May 2014}}</ref> === Podnebje === V kotlini Nara ima podnebje celinske značilnosti, ki se kažejo v večjih temperaturnih razlikah v istem dnevu ter razliki poletnih in zimskih temperatur. Zimske temperature so v povprečju približno 3 do 5 °C in 25 do 28 °C poleti, najvišje pa dosežejo blizu 35 °C. Lokalni meteorološki observatorij Nara ni zabeležil niti enega leta v zadnjem desetletju (od 1990 do 2007), v katerem bi bilo več kot 10 dni sneženja. Podnebje v preostalem delu prefekture je gorato, zlasti na jugu, kjer je pozimi najnižja temperatura pod –5 °C. Poleti opazimo obilne padavine. Skupna letna količina padavin znaša od 3000 do 5000 milimetrov, kar je med najmočnejšimi na Japonskem. Pomlad in jesen sta zmerni. Gorsko območje Jošino je bilo priljubljeno tako v zgodovini kot danes zaradi svojih češnjevih cvetov spomladi. Jeseni so južne gore enako osupljive s spremembo hrastovih dreves. [[File:Nara brush.jpg|thumb|150px|Ogromen kaligrafski čopič]] == Demografija == Po popisu prebivalstva Japonske iz leta 2005 ima prefektura Nara 1.421.310 prebivalcev, kar je zmanjšanje za 1,5 % od leta 2000.<ref name="censusnara">{{cite web|title=Population Census 2005|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |access-date = 2007-04-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080415201002/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |archive-date = April 15, 2008}} (Including official amendment of March 5, 2007)</ref> Zmanjšanje se je nadaljevalo v letu 2006, s ponovnim zmanjšanjem za 4987 ljudi v primerjavi z letom 2005. To vključuje naravni upad in zmanjšanje zaradi neto domače migracije, ki so odšli iz prefekture, in zmanjšanje registriranih tujcev. Neto domače migracije so se od leta 1998 spremenile v stalen odhodni trend. Največji cilji migracij v letu 2005 so bile prefekture Kjoto, Tokio in Hjogo, kamor se je preselilo neto 1.130.982. Največja vhodna migracija je bila iz prefekture Nigata, kar je prispevalo k neto povečanju. == Gospodarstvo == Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Dohodek na prebivalca je znašal 2,6 milijona jenov, kar je 1,3 % manj kot leto prej. Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Proizvodnja ima največji delež v GPP Nara z 20,2% deleža, sledijo storitve (19,1%) in nepremičnine (16,3%). Delež kmetijstva, vključno z gozdarstvom in ribištvom, je bil le 1,0 %, samo nad rudarstvom, ki v Nari skorajda ne obstaja. * Vlada prefekture turizem obravnava kot eno najpomembnejših značilnosti Nare zaradi njenega naravnega okolja in zgodovinskega pomena. * Nara je znana po [[kaki]]ju. Jagode in [[čaj]] so nekateri drugi priljubljeni izdelki prefekture, medtem ko [[riž]] in zelenjava, vključno s špinačo, paradižnikom, jajčevci in drugimi, prevladujejo glede na količino proizvodnje. * Nara je center za proizvodnjo pripomočkov, ki se uporabljajo pri dirigiranju tradicionalnih japonskih umetniških oblik. [[Slikarski čopič]] in tuš (''sumi'') sta najbolj znana izdelka Nare za [[kaligrafija|kaligrafijo]]. Lesen ali bambusov pribor, zlasti iz območja Takajama (v mestu Ikoma), so znani izdelki za slovesnost pitja čaja. * Zlate ribice iz Jamatokōrijame v Nari so tradicionalni proizvod ribogojstva že od 18. stoletja. * Zaradi svoje bogate zgodovine je Nara tudi lokacija številnih arheoloških izkopavanj, med katerimi je veliko znanih v vasi Asuka. == Kultura == Kultura Nare je vezana na regijo Kansai, v kateri leži. Vendar pa ima Nara, tako kot vsaka druga prefektura, edinstvene vidike svoje kulture, katere deli izhajajo iz njene dolge zgodovine, ki sega v obdobje Nara. === Narečje === Obstajajo velike razlike v narečju med severno/osrednjo regijo prefekture, kjer je mesto Nara in okrožjem Okunoja na jugu. Severno/osrednje narečje je blizu narečju Osake, medtem ko narečje Okunoje daje prednost tokijskemu naglasu. Podaljševanje samoglasnikov v narečju Okunoja ni vidno v drugih narečjih regije Kinki, zaradi česar je posebna značilnost. === Kultura hrane === Živila, značilna za prefekturo Nara, so: * ''Kasuzuke'' (粕漬け), tudi ''kasu-zuke'', je japonska jed, pripravljena z vlaganjem rib ali zelenjave v drožeh (ostanki kvasa in drugih oborin) [[sake]]ja, znana kot ''sake kasu''. * ''Miva somen'', vrsta zelo tankih pšeničnih rezancev, manj kot 1,3 mm v premeru. * ''Čagaju'', riževa kaša iz zelenega čaja * ''Kakinoha zuši'', suši, ovit v lističe kakija je zelo stara in tradicionalna vrsta sušija, za katero je značilna fermentacija ali vlaganje sušija. * ''Meharizuši'', riževe kroglice, zavite v vložene liste ''takane'' (Rjava indijska gorčica '' Brassica juncea'') === Tradicionalna umetnost === Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo priznava naslednje kot tradicionalne umetnosti Nare: * Pribor za pitje čaja iz Takajame (kategorija izdelkov iz bambusa, priznana leta 1975) * Čopiči za kaligrafijo iz Nare (kategorija pisalne potrebščine, priznana leta 1977) [[File:World Heritage Sites Nara.png|thumb|Svetovna dediščina Nare]] === Muzeji === * Narodni muzej Nara * Muzej palače Heidžō * Muzej umetnosti prefekture Nara * Muzej arheološkega inštituta Kašihara ==Turizem== V prefekturi Nara je veliko ''džijev'' ([[šintoistično svetišče]]), [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] in kofunov (megalitskih grobnic), zaradi česar je središče turizma. Poleg tega je v glavnem mestu Nara veliko območij svetovne dediščine, kot sta tempelj [[Todai-dži]] in [[svetišče Kasuga]]. ===Kraji svetovne dediščine Unesca=== {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični spomeniki v Horju-dži ''' | [[Horju-dži]] || 法隆寺 |- | [[Hoki-dži]] || 法起寺 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]]''' | [[Todai-dži]] || 東大寺 |- | [[Kofuku-dži]] || 興福寺 |- | [[Svetišče Kasuga]] || 春日大社 |- | [[Gango-dži]] || 元興寺 |- | [[Jakuši-dži]] || 薬師寺 |- | [[Tošodai-dži]] || 唐招提寺 |- | [[Palača Heidžo]] || 平城宮跡 |- | [[Šoso-in]] || 正倉院 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii]]''' | ''Območje'' || |- |rowspan="4" valign="top"| Gora Jošino | Kinpusen-dži |- | Svetišče Jošino Mikumari |- | Svetišče Kinpu |- | Svetišče Jošimizu |- | gora Omine | Ominesan-dži |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični templji''' | Asuka-dera || 飛鳥寺 |- | Čūgū-dži || 中宮寺 |- | Hase-dera || 長谷寺 |- | Hōrin-dži || 法輪寺 |- | Murō-dži || 室生寺 |- | Saidai-dži || 西大寺 |- | Šin-Jakuši-dži || 新薬師寺 |- | Južni Hokke-dži || 南法華寺 |- | Taima-dera || 当麻寺 |} {{col-break}} {| |+ '''Šintoistična svetišča''' | Isonokami Džingu || 石上神宮 |- | Svetišče Kašihara || 橿原神宮 |- | Svetišče Danzan || 談山神社 |- | Svetišče Ōmiva || 大神神社 |- | Svetišče Ōjamato ||大和神社 |} {{col-break}} {| |+ '''Vroči vrelci''' | Dorogava || 洞川温泉 |- | Šionoha || 入之波温泉 |- | Kamiju || 上湯温泉 |- | Tocukava || 十津川温泉 |} {{col-end}} {| |+ '''Gore''' | Jamato Sanzan || 大和三山 |- | Vakakusa (gora) || 若草山 |- |colspan="2"| {{smaller|* "Tri gore Jamato"}} {| {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Grobnice in dediščina''' | Spomeniki Asuka-Fudžiwara, predlagana za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca |- |Grobnica Išibutai || 石舞台古墳 |- | Grobnica Kitora || キトラ古墳 |- | Grobnica Takamacuzuka || 高松塚古墳 |- | Grobnica Hašihaka || 箸墓古墳 |- | Grobnice Umami || 馬見古墳群 |- | Sakafuneiši dediščina || 酒船石遺跡 |} {{col-end}} {| |+ '''Druge znamenitosti''' | [[Nara Park]] || 奈良公園 |- | Narodni park Jošino-Kumano || 吉野熊野国立公園 |- | Kvazi narodni park Kongō-Ikoma-Kisen || 金剛生駒紀泉国定公園 |- | Kvazi narodni park Kōja-Rjūdžin || 高野龍神国定公園 |- | Kvazi narodni park Murō-Akame-Aojama || 室生赤目青山国定公園 |- | Kvazi narodni park Jamato-Aogaki || 大和青垣国定公園 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128 == Zunanje povezave == {{Commons category|Nara prefecture}} * [https://web.archive.org/web/20071214190316/http://www.pref.nara.jp/english/index.html Official Nara Prefecture homepage] * [https://www.visitnara.jp/ Nara Prefecture All Rights Reserved] * [http://www.okuyamato.pref.nara.jp/utsukushiki-nippon-nara/ okuyamato.pref.nara] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=660 Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=870 Historic Monuments of Ancient Nara (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1142 Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range (UNESCO)] * [https://web.archive.org/web/20061012160234/http://www.aist-nara.ac.jp/~nomurak/apo/MapNara.pdf Map of Nara City] * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Photos of Nara's temples & shrines] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] 6x69drl52j5agx37xk1hogovyjwl9hw 5737740 5737724 2022-08-20T15:03:20Z Ljuba brank 92351 /* Kraji svetovne dediščine Unesca */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Nara | native_name = {{nobold|{{lang|ja|奈良県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonščina | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|奈良県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Nara-ken}} | image_flag = Flag of Nara Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Nara Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map_of_Japan_with_highlight_on_29_Nara_prefecture.svg | coordinates = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Nara (mesto)|Nara]] | parts_type = Pododelki | parts_style = para | p1 = Okrožja: 7 | p2 = Občine: 39 | leader_title = Guverner | leader_name = Šōgo Arai | area_total_km2 = 3691,09 | area_water_percent = 0,5 | area_rank = 40. | population_footnotes = | population_total = 1.321.805 | population_as_of = 1. december 2020 | population_rank = 30. | population_density_km2 = 358,10 | iso_code = JP-29 | website = {{URL|www.pref.nara.jp/}} | official_name = | anthem = [[:ja:奈良県民の歌|Nara kenmin no uta]] }} '''Prefektura Nara''' (奈良県, ''Nara-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] [[Japonska|Japonske]] v regiji [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Nara-ken" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 699|page=699}}; "Kansai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}</ref> Od leta 2020 ima prefektura Nara 1.321.805 prebivalcev <ref>{{Cite web|title=推計人口調査/奈良県公式ホームページ|url=http://www.pref.nara.jp/6265.htm|access-date=2021-01-10|website=www.pref.nara.jp}}</ref> in ima geografsko območje veliko 3691 kvadratnih kilometrov. Prefektura Nara na severu meji na prefekturo [[prefektura Kjoto|Kjoto]], na severozahodu na prefekturo [[prefektura Osaka|Osaka]], na jugozahodu na prefekturo Vakajama in na vzhodu na prefekturo Mie. [[Nara (mesto)|Nara]] je glavno in največje mesto prefekture Nara z drugimi večjimi mesti, vključno s Kašiharo, Ikomo in Jamatokōrijamo.<ref>Nussbaum, "Nara" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 698|page=698}}.</ref> Prefektura Nara je v središču polotoka Kii na japonski obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in je ena od le osmih neobalnih prefektur. Za prefekturo Nara je značilno, da ima več znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine kot katera koli druga prefektura na Japonskem.<ref>{{cite web |url=http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |title=Nara |publisher=GoJapanGo |access-date=June 19, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627135456/http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |archive-date=June 27, 2012 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Regija prefekture Nara velja za eno najstarejših regij na Japonskem, saj obstaja že več tisoč let in jo mnogi obravnavajo kot japonsko zibelko civilizacije. Tako kot [[Kjoto]] je bila tudi Nara ena najzgodnejših prestolnic cesarske Japonske.<ref>{{cite book | given = Keiji | surname = Imamura | pages = 13 | title = Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia | publisher = University of Hawaii Press}}</ref><ref>{{cite book | given = Pradyumna Prasad | surname = Karan | pages = 237 | title = Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society | publisher = University Press of Kentucky}}</ref> Sedanja oblika prefekture Nara je bila uradno ustanovljena leta 1887, ko je postala neodvisna od prefekture Osaka. V zgodovini je bila prefektura Nara znana tudi kot Jamato-no-kuni ali provinca Jamato.<ref>Nussbaum, "Yamato" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 1046|page=1046}}.</ref> === Do obdobja Nara === Od 3. do 4. stoletja je ob vznožju gore Miva, vzhodno od kotline Nara, obstajala slabo dokumentirana politična sila. Prizadevala si je za združitev večine delov Japonske. Od zgodovinskega začetka Japonske je bil Jamato njeno politično središče. Na ozemlju Nara so bile zgrajene starodavne prestolnice Japonske, in sicer Asuka-kjō, Fudživara-kjō (694–710) <ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/en/list/29/J84604/p/2/item/14924?sort=publish_date%253Ar|title=藤原宮大極殿院の調査(飛鳥藤原第182次)|last=奈良文化財研究所|date=2014-11-08|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> in Heidžō-kjō (večina 710–784).<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/291|title=出土品に見る奈良のやきものと暮らし|last=奈良市埋蔵文化財調査センター|date=2009-11-02|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> Glavni mesti Fudživara in Heidžō naj bi bili oblikovani po takratnih kitajskih prestolnicah in sta vključevali vzorce mrežne postavitve. Kraljevi dvor je prav tako vzpostavil odnose s Kitajsko iz [[dinastija Sui|dinastije Sui]] in nato [[dinastija Tang|Tang]] ter poslal ljudi v Srednje kraljestvo, da bi se učili visoke civilizacije. Do 7. stoletja je Nara sprejela številne priseljence, vključno z begunci iz Baekjeja, ki so pobegnili pred vojnimi nemiri na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V današnjem mestu Nara (710–784 n. št.) je cvetela prva visoka civilizacija s kraljevim pokroviteljstvom nad [[budizem|budizmom]]. === Nara v obdobju Heian === Leta 784 se je [[cesar Kanmu]] odločil preseliti prestolnico v Nagaoka-kjō v provinci Jamaširo, čemur je leta 794 sledila še ena selitev v Heian-kjō, kar je označilo začetek [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Templji v Nari so ostali močni tudi zunaj selitve političnega središča, kar je Nari dalo sinonim za ''Nanto'' (kar pomeni »južna prestolnica«) v nasprotju s Heian-kjō, ki je na severu. Proti koncu obdobja Heian je oče Taira no Šigehiri, sinu Taira no Kijomoriju naročil, naj zmanjša moč različnih strank, predvsem [[Kofuku-dži]] in [[Todai-dži]], ki sta podpirali opozicijsko skupino, ki jo je vodil Princ Močihito. Gibanje je privedlo do trka med templjema Taira in Nara leta 1180. Ta spopad je na koncu privedel do požara Kofuku-dži in Todai-dži, kar je povzročilo veliko uničenje arhitekturne dediščine. === Srednjeveška Nara === Ob vzponu klana Minamoto na vladajoči položaj in odprtju [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] je Nara uživala podporo [[Minamoto no Joritomo|Minamota no Joritoma]] pri obnovi. Kofuku-dži, ki je bil »domači tempelj« Fudživarov od njegove ustanovitve, ni samo ponovno pridobil moči, ki jo je imel prej, ampak je postal ''[[de facto]]'' regionalni poglavar province Jamato. Z rekonstrukcijo Kōfuku-džija in Tōdai-džija je v bližini obeh templjev spet raslo mesto. Obdobje Nanboku-čō, ki se je začelo leta 1336, je v Naro prineslo več nestabilnosti. Ko je [[cesar Go-Daigo]] za svojo bazo izbral okrožje Jošino, je v Kofuku-džiju izbruhnil boj za oblast s skupino, ki je podpirala jug, druga pa je bila na strani severnega dvora. Prav tako so bili lokalni klani razdeljeni na dva dela. Kofuku-dži je za kratek čas obnovil nadzor nad provinco ob predaji južnega dvora leta 1392, medtem ko je notranja igra moči samega templja odprla pot lokalnim samurajskim klanom, da so se pojavili in se postopoma bojevali med seboj pridobijo lastna ozemlja, s čimer zmanjšajo vpliv Kofuku-dži na splošno. === Obdobji Sengoku in Edo do danes === Kasneje se je celotna provinca Jamato potegnila v zmedo obdobja Sengoku. Todai-dži je bil ponovno požgan leta 1567, ko se je Matsunaga Hisahide, ki ga je Oda Nobunaga kasneje imenoval za gospodarja province Jamato, boril za prevlado proti svoji nekdanji družini Mijoši. Sledila so kratka imenovanja Cucuija Džukeija in Tojotomija Hidenage s strani Tojotomija Hidejošija za lorda, [[šogunat Tokugava]] pa je na koncu neposredno vladal mestu Nara in večini delov province Jamato z nekaj fevdalnimi gospodi, dodeljenimi v Kōrijami, Takatoriju in drugih krajih. Z razvojem industrije in trgovine v 18. stoletju je bilo gospodarstvo province vključeno v uspešno [[Osaka|Osako]], komercialno prestolnico Japonske v tistem času. Ekonomska odvisnost od Osake je celo značilna za današnjo prefekturo Nara, saj se številni prebivalci vozijo v Osako, da tam delajo ali študirajo. 8. julija 2022 je bil nekdanji premier [[Šinzo Abe]] umorjen med kampanjo v Nari.<ref>{{cite news |last1=NEWS |first1=KYODO |title=Former Japan PM Abe dies after being shot during election speech |url=https://english.kyodonews.net/news/2022/07/a0285cdcc6d2-breaking-news-ex-pm-abe-attacked-by-unidentified-man-on-road-in-japan.html |access-date=8 July 2022 |work=Kyodo News+}}</ref> <gallery> File:Kofukuji12st5s3200.jpg|Kōfuku-dži File:Kouyou of Yoshinoyama.JPG|Rdeče jesensko listje v Jošinu File:Koriyama Castle Nara-b.jpg|Obnovljen stolpič gradu Kōrijama File:Horyuji Nara Cherry.jpg|Hōrjū-dži s cvetočimi češnjami, Ikaruga File:NaraTodaijiStatue0214.jpg|Kip v Tōdai-dži </gallery> === Ustanovite prefekture Nara === Prva prefektura (na kratko ''-fu'' leta 1868, 15. aprila 1943 pa je Nara postala neodvisna. ''-ken'' večino časa) <ref>[http://www.library.pref.nara.jp/sites/default/files/002_s.pdf 奈良県の誕生 ("The birth of Nara prefecture")], Nara Prefectural Library, retrieved March 15, 2019.</ref> z imenom Nara je bila ustanovljena v [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] leta 1868 kot naslednica šogunatske uprave šogunata mesto in šogunska zemljišča v Jamatu. Po ukinitvi sistema ''han'' leta 1871 je bila Nara združena z drugimi prefekturami in očiščena bivših / enklav, da bi zajela celotno provinco Jamato. Leta 1876 je bila Nara združena v Sakai, ki je leta 1881 postala del Osake. Leta 1887 je Nara ponovno postala neodvisna. Istega leta je bila izvoljena prva prefekturna skupščina Nare, ki je svojo prvo sejo začela leta 1888 v galeriji glavne dvorane templja Todai-dži.<ref>Nara Prefecture for children: [http://www.pref.nara.jp/1335.htm ならけんはいつできたのかな (~"When was Nara prefecture created?")], Nara Prefectural Government, retrieved March 15, 2019.</ref> V Veliki Meidži združitvi leta 1889, ki je vse (takrat 45) prefektur razdelila na sodobne občine, je bilo 16 okrožij prefekture Nara razdeljenih na 154 občin: 10 mest in 144 vasi. Prvo mesto v Nari je bilo ustanovljeno šele leta 1898, ko je mesto Nara iz okrožja Soekami postalo neodvisno od okrožja in postalo mesto Nara. == Geografija == [[File:Nara géolocalisation relief.svg|thumb|Topografski zemljevid prefekture Nara]] [[File:Map of Nara Prefecture Ja.svg|thumb|Administrativni zemljevid prefekture Nara<br />{{legend0|#EAB|večje mesto}} {{legend0|#ED9|mesto}} {{legend0|#BFE|vas}}]] Prefektura Nara je del japonske regije [[Kansai]] (tudi Kinki) in leži sredi polotoka Kii na zahodni polovici [[Honšu]]ja. Prefektura Nara nima izhoda na morje. Na zahodu meji na prefekturo Vakajama in prefekturo Osaka; na severu je prefektura Kjoto in na vzhodu prefektura Mie. Prefektura Nara meri 78,5 kilometrov od vzhoda proti zahodu in 103,6 kilometre od severa proti jugu. Večino prefekture pokrivajo gore in gozdovi, tako da ostane naseljeno območje le 851 kvadratnih kilometrov. Razmerje med naseljeno površino in skupno površino je 23 %, uvrščeno na 43. mesto med 47 prefekturami na Japonskem.<ref name="100indices">{{cite web|title=奈良県統計情報 "100の指標" ("100 Indices of Nara" by Nara Statistics Division, Nara Prefecture)|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|access-date=2007-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20070216005919/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|archive-date=February 16, 2007|url-status=dead}}</ref> Prefekturo Nara razpolavlja japonska srednja tektonska linija (STL), ki poteka skozi njeno ozemlje od vzhoda proti zahodu, vzdolž reke Jošino. Na severni strani STL je tako imenovana notranja cona, kjer aktivni [[prelom (geologija)|prelomi]], ki potekajo od severa proti jugu, še vedno oblikujejo pokrajino. Gorovje Ikoma na severozahodu tvori mejo s prefekturo Osaka. Kotlina Nara, ki leži vzhodno od teh gora, vsebuje največjo koncentracijo prebivalstva v prefekturi Nara. Bolj vzhodno so gore Kasagi, ki ločujejo kotlino od višavja Jamato. Južno od MTL je zunanja cona, ki obsega gorovje Kii, ki zavzema približno 60 % kopenske površine prefekture. Pogorje Ōmine je v središču gorovja Kii, poteka od severa proti jugu, s strmimi dolinami na obeh straneh. Najvišja gora v prefekturi Nara in tudi v regiji Kansai je gora Hakkjo. Na zahodu, ki ločuje prefekturo Nara od prefekture Vakajama, je pogorje Obako z vrhovi okoli 1300 metrov. Na vzhodu, ki meji na prefekturo Mie, je pogorje Daikō, vključno z goro Ōdaigahara. Ta gorata regija je tudi dom svetovne dediščine, ''Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii''.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1142bis]</ref> Približno 17 % celotnega ozemlja prefekture je označeno kot ozemlje narodnega parka, ki obsega narodne parke Jošino-Kumano, Kongō-Ikoma-Kisen, Kōja-Rjūdžin, Murō-Akame-Aojama in kvazinacionalne parke Jamato-Aogaki; in prefekturne naravne parke Cukigase-Kōnojama, Jata in Jošinogava-Cuboro.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |date=1 April 2012 |access-date=29 May 2014}}</ref> === Podnebje === V kotlini Nara ima podnebje celinske značilnosti, ki se kažejo v večjih temperaturnih razlikah v istem dnevu ter razliki poletnih in zimskih temperatur. Zimske temperature so v povprečju približno 3 do 5 °C in 25 do 28 °C poleti, najvišje pa dosežejo blizu 35 °C. Lokalni meteorološki observatorij Nara ni zabeležil niti enega leta v zadnjem desetletju (od 1990 do 2007), v katerem bi bilo več kot 10 dni sneženja. Podnebje v preostalem delu prefekture je gorato, zlasti na jugu, kjer je pozimi najnižja temperatura pod –5 °C. Poleti opazimo obilne padavine. Skupna letna količina padavin znaša od 3000 do 5000 milimetrov, kar je med najmočnejšimi na Japonskem. Pomlad in jesen sta zmerni. Gorsko območje Jošino je bilo priljubljeno tako v zgodovini kot danes zaradi svojih češnjevih cvetov spomladi. Jeseni so južne gore enako osupljive s spremembo hrastovih dreves. [[File:Nara brush.jpg|thumb|150px|Ogromen kaligrafski čopič]] == Demografija == Po popisu prebivalstva Japonske iz leta 2005 ima prefektura Nara 1.421.310 prebivalcev, kar je zmanjšanje za 1,5 % od leta 2000.<ref name="censusnara">{{cite web|title=Population Census 2005|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |access-date = 2007-04-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080415201002/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |archive-date = April 15, 2008}} (Including official amendment of March 5, 2007)</ref> Zmanjšanje se je nadaljevalo v letu 2006, s ponovnim zmanjšanjem za 4987 ljudi v primerjavi z letom 2005. To vključuje naravni upad in zmanjšanje zaradi neto domače migracije, ki so odšli iz prefekture, in zmanjšanje registriranih tujcev. Neto domače migracije so se od leta 1998 spremenile v stalen odhodni trend. Največji cilji migracij v letu 2005 so bile prefekture Kjoto, Tokio in Hjogo, kamor se je preselilo neto 1.130.982. Največja vhodna migracija je bila iz prefekture Nigata, kar je prispevalo k neto povečanju. == Gospodarstvo == Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Dohodek na prebivalca je znašal 2,6 milijona jenov, kar je 1,3 % manj kot leto prej. Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Proizvodnja ima največji delež v GPP Nara z 20,2% deleža, sledijo storitve (19,1%) in nepremičnine (16,3%). Delež kmetijstva, vključno z gozdarstvom in ribištvom, je bil le 1,0 %, samo nad rudarstvom, ki v Nari skorajda ne obstaja. * Vlada prefekture turizem obravnava kot eno najpomembnejših značilnosti Nare zaradi njenega naravnega okolja in zgodovinskega pomena. * Nara je znana po [[kaki]]ju. Jagode in [[čaj]] so nekateri drugi priljubljeni izdelki prefekture, medtem ko [[riž]] in zelenjava, vključno s špinačo, paradižnikom, jajčevci in drugimi, prevladujejo glede na količino proizvodnje. * Nara je center za proizvodnjo pripomočkov, ki se uporabljajo pri dirigiranju tradicionalnih japonskih umetniških oblik. [[Slikarski čopič]] in tuš (''sumi'') sta najbolj znana izdelka Nare za [[kaligrafija|kaligrafijo]]. Lesen ali bambusov pribor, zlasti iz območja Takajama (v mestu Ikoma), so znani izdelki za slovesnost pitja čaja. * Zlate ribice iz Jamatokōrijame v Nari so tradicionalni proizvod ribogojstva že od 18. stoletja. * Zaradi svoje bogate zgodovine je Nara tudi lokacija številnih arheoloških izkopavanj, med katerimi je veliko znanih v vasi Asuka. == Kultura == Kultura Nare je vezana na regijo Kansai, v kateri leži. Vendar pa ima Nara, tako kot vsaka druga prefektura, edinstvene vidike svoje kulture, katere deli izhajajo iz njene dolge zgodovine, ki sega v obdobje Nara. === Narečje === Obstajajo velike razlike v narečju med severno/osrednjo regijo prefekture, kjer je mesto Nara in okrožjem Okunoja na jugu. Severno/osrednje narečje je blizu narečju Osake, medtem ko narečje Okunoje daje prednost tokijskemu naglasu. Podaljševanje samoglasnikov v narečju Okunoja ni vidno v drugih narečjih regije Kinki, zaradi česar je posebna značilnost. === Kultura hrane === Živila, značilna za prefekturo Nara, so: * ''Kasuzuke'' (粕漬け), tudi ''kasu-zuke'', je japonska jed, pripravljena z vlaganjem rib ali zelenjave v drožeh (ostanki kvasa in drugih oborin) [[sake]]ja, znana kot ''sake kasu''. * ''Miva somen'', vrsta zelo tankih pšeničnih rezancev, manj kot 1,3 mm v premeru. * ''Čagaju'', riževa kaša iz zelenega čaja * ''Kakinoha zuši'', suši, ovit v lističe kakija je zelo stara in tradicionalna vrsta sušija, za katero je značilna fermentacija ali vlaganje sušija. * ''Meharizuši'', riževe kroglice, zavite v vložene liste ''takane'' (Rjava indijska gorčica '' Brassica juncea'') === Tradicionalna umetnost === Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo priznava naslednje kot tradicionalne umetnosti Nare: * Pribor za pitje čaja iz Takajame (kategorija izdelkov iz bambusa, priznana leta 1975) * Čopiči za kaligrafijo iz Nare (kategorija pisalne potrebščine, priznana leta 1977) [[File:World Heritage Sites Nara.png|thumb|Svetovna dediščina Nare]] === Muzeji === * Narodni muzej Nara * Muzej palače Heidžō * Muzej umetnosti prefekture Nara * Muzej arheološkega inštituta Kašihara ==Turizem== V prefekturi Nara je veliko ''džijev'' ([[šintoistično svetišče]]), [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] in kofunov (megalitskih grobnic), zaradi česar je središče turizma. Poleg tega je v glavnem mestu Nara veliko območij svetovne dediščine, kot sta tempelj [[Todai-dži]] in [[svetišče Kasuga]]. ===Kraji svetovne dediščine Unesca=== {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži''' | [[Horju-dži]] || 法隆寺 |- | [[Hoki-dži]] || 法起寺 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]]''' | [[Todai-dži]] || 東大寺 |- | [[Kofuku-dži]] || 興福寺 |- | [[Svetišče Kasuga]] || 春日大社 |- | [[Gango-dži]] || 元興寺 |- | [[Jakuši-dži]] || 薬師寺 |- | [[Tošodai-dži]] || 唐招提寺 |- | [[Palača Heidžo]] || 平城宮跡 |- | [[Šoso-in]] || 正倉院 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii]]''' | ''Območje'' || |- |rowspan="4" valign="top"| Gora Jošino | Kinpusen-dži |- | Svetišče Jošino Mikumari |- | Svetišče Kinpu |- | Svetišče Jošimizu |- | gora Omine | Ominesan-dži |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični templji''' | Asuka-dera || 飛鳥寺 |- | Čūgū-dži || 中宮寺 |- | Hase-dera || 長谷寺 |- | Hōrin-dži || 法輪寺 |- | Murō-dži || 室生寺 |- | Saidai-dži || 西大寺 |- | Šin-Jakuši-dži || 新薬師寺 |- | Južni Hokke-dži || 南法華寺 |- | Taima-dera || 当麻寺 |} {{col-break}} {| |+ '''Šintoistična svetišča''' | Isonokami Džingu || 石上神宮 |- | Svetišče Kašihara || 橿原神宮 |- | Svetišče Danzan || 談山神社 |- | Svetišče Ōmiva || 大神神社 |- | Svetišče Ōjamato ||大和神社 |} {{col-break}} {| |+ '''Vroči vrelci''' | Dorogava || 洞川温泉 |- | Šionoha || 入之波温泉 |- | Kamiju || 上湯温泉 |- | Tocukava || 十津川温泉 |} {{col-end}} {| |+ '''Gore''' | Jamato Sanzan || 大和三山 |- | Vakakusa (gora) || 若草山 |- |colspan="2"| {{smaller|* "Tri gore Jamato"}} {| {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Grobnice in dediščina''' | Spomeniki Asuka-Fudžiwara, predlagana za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca |- |Grobnica Išibutai || 石舞台古墳 |- | Grobnica Kitora || キトラ古墳 |- | Grobnica Takamacuzuka || 高松塚古墳 |- | Grobnica Hašihaka || 箸墓古墳 |- | Grobnice Umami || 馬見古墳群 |- | Sakafuneiši dediščina || 酒船石遺跡 |} {{col-end}} {| |+ '''Druge znamenitosti''' | [[Nara Park]] || 奈良公園 |- | Narodni park Jošino-Kumano || 吉野熊野国立公園 |- | Kvazi narodni park Kongō-Ikoma-Kisen || 金剛生駒紀泉国定公園 |- | Kvazi narodni park Kōja-Rjūdžin || 高野龍神国定公園 |- | Kvazi narodni park Murō-Akame-Aojama || 室生赤目青山国定公園 |- | Kvazi narodni park Jamato-Aogaki || 大和青垣国定公園 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128 == Zunanje povezave == {{Commons category|Nara prefecture}} * [https://web.archive.org/web/20071214190316/http://www.pref.nara.jp/english/index.html Official Nara Prefecture homepage] * [https://www.visitnara.jp/ Nara Prefecture All Rights Reserved] * [http://www.okuyamato.pref.nara.jp/utsukushiki-nippon-nara/ okuyamato.pref.nara] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=660 Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=870 Historic Monuments of Ancient Nara (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1142 Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range (UNESCO)] * [https://web.archive.org/web/20061012160234/http://www.aist-nara.ac.jp/~nomurak/apo/MapNara.pdf Map of Nara City] * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Photos of Nara's temples & shrines] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] k4r2swxuzwextbfscw8bifgbxv1ergo 5737741 5737740 2022-08-20T15:03:38Z Ljuba brank 92351 /* Kraji svetovne dediščine Unesca */ np wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Nara | native_name = {{nobold|{{lang|ja|奈良県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonščina | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|奈良県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Nara-ken}} | image_flag = Flag of Nara Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Nara Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map_of_Japan_with_highlight_on_29_Nara_prefecture.svg | coordinates = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Nara (mesto)|Nara]] | parts_type = Pododelki | parts_style = para | p1 = Okrožja: 7 | p2 = Občine: 39 | leader_title = Guverner | leader_name = Šōgo Arai | area_total_km2 = 3691,09 | area_water_percent = 0,5 | area_rank = 40. | population_footnotes = | population_total = 1.321.805 | population_as_of = 1. december 2020 | population_rank = 30. | population_density_km2 = 358,10 | iso_code = JP-29 | website = {{URL|www.pref.nara.jp/}} | official_name = | anthem = [[:ja:奈良県民の歌|Nara kenmin no uta]] }} '''Prefektura Nara''' (奈良県, ''Nara-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] [[Japonska|Japonske]] v regiji [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Nara-ken" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 699|page=699}}; "Kansai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}</ref> Od leta 2020 ima prefektura Nara 1.321.805 prebivalcev <ref>{{Cite web|title=推計人口調査/奈良県公式ホームページ|url=http://www.pref.nara.jp/6265.htm|access-date=2021-01-10|website=www.pref.nara.jp}}</ref> in ima geografsko območje veliko 3691 kvadratnih kilometrov. Prefektura Nara na severu meji na prefekturo [[prefektura Kjoto|Kjoto]], na severozahodu na prefekturo [[prefektura Osaka|Osaka]], na jugozahodu na prefekturo Vakajama in na vzhodu na prefekturo Mie. [[Nara (mesto)|Nara]] je glavno in največje mesto prefekture Nara z drugimi večjimi mesti, vključno s Kašiharo, Ikomo in Jamatokōrijamo.<ref>Nussbaum, "Nara" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 698|page=698}}.</ref> Prefektura Nara je v središču polotoka Kii na japonski obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in je ena od le osmih neobalnih prefektur. Za prefekturo Nara je značilno, da ima več znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine kot katera koli druga prefektura na Japonskem.<ref>{{cite web |url=http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |title=Nara |publisher=GoJapanGo |access-date=June 19, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627135456/http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |archive-date=June 27, 2012 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Regija prefekture Nara velja za eno najstarejših regij na Japonskem, saj obstaja že več tisoč let in jo mnogi obravnavajo kot japonsko zibelko civilizacije. Tako kot [[Kjoto]] je bila tudi Nara ena najzgodnejših prestolnic cesarske Japonske.<ref>{{cite book | given = Keiji | surname = Imamura | pages = 13 | title = Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia | publisher = University of Hawaii Press}}</ref><ref>{{cite book | given = Pradyumna Prasad | surname = Karan | pages = 237 | title = Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society | publisher = University Press of Kentucky}}</ref> Sedanja oblika prefekture Nara je bila uradno ustanovljena leta 1887, ko je postala neodvisna od prefekture Osaka. V zgodovini je bila prefektura Nara znana tudi kot Jamato-no-kuni ali provinca Jamato.<ref>Nussbaum, "Yamato" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 1046|page=1046}}.</ref> === Do obdobja Nara === Od 3. do 4. stoletja je ob vznožju gore Miva, vzhodno od kotline Nara, obstajala slabo dokumentirana politična sila. Prizadevala si je za združitev večine delov Japonske. Od zgodovinskega začetka Japonske je bil Jamato njeno politično središče. Na ozemlju Nara so bile zgrajene starodavne prestolnice Japonske, in sicer Asuka-kjō, Fudživara-kjō (694–710) <ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/en/list/29/J84604/p/2/item/14924?sort=publish_date%253Ar|title=藤原宮大極殿院の調査(飛鳥藤原第182次)|last=奈良文化財研究所|date=2014-11-08|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> in Heidžō-kjō (večina 710–784).<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/291|title=出土品に見る奈良のやきものと暮らし|last=奈良市埋蔵文化財調査センター|date=2009-11-02|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> Glavni mesti Fudživara in Heidžō naj bi bili oblikovani po takratnih kitajskih prestolnicah in sta vključevali vzorce mrežne postavitve. Kraljevi dvor je prav tako vzpostavil odnose s Kitajsko iz [[dinastija Sui|dinastije Sui]] in nato [[dinastija Tang|Tang]] ter poslal ljudi v Srednje kraljestvo, da bi se učili visoke civilizacije. Do 7. stoletja je Nara sprejela številne priseljence, vključno z begunci iz Baekjeja, ki so pobegnili pred vojnimi nemiri na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V današnjem mestu Nara (710–784 n. št.) je cvetela prva visoka civilizacija s kraljevim pokroviteljstvom nad [[budizem|budizmom]]. === Nara v obdobju Heian === Leta 784 se je [[cesar Kanmu]] odločil preseliti prestolnico v Nagaoka-kjō v provinci Jamaširo, čemur je leta 794 sledila še ena selitev v Heian-kjō, kar je označilo začetek [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Templji v Nari so ostali močni tudi zunaj selitve političnega središča, kar je Nari dalo sinonim za ''Nanto'' (kar pomeni »južna prestolnica«) v nasprotju s Heian-kjō, ki je na severu. Proti koncu obdobja Heian je oče Taira no Šigehiri, sinu Taira no Kijomoriju naročil, naj zmanjša moč različnih strank, predvsem [[Kofuku-dži]] in [[Todai-dži]], ki sta podpirali opozicijsko skupino, ki jo je vodil Princ Močihito. Gibanje je privedlo do trka med templjema Taira in Nara leta 1180. Ta spopad je na koncu privedel do požara Kofuku-dži in Todai-dži, kar je povzročilo veliko uničenje arhitekturne dediščine. === Srednjeveška Nara === Ob vzponu klana Minamoto na vladajoči položaj in odprtju [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] je Nara uživala podporo [[Minamoto no Joritomo|Minamota no Joritoma]] pri obnovi. Kofuku-dži, ki je bil »domači tempelj« Fudživarov od njegove ustanovitve, ni samo ponovno pridobil moči, ki jo je imel prej, ampak je postal ''[[de facto]]'' regionalni poglavar province Jamato. Z rekonstrukcijo Kōfuku-džija in Tōdai-džija je v bližini obeh templjev spet raslo mesto. Obdobje Nanboku-čō, ki se je začelo leta 1336, je v Naro prineslo več nestabilnosti. Ko je [[cesar Go-Daigo]] za svojo bazo izbral okrožje Jošino, je v Kofuku-džiju izbruhnil boj za oblast s skupino, ki je podpirala jug, druga pa je bila na strani severnega dvora. Prav tako so bili lokalni klani razdeljeni na dva dela. Kofuku-dži je za kratek čas obnovil nadzor nad provinco ob predaji južnega dvora leta 1392, medtem ko je notranja igra moči samega templja odprla pot lokalnim samurajskim klanom, da so se pojavili in se postopoma bojevali med seboj pridobijo lastna ozemlja, s čimer zmanjšajo vpliv Kofuku-dži na splošno. === Obdobji Sengoku in Edo do danes === Kasneje se je celotna provinca Jamato potegnila v zmedo obdobja Sengoku. Todai-dži je bil ponovno požgan leta 1567, ko se je Matsunaga Hisahide, ki ga je Oda Nobunaga kasneje imenoval za gospodarja province Jamato, boril za prevlado proti svoji nekdanji družini Mijoši. Sledila so kratka imenovanja Cucuija Džukeija in Tojotomija Hidenage s strani Tojotomija Hidejošija za lorda, [[šogunat Tokugava]] pa je na koncu neposredno vladal mestu Nara in večini delov province Jamato z nekaj fevdalnimi gospodi, dodeljenimi v Kōrijami, Takatoriju in drugih krajih. Z razvojem industrije in trgovine v 18. stoletju je bilo gospodarstvo province vključeno v uspešno [[Osaka|Osako]], komercialno prestolnico Japonske v tistem času. Ekonomska odvisnost od Osake je celo značilna za današnjo prefekturo Nara, saj se številni prebivalci vozijo v Osako, da tam delajo ali študirajo. 8. julija 2022 je bil nekdanji premier [[Šinzo Abe]] umorjen med kampanjo v Nari.<ref>{{cite news |last1=NEWS |first1=KYODO |title=Former Japan PM Abe dies after being shot during election speech |url=https://english.kyodonews.net/news/2022/07/a0285cdcc6d2-breaking-news-ex-pm-abe-attacked-by-unidentified-man-on-road-in-japan.html |access-date=8 July 2022 |work=Kyodo News+}}</ref> <gallery> File:Kofukuji12st5s3200.jpg|Kōfuku-dži File:Kouyou of Yoshinoyama.JPG|Rdeče jesensko listje v Jošinu File:Koriyama Castle Nara-b.jpg|Obnovljen stolpič gradu Kōrijama File:Horyuji Nara Cherry.jpg|Hōrjū-dži s cvetočimi češnjami, Ikaruga File:NaraTodaijiStatue0214.jpg|Kip v Tōdai-dži </gallery> === Ustanovite prefekture Nara === Prva prefektura (na kratko ''-fu'' leta 1868, 15. aprila 1943 pa je Nara postala neodvisna. ''-ken'' večino časa) <ref>[http://www.library.pref.nara.jp/sites/default/files/002_s.pdf 奈良県の誕生 ("The birth of Nara prefecture")], Nara Prefectural Library, retrieved March 15, 2019.</ref> z imenom Nara je bila ustanovljena v [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] leta 1868 kot naslednica šogunatske uprave šogunata mesto in šogunska zemljišča v Jamatu. Po ukinitvi sistema ''han'' leta 1871 je bila Nara združena z drugimi prefekturami in očiščena bivših / enklav, da bi zajela celotno provinco Jamato. Leta 1876 je bila Nara združena v Sakai, ki je leta 1881 postala del Osake. Leta 1887 je Nara ponovno postala neodvisna. Istega leta je bila izvoljena prva prefekturna skupščina Nare, ki je svojo prvo sejo začela leta 1888 v galeriji glavne dvorane templja Todai-dži.<ref>Nara Prefecture for children: [http://www.pref.nara.jp/1335.htm ならけんはいつできたのかな (~"When was Nara prefecture created?")], Nara Prefectural Government, retrieved March 15, 2019.</ref> V Veliki Meidži združitvi leta 1889, ki je vse (takrat 45) prefektur razdelila na sodobne občine, je bilo 16 okrožij prefekture Nara razdeljenih na 154 občin: 10 mest in 144 vasi. Prvo mesto v Nari je bilo ustanovljeno šele leta 1898, ko je mesto Nara iz okrožja Soekami postalo neodvisno od okrožja in postalo mesto Nara. == Geografija == [[File:Nara géolocalisation relief.svg|thumb|Topografski zemljevid prefekture Nara]] [[File:Map of Nara Prefecture Ja.svg|thumb|Administrativni zemljevid prefekture Nara<br />{{legend0|#EAB|večje mesto}} {{legend0|#ED9|mesto}} {{legend0|#BFE|vas}}]] Prefektura Nara je del japonske regije [[Kansai]] (tudi Kinki) in leži sredi polotoka Kii na zahodni polovici [[Honšu]]ja. Prefektura Nara nima izhoda na morje. Na zahodu meji na prefekturo Vakajama in prefekturo Osaka; na severu je prefektura Kjoto in na vzhodu prefektura Mie. Prefektura Nara meri 78,5 kilometrov od vzhoda proti zahodu in 103,6 kilometre od severa proti jugu. Večino prefekture pokrivajo gore in gozdovi, tako da ostane naseljeno območje le 851 kvadratnih kilometrov. Razmerje med naseljeno površino in skupno površino je 23 %, uvrščeno na 43. mesto med 47 prefekturami na Japonskem.<ref name="100indices">{{cite web|title=奈良県統計情報 "100の指標" ("100 Indices of Nara" by Nara Statistics Division, Nara Prefecture)|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|access-date=2007-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20070216005919/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|archive-date=February 16, 2007|url-status=dead}}</ref> Prefekturo Nara razpolavlja japonska srednja tektonska linija (STL), ki poteka skozi njeno ozemlje od vzhoda proti zahodu, vzdolž reke Jošino. Na severni strani STL je tako imenovana notranja cona, kjer aktivni [[prelom (geologija)|prelomi]], ki potekajo od severa proti jugu, še vedno oblikujejo pokrajino. Gorovje Ikoma na severozahodu tvori mejo s prefekturo Osaka. Kotlina Nara, ki leži vzhodno od teh gora, vsebuje največjo koncentracijo prebivalstva v prefekturi Nara. Bolj vzhodno so gore Kasagi, ki ločujejo kotlino od višavja Jamato. Južno od MTL je zunanja cona, ki obsega gorovje Kii, ki zavzema približno 60 % kopenske površine prefekture. Pogorje Ōmine je v središču gorovja Kii, poteka od severa proti jugu, s strmimi dolinami na obeh straneh. Najvišja gora v prefekturi Nara in tudi v regiji Kansai je gora Hakkjo. Na zahodu, ki ločuje prefekturo Nara od prefekture Vakajama, je pogorje Obako z vrhovi okoli 1300 metrov. Na vzhodu, ki meji na prefekturo Mie, je pogorje Daikō, vključno z goro Ōdaigahara. Ta gorata regija je tudi dom svetovne dediščine, ''Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii''.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1142bis]</ref> Približno 17 % celotnega ozemlja prefekture je označeno kot ozemlje narodnega parka, ki obsega narodne parke Jošino-Kumano, Kongō-Ikoma-Kisen, Kōja-Rjūdžin, Murō-Akame-Aojama in kvazinacionalne parke Jamato-Aogaki; in prefekturne naravne parke Cukigase-Kōnojama, Jata in Jošinogava-Cuboro.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |date=1 April 2012 |access-date=29 May 2014}}</ref> === Podnebje === V kotlini Nara ima podnebje celinske značilnosti, ki se kažejo v večjih temperaturnih razlikah v istem dnevu ter razliki poletnih in zimskih temperatur. Zimske temperature so v povprečju približno 3 do 5 °C in 25 do 28 °C poleti, najvišje pa dosežejo blizu 35 °C. Lokalni meteorološki observatorij Nara ni zabeležil niti enega leta v zadnjem desetletju (od 1990 do 2007), v katerem bi bilo več kot 10 dni sneženja. Podnebje v preostalem delu prefekture je gorato, zlasti na jugu, kjer je pozimi najnižja temperatura pod –5 °C. Poleti opazimo obilne padavine. Skupna letna količina padavin znaša od 3000 do 5000 milimetrov, kar je med najmočnejšimi na Japonskem. Pomlad in jesen sta zmerni. Gorsko območje Jošino je bilo priljubljeno tako v zgodovini kot danes zaradi svojih češnjevih cvetov spomladi. Jeseni so južne gore enako osupljive s spremembo hrastovih dreves. [[File:Nara brush.jpg|thumb|150px|Ogromen kaligrafski čopič]] == Demografija == Po popisu prebivalstva Japonske iz leta 2005 ima prefektura Nara 1.421.310 prebivalcev, kar je zmanjšanje za 1,5 % od leta 2000.<ref name="censusnara">{{cite web|title=Population Census 2005|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |access-date = 2007-04-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080415201002/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |archive-date = April 15, 2008}} (Including official amendment of March 5, 2007)</ref> Zmanjšanje se je nadaljevalo v letu 2006, s ponovnim zmanjšanjem za 4987 ljudi v primerjavi z letom 2005. To vključuje naravni upad in zmanjšanje zaradi neto domače migracije, ki so odšli iz prefekture, in zmanjšanje registriranih tujcev. Neto domače migracije so se od leta 1998 spremenile v stalen odhodni trend. Največji cilji migracij v letu 2005 so bile prefekture Kjoto, Tokio in Hjogo, kamor se je preselilo neto 1.130.982. Največja vhodna migracija je bila iz prefekture Nigata, kar je prispevalo k neto povečanju. == Gospodarstvo == Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Dohodek na prebivalca je znašal 2,6 milijona jenov, kar je 1,3 % manj kot leto prej. Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Proizvodnja ima največji delež v GPP Nara z 20,2% deleža, sledijo storitve (19,1%) in nepremičnine (16,3%). Delež kmetijstva, vključno z gozdarstvom in ribištvom, je bil le 1,0 %, samo nad rudarstvom, ki v Nari skorajda ne obstaja. * Vlada prefekture turizem obravnava kot eno najpomembnejših značilnosti Nare zaradi njenega naravnega okolja in zgodovinskega pomena. * Nara je znana po [[kaki]]ju. Jagode in [[čaj]] so nekateri drugi priljubljeni izdelki prefekture, medtem ko [[riž]] in zelenjava, vključno s špinačo, paradižnikom, jajčevci in drugimi, prevladujejo glede na količino proizvodnje. * Nara je center za proizvodnjo pripomočkov, ki se uporabljajo pri dirigiranju tradicionalnih japonskih umetniških oblik. [[Slikarski čopič]] in tuš (''sumi'') sta najbolj znana izdelka Nare za [[kaligrafija|kaligrafijo]]. Lesen ali bambusov pribor, zlasti iz območja Takajama (v mestu Ikoma), so znani izdelki za slovesnost pitja čaja. * Zlate ribice iz Jamatokōrijame v Nari so tradicionalni proizvod ribogojstva že od 18. stoletja. * Zaradi svoje bogate zgodovine je Nara tudi lokacija številnih arheoloških izkopavanj, med katerimi je veliko znanih v vasi Asuka. == Kultura == Kultura Nare je vezana na regijo Kansai, v kateri leži. Vendar pa ima Nara, tako kot vsaka druga prefektura, edinstvene vidike svoje kulture, katere deli izhajajo iz njene dolge zgodovine, ki sega v obdobje Nara. === Narečje === Obstajajo velike razlike v narečju med severno/osrednjo regijo prefekture, kjer je mesto Nara in okrožjem Okunoja na jugu. Severno/osrednje narečje je blizu narečju Osake, medtem ko narečje Okunoje daje prednost tokijskemu naglasu. Podaljševanje samoglasnikov v narečju Okunoja ni vidno v drugih narečjih regije Kinki, zaradi česar je posebna značilnost. === Kultura hrane === Živila, značilna za prefekturo Nara, so: * ''Kasuzuke'' (粕漬け), tudi ''kasu-zuke'', je japonska jed, pripravljena z vlaganjem rib ali zelenjave v drožeh (ostanki kvasa in drugih oborin) [[sake]]ja, znana kot ''sake kasu''. * ''Miva somen'', vrsta zelo tankih pšeničnih rezancev, manj kot 1,3 mm v premeru. * ''Čagaju'', riževa kaša iz zelenega čaja * ''Kakinoha zuši'', suši, ovit v lističe kakija je zelo stara in tradicionalna vrsta sušija, za katero je značilna fermentacija ali vlaganje sušija. * ''Meharizuši'', riževe kroglice, zavite v vložene liste ''takane'' (Rjava indijska gorčica '' Brassica juncea'') === Tradicionalna umetnost === Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo priznava naslednje kot tradicionalne umetnosti Nare: * Pribor za pitje čaja iz Takajame (kategorija izdelkov iz bambusa, priznana leta 1975) * Čopiči za kaligrafijo iz Nare (kategorija pisalne potrebščine, priznana leta 1977) [[File:World Heritage Sites Nara.png|thumb|Svetovna dediščina Nare]] === Muzeji === * Narodni muzej Nara * Muzej palače Heidžō * Muzej umetnosti prefekture Nara * Muzej arheološkega inštituta Kašihara ==Turizem== V prefekturi Nara je veliko ''džijev'' ([[šintoistično svetišče]]), [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] in kofunov (megalitskih grobnic), zaradi česar je središče turizma. Poleg tega je v glavnem mestu Nara veliko območij svetovne dediščine, kot sta tempelj [[Todai-dži]] in [[svetišče Kasuga]]. ===Kraji svetovne dediščine Unesca=== {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''[[Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži]]''' | [[Horju-dži]] || 法隆寺 |- | [[Hoki-dži]] || 法起寺 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]]''' | [[Todai-dži]] || 東大寺 |- | [[Kofuku-dži]] || 興福寺 |- | [[Svetišče Kasuga]] || 春日大社 |- | [[Gango-dži]] || 元興寺 |- | [[Jakuši-dži]] || 薬師寺 |- | [[Tošodai-dži]] || 唐招提寺 |- | [[Palača Heidžo]] || 平城宮跡 |- | [[Šoso-in]] || 正倉院 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii]]''' | ''Območje'' || |- |rowspan="4" valign="top"| Gora Jošino | Kinpusen-dži |- | Svetišče Jošino Mikumari |- | Svetišče Kinpu |- | Svetišče Jošimizu |- | gora Omine | Ominesan-dži |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični templji''' | Asuka-dera || 飛鳥寺 |- | Čūgū-dži || 中宮寺 |- | Hase-dera || 長谷寺 |- | Hōrin-dži || 法輪寺 |- | Murō-dži || 室生寺 |- | Saidai-dži || 西大寺 |- | Šin-Jakuši-dži || 新薬師寺 |- | Južni Hokke-dži || 南法華寺 |- | Taima-dera || 当麻寺 |} {{col-break}} {| |+ '''Šintoistična svetišča''' | Isonokami Džingu || 石上神宮 |- | Svetišče Kašihara || 橿原神宮 |- | Svetišče Danzan || 談山神社 |- | Svetišče Ōmiva || 大神神社 |- | Svetišče Ōjamato ||大和神社 |} {{col-break}} {| |+ '''Vroči vrelci''' | Dorogava || 洞川温泉 |- | Šionoha || 入之波温泉 |- | Kamiju || 上湯温泉 |- | Tocukava || 十津川温泉 |} {{col-end}} {| |+ '''Gore''' | Jamato Sanzan || 大和三山 |- | Vakakusa (gora) || 若草山 |- |colspan="2"| {{smaller|* "Tri gore Jamato"}} {| {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Grobnice in dediščina''' | Spomeniki Asuka-Fudžiwara, predlagana za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca |- |Grobnica Išibutai || 石舞台古墳 |- | Grobnica Kitora || キトラ古墳 |- | Grobnica Takamacuzuka || 高松塚古墳 |- | Grobnica Hašihaka || 箸墓古墳 |- | Grobnice Umami || 馬見古墳群 |- | Sakafuneiši dediščina || 酒船石遺跡 |} {{col-end}} {| |+ '''Druge znamenitosti''' | [[Nara Park]] || 奈良公園 |- | Narodni park Jošino-Kumano || 吉野熊野国立公園 |- | Kvazi narodni park Kongō-Ikoma-Kisen || 金剛生駒紀泉国定公園 |- | Kvazi narodni park Kōja-Rjūdžin || 高野龍神国定公園 |- | Kvazi narodni park Murō-Akame-Aojama || 室生赤目青山国定公園 |- | Kvazi narodni park Jamato-Aogaki || 大和青垣国定公園 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128 == Zunanje povezave == {{Commons category|Nara prefecture}} * [https://web.archive.org/web/20071214190316/http://www.pref.nara.jp/english/index.html Official Nara Prefecture homepage] * [https://www.visitnara.jp/ Nara Prefecture All Rights Reserved] * [http://www.okuyamato.pref.nara.jp/utsukushiki-nippon-nara/ okuyamato.pref.nara] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=660 Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=870 Historic Monuments of Ancient Nara (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1142 Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range (UNESCO)] * [https://web.archive.org/web/20061012160234/http://www.aist-nara.ac.jp/~nomurak/apo/MapNara.pdf Map of Nara City] * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Photos of Nara's temples & shrines] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] lr76yhfp23gw3w8uf9vd31mcfn7bpsz 5738130 5737741 2022-08-21T09:37:10Z Ljuba brank 92351 /* Kraji svetovne dediščine Unesca */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Nara | native_name = {{nobold|{{lang|ja|奈良県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonščina | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|奈良県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Nara-ken}} | image_flag = Flag of Nara Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Nara Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map_of_Japan_with_highlight_on_29_Nara_prefecture.svg | coordinates = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Nara (mesto)|Nara]] | parts_type = Pododelki | parts_style = para | p1 = Okrožja: 7 | p2 = Občine: 39 | leader_title = Guverner | leader_name = Šōgo Arai | area_total_km2 = 3691,09 | area_water_percent = 0,5 | area_rank = 40. | population_footnotes = | population_total = 1.321.805 | population_as_of = 1. december 2020 | population_rank = 30. | population_density_km2 = 358,10 | iso_code = JP-29 | website = {{URL|www.pref.nara.jp/}} | official_name = | anthem = [[:ja:奈良県民の歌|Nara kenmin no uta]] }} '''Prefektura Nara''' (奈良県, ''Nara-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] [[Japonska|Japonske]] v regiji [[Kansai]] na [[Japonsko otočje|otoku]] [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Nara-ken" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 699|page=699}}; "Kansai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 477|page=477}}</ref> Od leta 2020 ima prefektura Nara 1.321.805 prebivalcev <ref>{{Cite web|title=推計人口調査/奈良県公式ホームページ|url=http://www.pref.nara.jp/6265.htm|access-date=2021-01-10|website=www.pref.nara.jp}}</ref> in ima geografsko območje veliko 3691 kvadratnih kilometrov. Prefektura Nara na severu meji na prefekturo [[prefektura Kjoto|Kjoto]], na severozahodu na prefekturo [[prefektura Osaka|Osaka]], na jugozahodu na prefekturo Vakajama in na vzhodu na prefekturo Mie. [[Nara (mesto)|Nara]] je glavno in največje mesto prefekture Nara z drugimi večjimi mesti, vključno s Kašiharo, Ikomo in Jamatokōrijamo.<ref>Nussbaum, "Nara" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 698|page=698}}.</ref> Prefektura Nara je v središču polotoka Kii na japonski obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in je ena od le osmih neobalnih prefektur. Za prefekturo Nara je značilno, da ima več znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine kot katera koli druga prefektura na Japonskem.<ref>{{cite web |url=http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |title=Nara |publisher=GoJapanGo |access-date=June 19, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627135456/http://www.gojapango.com/travel/nara.htm |archive-date=June 27, 2012 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Regija prefekture Nara velja za eno najstarejših regij na Japonskem, saj obstaja že več tisoč let in jo mnogi obravnavajo kot japonsko zibelko civilizacije. Tako kot [[Kjoto]] je bila tudi Nara ena najzgodnejših prestolnic cesarske Japonske.<ref>{{cite book | given = Keiji | surname = Imamura | pages = 13 | title = Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia | publisher = University of Hawaii Press}}</ref><ref>{{cite book | given = Pradyumna Prasad | surname = Karan | pages = 237 | title = Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society | publisher = University Press of Kentucky}}</ref> Sedanja oblika prefekture Nara je bila uradno ustanovljena leta 1887, ko je postala neodvisna od prefekture Osaka. V zgodovini je bila prefektura Nara znana tudi kot Jamato-no-kuni ali provinca Jamato.<ref>Nussbaum, "Yamato" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 1046|page=1046}}.</ref> === Do obdobja Nara === Od 3. do 4. stoletja je ob vznožju gore Miva, vzhodno od kotline Nara, obstajala slabo dokumentirana politična sila. Prizadevala si je za združitev večine delov Japonske. Od zgodovinskega začetka Japonske je bil Jamato njeno politično središče. Na ozemlju Nara so bile zgrajene starodavne prestolnice Japonske, in sicer Asuka-kjō, Fudživara-kjō (694–710) <ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/en/list/29/J84604/p/2/item/14924?sort=publish_date%253Ar|title=藤原宮大極殿院の調査(飛鳥藤原第182次)|last=奈良文化財研究所|date=2014-11-08|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> in Heidžō-kjō (večina 710–784).<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/291|title=出土品に見る奈良のやきものと暮らし|last=奈良市埋蔵文化財調査センター|date=2009-11-02|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|access-date=2016-09-02}}</ref> Glavni mesti Fudživara in Heidžō naj bi bili oblikovani po takratnih kitajskih prestolnicah in sta vključevali vzorce mrežne postavitve. Kraljevi dvor je prav tako vzpostavil odnose s Kitajsko iz [[dinastija Sui|dinastije Sui]] in nato [[dinastija Tang|Tang]] ter poslal ljudi v Srednje kraljestvo, da bi se učili visoke civilizacije. Do 7. stoletja je Nara sprejela številne priseljence, vključno z begunci iz Baekjeja, ki so pobegnili pred vojnimi nemiri na južnem delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V današnjem mestu Nara (710–784 n. št.) je cvetela prva visoka civilizacija s kraljevim pokroviteljstvom nad [[budizem|budizmom]]. === Nara v obdobju Heian === Leta 784 se je [[cesar Kanmu]] odločil preseliti prestolnico v Nagaoka-kjō v provinci Jamaširo, čemur je leta 794 sledila še ena selitev v Heian-kjō, kar je označilo začetek [[obdobje Heian|obdobja Heian]]. Templji v Nari so ostali močni tudi zunaj selitve političnega središča, kar je Nari dalo sinonim za ''Nanto'' (kar pomeni »južna prestolnica«) v nasprotju s Heian-kjō, ki je na severu. Proti koncu obdobja Heian je oče Taira no Šigehiri, sinu Taira no Kijomoriju naročil, naj zmanjša moč različnih strank, predvsem [[Kofuku-dži]] in [[Todai-dži]], ki sta podpirali opozicijsko skupino, ki jo je vodil Princ Močihito. Gibanje je privedlo do trka med templjema Taira in Nara leta 1180. Ta spopad je na koncu privedel do požara Kofuku-dži in Todai-dži, kar je povzročilo veliko uničenje arhitekturne dediščine. === Srednjeveška Nara === Ob vzponu klana Minamoto na vladajoči položaj in odprtju [[šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] je Nara uživala podporo [[Minamoto no Joritomo|Minamota no Joritoma]] pri obnovi. Kofuku-dži, ki je bil »domači tempelj« Fudživarov od njegove ustanovitve, ni samo ponovno pridobil moči, ki jo je imel prej, ampak je postal ''[[de facto]]'' regionalni poglavar province Jamato. Z rekonstrukcijo Kōfuku-džija in Tōdai-džija je v bližini obeh templjev spet raslo mesto. Obdobje Nanboku-čō, ki se je začelo leta 1336, je v Naro prineslo več nestabilnosti. Ko je [[cesar Go-Daigo]] za svojo bazo izbral okrožje Jošino, je v Kofuku-džiju izbruhnil boj za oblast s skupino, ki je podpirala jug, druga pa je bila na strani severnega dvora. Prav tako so bili lokalni klani razdeljeni na dva dela. Kofuku-dži je za kratek čas obnovil nadzor nad provinco ob predaji južnega dvora leta 1392, medtem ko je notranja igra moči samega templja odprla pot lokalnim samurajskim klanom, da so se pojavili in se postopoma bojevali med seboj pridobijo lastna ozemlja, s čimer zmanjšajo vpliv Kofuku-dži na splošno. === Obdobji Sengoku in Edo do danes === Kasneje se je celotna provinca Jamato potegnila v zmedo obdobja Sengoku. Todai-dži je bil ponovno požgan leta 1567, ko se je Matsunaga Hisahide, ki ga je Oda Nobunaga kasneje imenoval za gospodarja province Jamato, boril za prevlado proti svoji nekdanji družini Mijoši. Sledila so kratka imenovanja Cucuija Džukeija in Tojotomija Hidenage s strani Tojotomija Hidejošija za lorda, [[šogunat Tokugava]] pa je na koncu neposredno vladal mestu Nara in večini delov province Jamato z nekaj fevdalnimi gospodi, dodeljenimi v Kōrijami, Takatoriju in drugih krajih. Z razvojem industrije in trgovine v 18. stoletju je bilo gospodarstvo province vključeno v uspešno [[Osaka|Osako]], komercialno prestolnico Japonske v tistem času. Ekonomska odvisnost od Osake je celo značilna za današnjo prefekturo Nara, saj se številni prebivalci vozijo v Osako, da tam delajo ali študirajo. 8. julija 2022 je bil nekdanji premier [[Šinzo Abe]] umorjen med kampanjo v Nari.<ref>{{cite news |last1=NEWS |first1=KYODO |title=Former Japan PM Abe dies after being shot during election speech |url=https://english.kyodonews.net/news/2022/07/a0285cdcc6d2-breaking-news-ex-pm-abe-attacked-by-unidentified-man-on-road-in-japan.html |access-date=8 July 2022 |work=Kyodo News+}}</ref> <gallery> File:Kofukuji12st5s3200.jpg|Kōfuku-dži File:Kouyou of Yoshinoyama.JPG|Rdeče jesensko listje v Jošinu File:Koriyama Castle Nara-b.jpg|Obnovljen stolpič gradu Kōrijama File:Horyuji Nara Cherry.jpg|Hōrjū-dži s cvetočimi češnjami, Ikaruga File:NaraTodaijiStatue0214.jpg|Kip v Tōdai-dži </gallery> === Ustanovite prefekture Nara === Prva prefektura (na kratko ''-fu'' leta 1868, 15. aprila 1943 pa je Nara postala neodvisna. ''-ken'' večino časa) <ref>[http://www.library.pref.nara.jp/sites/default/files/002_s.pdf 奈良県の誕生 ("The birth of Nara prefecture")], Nara Prefectural Library, retrieved March 15, 2019.</ref> z imenom Nara je bila ustanovljena v [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] leta 1868 kot naslednica šogunatske uprave šogunata mesto in šogunska zemljišča v Jamatu. Po ukinitvi sistema ''han'' leta 1871 je bila Nara združena z drugimi prefekturami in očiščena bivših / enklav, da bi zajela celotno provinco Jamato. Leta 1876 je bila Nara združena v Sakai, ki je leta 1881 postala del Osake. Leta 1887 je Nara ponovno postala neodvisna. Istega leta je bila izvoljena prva prefekturna skupščina Nare, ki je svojo prvo sejo začela leta 1888 v galeriji glavne dvorane templja Todai-dži.<ref>Nara Prefecture for children: [http://www.pref.nara.jp/1335.htm ならけんはいつできたのかな (~"When was Nara prefecture created?")], Nara Prefectural Government, retrieved March 15, 2019.</ref> V Veliki Meidži združitvi leta 1889, ki je vse (takrat 45) prefektur razdelila na sodobne občine, je bilo 16 okrožij prefekture Nara razdeljenih na 154 občin: 10 mest in 144 vasi. Prvo mesto v Nari je bilo ustanovljeno šele leta 1898, ko je mesto Nara iz okrožja Soekami postalo neodvisno od okrožja in postalo mesto Nara. == Geografija == [[File:Nara géolocalisation relief.svg|thumb|Topografski zemljevid prefekture Nara]] [[File:Map of Nara Prefecture Ja.svg|thumb|Administrativni zemljevid prefekture Nara<br />{{legend0|#EAB|večje mesto}} {{legend0|#ED9|mesto}} {{legend0|#BFE|vas}}]] Prefektura Nara je del japonske regije [[Kansai]] (tudi Kinki) in leži sredi polotoka Kii na zahodni polovici [[Honšu]]ja. Prefektura Nara nima izhoda na morje. Na zahodu meji na prefekturo Vakajama in prefekturo Osaka; na severu je prefektura Kjoto in na vzhodu prefektura Mie. Prefektura Nara meri 78,5 kilometrov od vzhoda proti zahodu in 103,6 kilometre od severa proti jugu. Večino prefekture pokrivajo gore in gozdovi, tako da ostane naseljeno območje le 851 kvadratnih kilometrov. Razmerje med naseljeno površino in skupno površino je 23 %, uvrščeno na 43. mesto med 47 prefekturami na Japonskem.<ref name="100indices">{{cite web|title=奈良県統計情報 "100の指標" ("100 Indices of Nara" by Nara Statistics Division, Nara Prefecture)|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|access-date=2007-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20070216005919/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/index.htm|archive-date=February 16, 2007|url-status=dead}}</ref> Prefekturo Nara razpolavlja japonska srednja tektonska linija (STL), ki poteka skozi njeno ozemlje od vzhoda proti zahodu, vzdolž reke Jošino. Na severni strani STL je tako imenovana notranja cona, kjer aktivni [[prelom (geologija)|prelomi]], ki potekajo od severa proti jugu, še vedno oblikujejo pokrajino. Gorovje Ikoma na severozahodu tvori mejo s prefekturo Osaka. Kotlina Nara, ki leži vzhodno od teh gora, vsebuje največjo koncentracijo prebivalstva v prefekturi Nara. Bolj vzhodno so gore Kasagi, ki ločujejo kotlino od višavja Jamato. Južno od MTL je zunanja cona, ki obsega gorovje Kii, ki zavzema približno 60 % kopenske površine prefekture. Pogorje Ōmine je v središču gorovja Kii, poteka od severa proti jugu, s strmimi dolinami na obeh straneh. Najvišja gora v prefekturi Nara in tudi v regiji Kansai je gora Hakkjo. Na zahodu, ki ločuje prefekturo Nara od prefekture Vakajama, je pogorje Obako z vrhovi okoli 1300 metrov. Na vzhodu, ki meji na prefekturo Mie, je pogorje Daikō, vključno z goro Ōdaigahara. Ta gorata regija je tudi dom svetovne dediščine, ''Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii''.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1142bis]</ref> Približno 17 % celotnega ozemlja prefekture je označeno kot ozemlje narodnega parka, ki obsega narodne parke Jošino-Kumano, Kongō-Ikoma-Kisen, Kōja-Rjūdžin, Murō-Akame-Aojama in kvazinacionalne parke Jamato-Aogaki; in prefekturne naravne parke Cukigase-Kōnojama, Jata in Jošinogava-Cuboro.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |date=1 April 2012 |access-date=29 May 2014}}</ref> === Podnebje === V kotlini Nara ima podnebje celinske značilnosti, ki se kažejo v večjih temperaturnih razlikah v istem dnevu ter razliki poletnih in zimskih temperatur. Zimske temperature so v povprečju približno 3 do 5 °C in 25 do 28 °C poleti, najvišje pa dosežejo blizu 35 °C. Lokalni meteorološki observatorij Nara ni zabeležil niti enega leta v zadnjem desetletju (od 1990 do 2007), v katerem bi bilo več kot 10 dni sneženja. Podnebje v preostalem delu prefekture je gorato, zlasti na jugu, kjer je pozimi najnižja temperatura pod –5 °C. Poleti opazimo obilne padavine. Skupna letna količina padavin znaša od 3000 do 5000 milimetrov, kar je med najmočnejšimi na Japonskem. Pomlad in jesen sta zmerni. Gorsko območje Jošino je bilo priljubljeno tako v zgodovini kot danes zaradi svojih češnjevih cvetov spomladi. Jeseni so južne gore enako osupljive s spremembo hrastovih dreves. [[File:Nara brush.jpg|thumb|150px|Ogromen kaligrafski čopič]] == Demografija == Po popisu prebivalstva Japonske iz leta 2005 ima prefektura Nara 1.421.310 prebivalcev, kar je zmanjšanje za 1,5 % od leta 2000.<ref name="censusnara">{{cite web|title=Population Census 2005|language=ja|url=http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |access-date = 2007-04-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080415201002/http://www.pref.nara.jp/pro/toukei/chousa_shoukai/h17kokusei/index.html |archive-date = April 15, 2008}} (Including official amendment of March 5, 2007)</ref> Zmanjšanje se je nadaljevalo v letu 2006, s ponovnim zmanjšanjem za 4987 ljudi v primerjavi z letom 2005. To vključuje naravni upad in zmanjšanje zaradi neto domače migracije, ki so odšli iz prefekture, in zmanjšanje registriranih tujcev. Neto domače migracije so se od leta 1998 spremenile v stalen odhodni trend. Največji cilji migracij v letu 2005 so bile prefekture Kjoto, Tokio in Hjogo, kamor se je preselilo neto 1.130.982. Največja vhodna migracija je bila iz prefekture Nigata, kar je prispevalo k neto povečanju. == Gospodarstvo == Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Dohodek na prebivalca je znašal 2,6 milijona jenov, kar je 1,3 % manj kot leto prej. Celotni bruto proizvod prefekture (GPP) za Naro je leta 2004 znašal 3,8 bilijona jenov, kar je 0,1-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Proizvodnja ima največji delež v GPP Nara z 20,2% deleža, sledijo storitve (19,1%) in nepremičnine (16,3%). Delež kmetijstva, vključno z gozdarstvom in ribištvom, je bil le 1,0 %, samo nad rudarstvom, ki v Nari skorajda ne obstaja. * Vlada prefekture turizem obravnava kot eno najpomembnejših značilnosti Nare zaradi njenega naravnega okolja in zgodovinskega pomena. * Nara je znana po [[kaki]]ju. Jagode in [[čaj]] so nekateri drugi priljubljeni izdelki prefekture, medtem ko [[riž]] in zelenjava, vključno s špinačo, paradižnikom, jajčevci in drugimi, prevladujejo glede na količino proizvodnje. * Nara je center za proizvodnjo pripomočkov, ki se uporabljajo pri dirigiranju tradicionalnih japonskih umetniških oblik. [[Slikarski čopič]] in tuš (''sumi'') sta najbolj znana izdelka Nare za [[kaligrafija|kaligrafijo]]. Lesen ali bambusov pribor, zlasti iz območja Takajama (v mestu Ikoma), so znani izdelki za slovesnost pitja čaja. * Zlate ribice iz Jamatokōrijame v Nari so tradicionalni proizvod ribogojstva že od 18. stoletja. * Zaradi svoje bogate zgodovine je Nara tudi lokacija številnih arheoloških izkopavanj, med katerimi je veliko znanih v vasi Asuka. == Kultura == Kultura Nare je vezana na regijo Kansai, v kateri leži. Vendar pa ima Nara, tako kot vsaka druga prefektura, edinstvene vidike svoje kulture, katere deli izhajajo iz njene dolge zgodovine, ki sega v obdobje Nara. === Narečje === Obstajajo velike razlike v narečju med severno/osrednjo regijo prefekture, kjer je mesto Nara in okrožjem Okunoja na jugu. Severno/osrednje narečje je blizu narečju Osake, medtem ko narečje Okunoje daje prednost tokijskemu naglasu. Podaljševanje samoglasnikov v narečju Okunoja ni vidno v drugih narečjih regije Kinki, zaradi česar je posebna značilnost. === Kultura hrane === Živila, značilna za prefekturo Nara, so: * ''Kasuzuke'' (粕漬け), tudi ''kasu-zuke'', je japonska jed, pripravljena z vlaganjem rib ali zelenjave v drožeh (ostanki kvasa in drugih oborin) [[sake]]ja, znana kot ''sake kasu''. * ''Miva somen'', vrsta zelo tankih pšeničnih rezancev, manj kot 1,3 mm v premeru. * ''Čagaju'', riževa kaša iz zelenega čaja * ''Kakinoha zuši'', suši, ovit v lističe kakija je zelo stara in tradicionalna vrsta sušija, za katero je značilna fermentacija ali vlaganje sušija. * ''Meharizuši'', riževe kroglice, zavite v vložene liste ''takane'' (Rjava indijska gorčica '' Brassica juncea'') === Tradicionalna umetnost === Minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo priznava naslednje kot tradicionalne umetnosti Nare: * Pribor za pitje čaja iz Takajame (kategorija izdelkov iz bambusa, priznana leta 1975) * Čopiči za kaligrafijo iz Nare (kategorija pisalne potrebščine, priznana leta 1977) [[File:World Heritage Sites Nara.png|thumb|Svetovna dediščina Nare]] === Muzeji === * Narodni muzej Nara * Muzej palače Heidžō * Muzej umetnosti prefekture Nara * Muzej arheološkega inštituta Kašihara ==Turizem== V prefekturi Nara je veliko ''džijev'' ([[šintoistično svetišče]]), [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] in kofunov (megalitskih grobnic), zaradi česar je središče turizma. Poleg tega je v glavnem mestu Nara veliko območij svetovne dediščine, kot sta tempelj [[Todai-dži]] in [[svetišče Kasuga]]. ===Kraji svetovne dediščine Unesca=== {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''[[Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži]]''' | [[Hurju-dži]] || 法隆寺 |- | [[Hoki-dži]] || 法起寺 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]]''' | [[Todai-dži]] || 東大寺 |- | [[Kofuku-dži]] || 興福寺 |- | [[Svetišče Kasuga]] || 春日大社 |- | [[Gango-dži]] || 元興寺 |- | [[Jakuši-dži]] || 薬師寺 |- | [[Tošodai-dži]] || 唐招提寺 |- | [[Palača Heidžo]] || 平城宮跡 |- | [[Šoso-in]] || 正倉院 |} {{col-break}} {| |+ '''[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii]]''' | ''Območje'' || |- |rowspan="4" valign="top"| Gora Jošino | Kinpusen-dži |- | Svetišče Jošino Mikumari |- | Svetišče Kinpu |- | Svetišče Jošimizu |- | gora Omine | Ominesan-dži |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Budistični templji''' | Asuka-dera || 飛鳥寺 |- | Čūgū-dži || 中宮寺 |- | Hase-dera || 長谷寺 |- | Hōrin-dži || 法輪寺 |- | Murō-dži || 室生寺 |- | Saidai-dži || 西大寺 |- | Šin-Jakuši-dži || 新薬師寺 |- | Južni Hokke-dži || 南法華寺 |- | Taima-dera || 当麻寺 |} {{col-break}} {| |+ '''Šintoistična svetišča''' | Isonokami Džingu || 石上神宮 |- | Svetišče Kašihara || 橿原神宮 |- | Svetišče Danzan || 談山神社 |- | Svetišče Ōmiva || 大神神社 |- | Svetišče Ōjamato ||大和神社 |} {{col-break}} {| |+ '''Vroči vrelci''' | Dorogava || 洞川温泉 |- | Šionoha || 入之波温泉 |- | Kamiju || 上湯温泉 |- | Tocukava || 十津川温泉 |} {{col-end}} {| |+ '''Gore''' | Jamato Sanzan || 大和三山 |- | Vakakusa (gora) || 若草山 |- |colspan="2"| {{smaller|* "Tri gore Jamato"}} {| {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break}} {| |+ '''Grobnice in dediščina''' | Spomeniki Asuka-Fudžiwara, predlagana za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca |- |Grobnica Išibutai || 石舞台古墳 |- | Grobnica Kitora || キトラ古墳 |- | Grobnica Takamacuzuka || 高松塚古墳 |- | Grobnica Hašihaka || 箸墓古墳 |- | Grobnice Umami || 馬見古墳群 |- | Sakafuneiši dediščina || 酒船石遺跡 |} {{col-end}} {| |+ '''Druge znamenitosti''' | [[Nara Park]] || 奈良公園 |- | Narodni park Jošino-Kumano || 吉野熊野国立公園 |- | Kvazi narodni park Kongō-Ikoma-Kisen || 金剛生駒紀泉国定公園 |- | Kvazi narodni park Kōja-Rjūdžin || 高野龍神国定公園 |- | Kvazi narodni park Murō-Akame-Aojama || 室生赤目青山国定公園 |- | Kvazi narodni park Jamato-Aogaki || 大和青垣国定公園 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth. (2005). Japan encyclopedia. Cambridge: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5; OCLC 58053128 == Zunanje povezave == {{Commons category|Nara prefecture}} * [https://web.archive.org/web/20071214190316/http://www.pref.nara.jp/english/index.html Official Nara Prefecture homepage] * [https://www.visitnara.jp/ Nara Prefecture All Rights Reserved] * [http://www.okuyamato.pref.nara.jp/utsukushiki-nippon-nara/ okuyamato.pref.nara] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=660 Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=870 Historic Monuments of Ancient Nara (UNESCO)] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1142 Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range (UNESCO)] * [https://web.archive.org/web/20061012160234/http://www.aist-nara.ac.jp/~nomurak/apo/MapNara.pdf Map of Nara City] * [http://www.taleofgenji.org/japanese_temples.html Photos of Nara's temples & shrines] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] e8fijnhd53rfe7s8jeebmgwjwjwi511 14 522759 5737629 2022-08-20T13:32:00Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Konjske pasme]] na [[Kategorija:Pasme konj]]: stdr. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Pasme konj]] 02ncosf3fow2qxdu7jh3yk7824bolv1 14 522760 5737650 2022-08-20T13:32:30Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Kategorija:Pasje pasme]] na [[Kategorija:Pasme psov]]: stdr. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Pasme psov]] hv16ptikquc1xzxfmoy5iirv0f3fwue 0 522761 5737743 2022-08-20T15:08:48Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki '''Richeza Lotarinška''' ([[poljsko]] Rycheza Lotaryńska), imenovana tudi '''Richenza''', '''Rixa''', '''Ryksa''', je bila kneginja iz [[Lotaringija|lotarinške]] dinastije Ezzonidov, ki je s poroko s poljskim kraljem [[Mješko II. Lambert|Mješkom II. Lambertom]] postala poljska kraljica, * 995/1000, † [[21. marec]] [[1063]]. Njeno poroko s poljskim kraljem sta organizirala Mješko II. in njegov stric, cesar [[Oton III.]], da bi utrdila medsebojne vezi. Po moževi odstavitvi leta 1031 se je ločila od njega in se vrnila v [[Nemčija|Nemčijo]]. Po smrti njenega brata, vojvode Otona II. Švabskega, in posledično izumrtju moške linije njene rodbine, je odšla v samostan. Trudila se je ohraniti družinsko dediščino in financirala obnovo opatije Brauweiler. Po smrti je bila azglašena je za blaženo. ==Vir== {{refbegin|2}} * Bernhardt, John W. (2002). ''Itinerant Kingshiop & Royal Monasteries in Early Medieval Germany, c. 936-1075''. Cambridge University Press. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Ezzonidi||okoli|995/1000|21. marec|1063}} {{s-roy|pl}} |- {{s-bef|before=Oda Meissenska}} {{s-ttl|title=Kraljica-žena Poljske |years=1025–1034}} {{s-vac|next=[[Višeslava Kijevska]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1063]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] 8nyveezzlcjw3oca7gh4xy4ihuu4xo2 5737762 5737743 2022-08-20T15:24:37Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|consort=yes | succession = Kraljica žena Poljske | reign = 1025–1034 |coronation=25. december 1025 | birth_date = ok. 995/1000 | birth_place = | death_date = {{death date|1063|3|21|df=y}} | death_place = Saalfeld, [[Nemčija]] | house = Ezzonidi | father = Ezzo, grof palatin [[Lotaringija|Lotaringije]] | mother = Matilda Nemška | spouse = [[Mješko II. Lambert]] | issue = [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> Richeza, kraljica [[Ogrska|Ogrske]] <br> Gertruda, velika kneginja [[Kijevska Rusija|Kijeva]] | religion = [[Katolištvo|rimskokatoliška]] | burial_place = [[Stolnica sv. Petra, Köln]]<br> ''pred tem'' cerkev sv. Marije [[Köln]] }} '''Richeza Lotarinška''' ([[poljsko]] Rycheza Lotaryńska), imenovana tudi '''Richenza''', '''Rixa''', '''Ryksa''', je bila kneginja iz [[Lotaringija|lotarinške]] dinastije Ezzonidov, ki je s poroko s poljskim kraljem [[Mješko II. Lambert|Mješkom II. Lambertom]] postala poljska kraljica, * 995/1000, [[Lorena]], † [[21. marec]] [[1063]], Saalfeld, [[Nemčija]]. Njeno poroko s poljskim kraljem sta organizirala Mješko II. in njegov stric, cesar [[Oton III.]], da bi utrdila medsebojne vezi. Po moževi odstavitvi leta 1031 se je ločila od njega in se vrnila v [[Nemčija|Nemčijo]]. Po smrti njenega brata, vojvode Otona II. Švabskega, in posledično izumrtju moške linije njene rodbine, je odšla v samostan. Trudila se je ohraniti družinsko dediščino in financirala obnovo opatije Brauweiler. Po smrti je bila azglašena je za blaženo. ==Vir== {{refbegin|2}} * Bernhardt, John W. (2002). ''Itinerant Kingshiop & Royal Monasteries in Early Medieval Germany, c. 936-1075''. Cambridge University Press. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Ezzonidi||okoli|995/1000|21. marec|1063}} {{s-roy|pl}} |- {{s-bef|before=Oda Meissenska}} {{s-ttl|title=Kraljica-žena Poljske |years=1025–1034}} {{s-vac|next=[[Višeslava Kijevska]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1063]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] e9jhs689t1nc80l63jesp240xercldf 4 522762 5737744 2022-08-20T15:11:58Z MZaplotnik 13263 nov predlog wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg|Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg]]=== [[Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg|400px|Slika:Škocjan as seen from a kite.jpg]] * {{info}} '''[[Škocjan, Divača|Škocjan]], naselje v Občini Divača''', fotografiran s pomočjo [[Spuščanje zmajev|zmaja]], prispevek za natečaj [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji 2021]], foto [[:c:User:|Zmajsko društvo KAP Jasa]] * {{za}}, ker cenim prizadevanja avtorjev za nekoliko drugačen prikaz slovenskih naselij na Wikipediji. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:11, 20. avgust 2022 (CEST) 6jp6g1uabs256kxxrm3zi6725m8ix0k 0 522763 5737760 2022-08-20T15:23:56Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži | image = Horyu-ji10s3200.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]], [[Kansai]], [[Japonska]] | includes = {{flatlist| #[[Horju-dži]] #[[Hoki-dži]] }} | criteria = {{UNESCO WHS type|(i), (ii), (iv), (vi)}}(i), (ii), (iv), (vi) | ID = 660 | coordinates = {{coord|34|37|N|135|44|E|display=title, inline|format=dms}} | year = 1993 | area = 15,03 ha | buffer_zone = 571 ha | locmapin = Japonska | map_caption = }} '''Budistični spomeniki v kompleksu Horjū-dži''' na Unescovem seznamu svetovne dediščine so različne stavbe v Hurjū-dži in Hoki-dži v Ikarugi v prefekturi [[prefektura Nara|Nara]] na [[Japonska|Japonskem]]. Te stavbe so bile označene leta 1993 skupaj z okoliško pokrajino po več merilih. Vpisane strukture so nekatere najstarejših obstoječih lesenih stavb na svetu, ki izvirajo iz 7. do 8. stoletja. Številni spomeniki so tudi nacionalni zakladi Japonske in odražajo pomembno obdobje budističnega vpliva na Japonskem. Strukture vključujejo 21 stavb v vzhodnem templju Horju-dži, 9 v zahodnem templju, 17 samostanov in drugih stavb ter pagodo v Hoki-džiju.<ref>{{cite web | author = ICOMOS | author-link = | title = Advisory Body Evaluation| date = 1 October 1992 | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/660.pdf | access-date = 2009-08-03}}</ref> == Horju-dži ''kondo'' == [[File:Horyuji-L0325.jpg|thumb|Horju-dži kondo]] ''Kondo'', znan tudi kot »Zlata dvorana«, je znotraj vrat kompleksa templja Horju-dži. Struktura stoji blizu centra poleg pagode Horju-dži. Obe strukturi sta pomembni, a iz zelo različnih razlogov. ''Kondo'' je bil zgrajen z namenom, da se uporablja za budistično bogoslužje.<ref name=":04">{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education|year=2005|location=Upper Saddle River, New Jersey}}</ref> Na zunaj se gledalcu zdi kot dvonadstropna stavba. Deluje pa le prvo nadstropje (Mizuno, 92).<ref name=":14">{{Cite book|title=Asuka Buddhist Art : Horyu-ji|author=Mizuno, Siichi|date=1974|publisher=Weatherhill/Heibonsha|isbn=0834810204|oclc=912223923}}</ref> Streha ''konda'' prikazuje slog ''šotorov in zatrepov'', ki ga pogosto vidimo v vzhodnoazijski arhitekturi (Cartwright, ''Ancient History Encyclopedia''). Zunanjost lesene konstrukcije je bila prav tako okrašena s podobami zmajev in vodnega božanstva. Ob vstopu v stavbo se gledalec sooči s čudovitim prizorom: triado Šaka in skulpturami Jakuši. === Triada Šaka === Triada Šaka je znotraj stavbe Horju.dži kondo. Skulptura je bila postavljena na dvignjeno ploščad, tako da bo moral gledalec, ko vstopi v stavbo, pogledati navzgor, da bi opazoval predmet. Šaka sedi med svojima spremljevalcema v položaju posrednika. Krilo, ki ga nosi Šaka, pada čez njegove noge in ploščad, na kateri sedi, v slogu, znanem kot ''draperija v obliki slapa''. Njegove roke so nameščene v dveh različnih [[mudra]]h. Desna roka je v mudri pomiritve, leva roka pa v mudri izpolnjevanja želja. Za Šako je zapleteno okrašena [[mandorla]] z [[lotos]]ovim cvetom neposredno v sredini. Tik nad glavo Šake je dvignjen krog, ki naj bi stal kot predstavitev budističnega dragulja modrosti. Na zunanjih delih mandorle je sedem majhnih figur Bude. Te figure naj bi predstavljale sedem Bud, ki so prišli pred Šako. Dva spremljevalca sta bila postavljena na lotosove cvetove. Vsaka figura drži dragulj v roki. [[File:Horyuji-L0330.jpg|thumb|Horju-dži pagoda]] == Horjudži pagoda == Poleg ''konda'' stoji pagoda. ''Kondo'' deluje kot prostor za budistično čaščenje, vendar ima pagoda povsem drugačen namen. Petnadstropna stavba stoji kot neke vrste [[relikviarij]] ali spominsko mesto. Struktura je bila zgrajena tudi tako, da predstavlja diagram vesolja. Če se ustavite in pogledate stavbo, boste opazili, da se strehe v vsakem nadstropju manjšajo in manjšajo, bolj ko se približujejo vrhu. Središče pagode je vgrajeno v kamniti temelj, ki dejansko hrani budistične zaklade in [[relikvija|relikvije]]. Te relikvije so dali v posode iz stekla, zlata in srebra. [[File:Tamamushi Shrine.JPG|thumb|Svetišče Tamamuši]] == Svetišče Tamamuši == Svetišče Tamamuši je v hiši zakladov v Horju džiju. Svetišče je sestavljeno iz majhnega ''konda'', ki je postavljen na vrh pravokotnega podstavka. Podobno kot Horju-dži kondo ima miniaturni ''kondo'' na svetišču dvokapno in zatrepno streho ter kaže številne arhitekturne značilnosti obdobja Asuka. Svetišče je bogato okrašeno s številnimi obsežnimi detajli. V notranjosti svetišča je majhen kip Kannona, budističnega [[Bodhisatva|Bodhisatve]]. Notranje stene so bile prav tako obložene s številnimi majhnimi figurami Bude. Na sprednji strani pravokotnega podstavka so podobe štirih kraljev varuhov, na stranskih ploščah pa podobe Bodhisatve, ki stojijo na lotosovih cvetovih. Zadnja plošča prikazuje goro Rjoju, lokacijo, kjer je Šaka pridigal Lotosovo sutro. Na zgornjem podstavku svetišča so spredaj slike, ki prikazujejo upodobitve budističnih relikvij. Na zadnji strani podstavka je slika lokacije, za katero je znano, da je središče vesolja. Ta lokacija drži nebesa, oceane in zemljo ločene drug od drugega. Ta kraj je znan kot ''gora Sumeru''. Desna plošča prikazuje sliko Bude v prejšnjem življenju, leva plošča pa prikazuje prizor ''Lačne tigrice Jataka''. === Lačna tigrica Jataka === ''Lačna tigrica Jataka'' je zgodba na temo samožrtvovanja. V tej zgodbi Bodhisatva hodi skozi gozd, ko naleti na tigrico in njene sestradane mladiče. Da bi rešil življenja sestradanih živali, se Bodhisatva povzpne na vrh bližnje gore in skoči z nje. Vonj krvi, ki prihaja iz telesa Bodhisatve, je dovolj, da prebudi šibko tigrico in njene sestradane mladiče, da lahko jedo. == Seznam objektov == {| class="wikitable sortable" style="background:#ffffff;" |- !align="left" style="background:#ffdead;" | Ime !align="left" style="background:#ffdead;" | Tip !align="left" style="background:#ffdead;" | Lega !align="left" style="background:#ffdead;" class="unsortable"|Slika |- | {{nihongo|[[Horju-dži]]|法隆寺}} kompleks<ref name=":0">{{Cite web|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|title=Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area|url=http://whc.unesco.org/en/list/660/|access-date=2022-01-22|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> | Tempelj | Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]] |[[File:Horyu-ji03s3200.jpg|220px]] |- | {{nihongo|[[Hoki-dži]]|法起寺}} kompleks<ref name=":0" /> | Tempelj | Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]] |[[File:Hokiji08n4500.jpg|220px]] |} ==Galerija == <gallery> File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122507.jpg|Budistični spomeniki File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122502.jpg| File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122508.jpg|detajl rezbarije </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Buddhist monuments in the Horyu-ji area}} *[https://whc.unesco.org/en/list/660/ ''Buddhist Monuments in the Hōryū-ji Area'' at UNESCO] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] 9ogansy28eanklorgr808wdgm65i5rg 5737799 5737760 2022-08-20T17:31:42Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži | image = Horyu-ji10s3200.jpg | image_upright = 1.2 | caption = | location = Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]], [[Kansai]], [[Japonska]] | includes = {{flatlist| #[[Horju-dži]] #[[Hoki-dži]] }} | criteria = {{UNESCO WHS type|(i), (ii), (iv), (vi)}}(i), (ii), (iv), (vi) | ID = 660 | coordinates = {{coord|34|37|N|135|44|E|display=title, inline|format=dms}} | year = 1993 | area = 15,03 ha | buffer_zone = 571 ha | locmapin = Japonska | map_caption = }} '''Budistični spomeniki v kompleksu Horjū-dži''' na Unescovem seznamu svetovne dediščine so različne stavbe v [[Hurju-dži]] in [[Hoki-dži]] v Ikarugi v prefekturi [[prefektura Nara|Nara]] na [[Japonska|Japonskem]]. Te stavbe so bile označene leta 1993 skupaj z okoliško pokrajino po več merilih. Vpisane strukture so nekatere najstarejših obstoječih lesenih stavb na svetu, ki izvirajo iz 7. do 8. stoletja. Številni spomeniki so tudi nacionalni zakladi Japonske in odražajo pomembno obdobje budističnega vpliva na Japonskem. Strukture vključujejo 21 stavb v vzhodnem templju Horju-dži, 9 v zahodnem templju, 17 samostanov in drugih stavb ter pagodo v Hoki-džiju.<ref>{{cite web | author = ICOMOS | author-link = | title = Advisory Body Evaluation| date = 1 October 1992 | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/660.pdf | access-date = 2009-08-03}}</ref> == Horju-dži ''kondo'' == [[File:Horyuji-L0325.jpg|thumb|Horju-dži kondo]] ''Kondo'', znan tudi kot »Zlata dvorana«, je znotraj vrat kompleksa templja Horju-dži. Struktura stoji blizu centra poleg pagode Horju-dži. Obe strukturi sta pomembni, a iz zelo različnih razlogov. ''Kondo'' je bil zgrajen z namenom, da se uporablja za budistično bogoslužje.<ref name=":04">{{Cite book|title=History of Japanese Art|last=Mason|first=Penelope|publisher=Pearson Education|year=2005|location=Upper Saddle River, New Jersey}}</ref> Na zunaj se gledalcu zdi kot dvonadstropna stavba. Deluje pa le prvo nadstropje (Mizuno, 92).<ref name=":14">{{Cite book|title=Asuka Buddhist Art : Horyu-ji|author=Mizuno, Siichi|date=1974|publisher=Weatherhill/Heibonsha|isbn=0834810204|oclc=912223923}}</ref> Streha ''konda'' prikazuje slog ''šotorov in zatrepov'', ki ga pogosto vidimo v vzhodnoazijski arhitekturi (Cartwright, ''Ancient History Encyclopedia''). Zunanjost lesene konstrukcije je bila prav tako okrašena s podobami zmajev in vodnega božanstva. Ob vstopu v stavbo se gledalec sooči s čudovitim prizorom: triado Šaka in skulpturami Jakuši. === Triada Šaka === Triada Šaka je znotraj stavbe Horju.dži kondo. Skulptura je bila postavljena na dvignjeno ploščad, tako da bo moral gledalec, ko vstopi v stavbo, pogledati navzgor, da bi opazoval predmet. Šaka sedi med svojima spremljevalcema v položaju posrednika. Krilo, ki ga nosi Šaka, pada čez njegove noge in ploščad, na kateri sedi, v slogu, znanem kot ''draperija v obliki slapa''. Njegove roke so nameščene v dveh različnih [[mudra]]h. Desna roka je v mudri pomiritve, leva roka pa v mudri izpolnjevanja želja. Za Šako je zapleteno okrašena [[mandorla]] z [[lotos]]ovim cvetom neposredno v sredini. Tik nad glavo Šake je dvignjen krog, ki naj bi stal kot predstavitev budističnega dragulja modrosti. Na zunanjih delih mandorle je sedem majhnih figur Bude. Te figure naj bi predstavljale sedem Bud, ki so prišli pred Šako. Dva spremljevalca sta bila postavljena na lotosove cvetove. Vsaka figura drži dragulj v roki. [[File:Horyuji-L0330.jpg|thumb|Horju-dži pagoda]] == Horjudži pagoda == Poleg ''konda'' stoji pagoda. ''Kondo'' deluje kot prostor za budistično čaščenje, vendar ima pagoda povsem drugačen namen. Petnadstropna stavba stoji kot neke vrste [[relikviarij]] ali spominsko mesto. Struktura je bila zgrajena tudi tako, da predstavlja diagram vesolja. Če se ustavite in pogledate stavbo, boste opazili, da se strehe v vsakem nadstropju manjšajo in manjšajo, bolj ko se približujejo vrhu. Središče pagode je vgrajeno v kamniti temelj, ki dejansko hrani budistične zaklade in [[relikvija|relikvije]]. Te relikvije so dali v posode iz stekla, zlata in srebra. [[File:Tamamushi Shrine.JPG|thumb|Svetišče Tamamuši]] == Svetišče Tamamuši == Svetišče Tamamuši je v hiši zakladov v Horju džiju. Svetišče je sestavljeno iz majhnega ''konda'', ki je postavljen na vrh pravokotnega podstavka. Podobno kot Horju-dži kondo ima miniaturni ''kondo'' na svetišču dvokapno in zatrepno streho ter kaže številne arhitekturne značilnosti obdobja Asuka. Svetišče je bogato okrašeno s številnimi obsežnimi detajli. V notranjosti svetišča je majhen kip Kannona, budističnega [[Bodhisatva|Bodhisatve]]. Notranje stene so bile prav tako obložene s številnimi majhnimi figurami Bude. Na sprednji strani pravokotnega podstavka so podobe štirih kraljev varuhov, na stranskih ploščah pa podobe Bodhisatve, ki stojijo na lotosovih cvetovih. Zadnja plošča prikazuje goro Rjoju, lokacijo, kjer je Šaka pridigal Lotosovo sutro. Na zgornjem podstavku svetišča so spredaj slike, ki prikazujejo upodobitve budističnih relikvij. Na zadnji strani podstavka je slika lokacije, za katero je znano, da je središče vesolja. Ta lokacija drži nebesa, oceane in zemljo ločene drug od drugega. Ta kraj je znan kot ''gora Sumeru''. Desna plošča prikazuje sliko Bude v prejšnjem življenju, leva plošča pa prikazuje prizor ''Lačne tigrice Jataka''. === Lačna tigrica Jataka === ''Lačna tigrica Jataka'' je zgodba na temo samožrtvovanja. V tej zgodbi Bodhisatva hodi skozi gozd, ko naleti na tigrico in njene sestradane mladiče. Da bi rešil življenja sestradanih živali, se Bodhisatva povzpne na vrh bližnje gore in skoči z nje. Vonj krvi, ki prihaja iz telesa Bodhisatve, je dovolj, da prebudi šibko tigrico in njene sestradane mladiče, da lahko jedo. == Seznam objektov == {| class="wikitable sortable" style="background:#ffffff;" |- !align="left" style="background:#ffdead;" | Ime !align="left" style="background:#ffdead;" | Tip !align="left" style="background:#ffdead;" | Lega !align="left" style="background:#ffdead;" class="unsortable"|Slika |- | {{nihongo|[[Horju-dži]]|法隆寺}} kompleks<ref name=":0">{{Cite web|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|title=Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area|url=http://whc.unesco.org/en/list/660/|access-date=2022-01-22|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> | Tempelj | Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]] |[[File:Horyu-ji03s3200.jpg|220px]] |- | {{nihongo|[[Hoki-dži]]|法起寺}} kompleks<ref name=":0" /> | Tempelj | Ikaruga, okrožje Ikoma, [[prefektura Nara]] |[[File:Hokiji08n4500.jpg|220px]] |} ==Galerija == <gallery> File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122507.jpg|Budistični spomeniki File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122502.jpg| File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122508.jpg|detajl rezbarije </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Buddhist monuments in the Horyu-ji area}} *[https://whc.unesco.org/en/list/660/ ''Buddhist Monuments in the Hōryū-ji Area'' at UNESCO] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] pkaog8mij5ekpg520g46d3jl30md63c 0 522764 5737776 2022-08-20T16:08:47Z Florentina Veršič 146476 Preusmeritvena stran. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Slapovi]] hudjap9e6m0j1e888xyeyatx1cvjhqo 0 522765 5737782 2022-08-20T16:27:42Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki '''Višeslava Svjatoslavna Kijevska''' ([[rusko]] Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, [[poljsko]] Wyszesława Światosławówna) je bila [[Kijevska Rusija|kijevska]] kneginja iz dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]] in s poroko z [[Boleslav II. Poljski|Boleslavom II. Smelim]] vojvodinja in nato kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * okoli [[1047]],<ref>[http://www.homar.org/genealog/v_europa_ii/pln02.htm Genealogía, Reyes y Reinos by Nicolas Homar]. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> † po [[1089]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1047]] [[Kategorija:Umrli leta 1089]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] 8qq0h3b9bno2lpjvgiie3wanca9kg2w 5737783 5737782 2022-08-20T16:32:23Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1068 ?–1079 | coronation = | full name = | spouse =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Smeli]] | issue = Mješko Boleslavič | house =[[Rurikidi]] | royal anthem = | father = Svjatoslav II. Kijevski | mother = Kilikija | birth_date =1047 ? | birth_place = | death_date = po 1089 | death_place = | date of burial = | place of burial = |}} '''Višeslava Svjatoslavna Kijevska''' ([[rusko]] Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, [[poljsko]] Wyszesława Światosławówna) je bila [[Kijevska Rusija|kijevska]] kneginja iz dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]] in s poroko z [[Boleslav II. Poljski|Boleslavom II. Smelim]] vojvodinja in nato kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * okoli [[1047]],<ref>[http://www.homar.org/genealog/v_europa_ii/pln02.htm Genealogía, Reyes y Reinos by Nicolas Homar]. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> † po [[1089]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1047]] [[Kategorija:Umrli leta 1089]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] 9dfdz2xqx6o4pdatlu8kdiy2ehsm572 5737786 5737783 2022-08-20T17:02:32Z Octopus 13285 Življenje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1068 ?–1079 | coronation = | full name = | spouse =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Smeli]] | issue = Mješko Boleslavič | house =[[Rurikidi]] | royal anthem = | father = Svjatoslav II. Kijevski | mother = Kilikija | birth_date =1047 ? | birth_place = | death_date = po 1089 | death_place = | date of burial = | place of burial = |}} '''Višeslava Svjatoslavna Kijevska''' ([[rusko]] Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, [[poljsko]] Wyszesława Światosławówna) je bila [[Kijevska Rusija|kijevska]] kneginja iz dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]] in s poroko z [[Boleslav II. Poljski|Boleslavom II. Smelim]] vojvodinja in nato kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * okoli [[1047]],<ref>[http://www.homar.org/genealog/v_europa_ii/pln02.htm Genealogía, Reyes y Reinos by Nicolas Homar]. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> † po [[1089]]. ==Življenje== Višeslava je bila najstarejši otrok in edina hčerka Svjatoslava II., vojvode Černigova in kasneje velikega kijevskega kneza in njegove žene Kilikije, verjetno Ditmarške.<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#VizeslavaSviatoslavnaMBoleslawIIPoland ''RUSSIA, Rurik - Vizeslava Sviatoslavna wife Boleslaw II Poland''] in MedLands Projects by Charles Crowley. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> ==Življenje== O Višeslavinem materinstvu so poročali kronist Jan Długosz in drugi avtorji.<ref>Nicholas Baumgarten (1927), str. 20; Sommersberg. ''Selisiacorum Rerum Scriptores'', vol. V, cap. 1, str. 650-651; ''Monumenta Poloniae Historica'', vol. IV, cap. 10; Tatyszczew, vol. III, p. 119, and Linniczenko, ''Relations mutuelles de Russie et de Pologne'', str. 53.</ref> Z Boleslavom II. se je zagotovo poročila pred letom 1069, ker je bil takrat rojen njem edini otrok Mješko Boleslavič. Za poljsko kraljico je bila kronana verjetno na [[Božič |Božični dan]] leta 1076 v stolnici v [[Gniezno|Gnieznu]]. Kronal jo je gnjeznenski nadškof Bogumil. Po moževi odstavitvi je bila leta 1079 skupaj z njim in sinom izgnana na [[Ogrska|Ogrsko]]. Dve leti kasneje (okoli 1081/1082) je Boleslav II. umrl v skrivnostnih okoliščinah, verjetno zaradi strupa. Leta 1086 se je Višeslava skupaj s sinom Mješkom vrnila na Poljsko. Po pisanju [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] se je udeležila pogreba svojega sina, ki je bil zastrupljen leta 1089. To je tudi njega zadnja omemba. Njena kasnejša usoda ostaja neznana. Sodobni zgodovinarji, na čelu z Oswaldom Balzerjem v njegovem ''Rodoslovju Pjastov'' (1895), so ovrgli ime in poreklo žene Boleslava II. Navedli so, da je bila verjetno nemškega ali ruskega porekla. Obstaja tudi teorija, da je bila Boleslavova žena kraljica Agneza (Agnes Regina), katere osmrtnica je zapisana v Zwiefaltnu. Domneva se tudi, da je bila iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]].<ref>T. Jurek. ''Agnes regina. W poszukiwaniu żony Bolesława Szczodrego'', LXXII, 2006, str. 95-104.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1047]] [[Kategorija:Umrli leta 1089]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] h1op3l23b492qi9ka6ts0yeyoj7771e 5737791 5737786 2022-08-20T17:06:11Z Octopus 13285 /* Sklici */ info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar|consort=yes | succession = Vojvodinja žena Poljske | reign = 1068 ?–1079 | coronation = | full name = | spouse =[[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Smeli]] | issue = Mješko Boleslavič | house =[[Rurikidi]] | royal anthem = | father = Svjatoslav II. Kijevski | mother = Kilikija | birth_date =1047 ? | birth_place = | death_date = po 1089 | death_place = | date of burial = | place of burial = |}} '''Višeslava Svjatoslavna Kijevska''' ([[rusko]] Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, [[poljsko]] Wyszesława Światosławówna) je bila [[Kijevska Rusija|kijevska]] kneginja iz dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]] in s poroko z [[Boleslav II. Poljski|Boleslavom II. Smelim]] vojvodinja in nato kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * okoli [[1047]],<ref>[http://www.homar.org/genealog/v_europa_ii/pln02.htm Genealogía, Reyes y Reinos by Nicolas Homar]. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> † po [[1089]]. ==Življenje== Višeslava je bila najstarejši otrok in edina hčerka Svjatoslava II., vojvode Černigova in kasneje velikega kijevskega kneza in njegove žene Kilikije, verjetno Ditmarške.<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/RUSSIA,%20Rurik.htm#VizeslavaSviatoslavnaMBoleslawIIPoland ''RUSSIA, Rurik - Vizeslava Sviatoslavna wife Boleslaw II Poland''] in MedLands Projects by Charles Crowley. Pridobljeno 15. julija 2014.</ref> ==Življenje== O Višeslavinem materinstvu so poročali kronist Jan Długosz in drugi avtorji.<ref>Nicholas Baumgarten (1927), str. 20; Sommersberg. ''Selisiacorum Rerum Scriptores'', vol. V, cap. 1, str. 650-651; ''Monumenta Poloniae Historica'', vol. IV, cap. 10; Tatyszczew, vol. III, p. 119, and Linniczenko, ''Relations mutuelles de Russie et de Pologne'', str. 53.</ref> Z Boleslavom II. se je zagotovo poročila pred letom 1069, ker je bil takrat rojen njem edini otrok Mješko Boleslavič. Za poljsko kraljico je bila kronana verjetno na [[Božič |Božični dan]] leta 1076 v stolnici v [[Gniezno|Gnieznu]]. Kronal jo je gnjeznenski nadškof Bogumil. Po moževi odstavitvi je bila leta 1079 skupaj z njim in sinom izgnana na [[Ogrska|Ogrsko]]. Dve leti kasneje (okoli 1081/1082) je Boleslav II. umrl v skrivnostnih okoliščinah, verjetno zaradi strupa. Leta 1086 se je Višeslava skupaj s sinom Mješkom vrnila na Poljsko. Po pisanju [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] se je udeležila pogreba svojega sina, ki je bil zastrupljen leta 1089. To je tudi njega zadnja omemba. Njena kasnejša usoda ostaja neznana. Sodobni zgodovinarji, na čelu z Oswaldom Balzerjem v njegovem ''Rodoslovju Pjastov'' (1895), so ovrgli ime in poreklo žene Boleslava II. Navedli so, da je bila verjetno nemškega ali ruskega porekla. Obstaja tudi teorija, da je bila Boleslavova žena kraljica Agneza (Agnes Regina), katere osmrtnica je zapisana v Zwiefaltnu. Domneva se tudi, da je bila iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]].<ref>T. Jurek. ''Agnes regina. W poszukiwaniu żony Bolesława Szczodrego'', LXXII, 2006, str. 95-104.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou | [[Rurikidi]] ||ok. 1047 ?||po 1089|}} {{s-roy|pl}} {{s-bef|before= [[Marija Dobronjega Kijevska]]}} {{s-ttl|title=Vojvodinja Poljske<br><small>od leta 1076 kraljica Poljske</small>|years=1068?–1079}} {{s-aft|after=[[Judita Češka]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1047]] [[Kategorija:Umrli leta 1089]] [[Kategorija:Rurikidi]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] 4avsfkqrhud5xa2pqhwzy6as0gm56mh 5 522766 5737789 2022-08-20T17:05:29Z Yerpo 8417 /* Seznami */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Seznami == {{ping|Pinky sl}} hvala za postavitev strani. Sezname bom objavil konec meseca. Razmišljam tudi, da bi jih prestavil na "Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v xy regiji" in nato te strani posodabljal vsako leto, ne da so vsakič ločeni seznami. Imaš kako boljšo idejo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:05, 20. avgust 2022 (CEST) i1t94sie8f4pycxf4lhpfxz9zslif2g 5737880 5737789 2022-08-20T19:11:42Z Pinky sl 2932 /* Seznami */ wikitext text/x-wiki == Seznami == {{ping|Pinky sl}} hvala za postavitev strani. Sezname bom objavil konec meseca. Razmišljam tudi, da bi jih prestavil na "Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v xy regiji" in nato te strani posodabljal vsako leto, ne da so vsakič ločeni seznami. Imaš kako boljšo idejo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:05, 20. avgust 2022 (CEST) : Ja, mislim da je to odlična ideja. Jih bom jaz prestavila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:11, 20. avgust 2022 (CEST) aszffhrz5eykzqmtr043i0li2tpygbz 0 522767 5737803 2022-08-20T18:25:50Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Horju-dži<br />法隆寺 | native_name = | image = Horyu-ji National Treasure World heritage 国宝・世界遺産法隆寺85.JPG | alt = | caption = Kondo (levo) in pagoda (desno) {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1-1 Hōryū-ji Sannai, Ikaruga, okrožje Ikoma, [[Prefektura Nara]] | coordinates = | religious_affiliation = Princ Šōtoku | deity = Šaka Njorai (Šakjamuni) | country = Japonska | functional_status = | website = {{url|http://www.horyuji.or.jp/}} | founded_by = [[cesarica Suiko]], princ Šōtoku | year_completed = 607 }} '''Horju-dži''' (法隆寺, »tempelj cvetoče dharme«) je [[budistični tempelj]], ki je bil nekoč eden od mogočnih sedmih velikih templjev v Ikarugi, [[prefektura Nara]] na [[Japonska|Japonskem]]. Njegovo polno ime je '''Hōrjū Gakumon-dži''' (法隆学問寺) ali »Učni tempelj cvetočega zakona«, kompleks pa služi kot semenišče in [[samostan]]. Tempelj je ustanovil princ Šōtoku leta 607, vendar so po ''[[Nihon Šoki]]ju'' leta 670 vse stavbe zgorele zaradi strele. Vendar pa je ''[[kondo|kon-do]]'' (glavna dvorana), rekonstruirana pred vsaj 1300 leti, splošno priznana kot najstarejša lesena stavba na svetu.<ref name="WHHoryuji">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/660|title=Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area, UNESCO World Heritage|access-date=2007-04-02}}</ref><ref name="GW2JPN">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=D7_MSioiABQC&q=horyu+ji&pg=PA47|title=Gateway to Japan, "A Japanese Prince and his temple"|access-date=2007-04-02|publisher=Kodansha International|year=1998|author1=June Kinoshita |author2=Nicholas Palevsky |isbn=9784770020185}}</ref> Požar, ki je izbruhnil med razstavljanjem in popravilom ''kondōja'' 26. januarja 1949, je uničil [[freska|fresko]] iz [[obdobje Asuka|obdobja Asuka]], nacionalno bogastvo, in šokiral Japonce. Na podlagi te nesreče je dan, ko je izbruhnil požar, danes dan požarne varnosti kulturnih dobrin. Leta 1993 je bil tempelj Horjū-dži skupaj s [[Hoki-dži]] registriran kot prvi na seznamu Unescove svetovne dediščine pod imenom ''[[Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži]]''. Raziskava drevesnih obročev, opravljena leta 2001, je pokazala, da so ''[[šinbašira|šinbaširo]]'' (osrednji steber v jedru pagode) petnadstropne pagode posekali leta 594, preden je zgorela leta 670.<ref>{{cite book| title=法隆寺五重塔心柱の年輪年代 | url=https://repository.nabunken.go.jp/dspace/bitstream/11177/309/1/BA67898227_2001_032_033.pdf| last=ja:光谷拓実| author-link=:ja:光谷拓実| year=2001| access-date=2020-02-08}}</ref> == Zgodovina == [[File:Horyu-ji45s2s4500.jpg|thumb|250px|left|Šičidō garan]] Tempelj je prvotno naročil princ Šōtoku; takrat se je imenoval Vakakusadera, ime, ki se še vedno včasih uporablja.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |pages=61 |edition= Second}}</ref> Ta prvi tempelj naj bi bil dokončan leta 607.<ref>{{cite book |last1=Buswell |first1=R.E.J. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |date=2013 |publisher=Princeton University Press |location=Princeton, NJ}}</ref> Horju-dži je bil posvečen Jakuši Njorai, Budi zdravljenja in v čast prinčevemu očetu. Izkopavanja leta 1939 so potrdila, da je palača princa Šotokuja, Ikaruga-no-mija (斑鳩宮), zasedala vzhodni del sedanjega tempeljskega kompleksa, kjer je danes Tō-in (東院).<ref name="ISBN 0521223520">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=x5mwgfPXK1kC&q=horyu+ji&pg=PA175|title=The Cambridge history of Japan "The Asuka Enlightenment" p.175|access-date=2007-04-03|publisher=Cambridge University|year=1988|author=John Whitney Hall|isbn=9780521223522}}</ref> Odkrili so tudi ruševine tempeljskega kompleksa, ki je bil jugozahodno od knežje palače in ne v celoti znotraj sedanjega tempeljskega kompleksa. Prvotni tempelj, ki so ga sodobni zgodovinarji in arheologi poimenovali Vakakusa-garan (若草伽藍), je bil izgubljen, verjetno zgorel do tal, potem ko ga je udarila strela leta 670. Tempelj je bil rekonstruiran, vendar nekoliko preusmerjen v severozahodni položaj, za katerega se verjame, so bile dokončane okoli leta 711. <ref name="100years">{{cite web | last = Web Japan | first = sponsored by the Ministry of Foreign Affairs, Japan | title = One hundred years older than supposed?: World Heritage Pagoda | url=http://web-japan.org/trends00/honbun/tj010330.html | access-date = 2007-04-04 }}</ref> Tempelj je bil popravljen in ponovno sestavljen v začetku 12. stoletja, leta 1374 in 1603.<ref name="ISBN 0750634340a">{{cite book | title=Conservation of Historic Timber Structures: an ecological approach |url=https://books.google.com/books?id=wVk7s0W8IT8C&pg=PA22| last=Marstein| first=Nils|author2=Knut Einar Larsen| year=2000| page=22| publisher=Elsevier | isbn=978-0-7506-3434-2 }}</ref> V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]], ko je kult Šōtokuja postal pomemben na Japonskem, je Horjū-dži postal pomembno mesto za čaščenje davno umrlega princa. V tem času se je povečalo število obrednih praks, posvečenih princu Šōtokuju. Spominska služba za princa, imenovana slovesnost Šōrjō-e, je postala vsakoletni dogodek v templju v začetku 12. stoletja in se izvaja še danes tu in v drugih templjih, povezanih s princem Šōtokujem. Obdobje Kamakura in zgodnje [[obdobje Heian]] sta prav tako prinesla nove dodatke k Horjū-dži, vključno s posvetitvijo več novih dvoran v vzhodnih in zahodnih kompleksih za čaščenje princa kot inkarnacije bodhisattve Kannona.<ref>{{cite journal |last1=Pradel |first1=Chari |title=Shōkō Mandara and the Cult of Prince Shōtoku in the Kamakura Period |journal=Artibus Asiae |date=2008 |volume=68 |issue=2 |pages=215–246 |jstor=40599600 }}</ref>] Rast kulta Šōtoku od 7. stoletja naprej je spodbudila vzpon Horjū-džija kot znanega templja na Japonskem. Do konca vladavine Tokugava sredi 19. stoletja je tempelj redno prejemal obsežna sredstva od šogunata. Poleg tega je tempelj rasel in vzdrževal tesne odnose s sekto Hosso skozi celotno [[obdobje Edo]].<ref>{{cite journal |last1=McDermott |first1=Hiroko |title=The Hōryūji Treasures and Early Meiji Cultural Policy |journal=Monumenta Nipponica |date=Autumn 2006 |volume=61 |issue=3 |page=342 |doi=10.1353/mni.2006.0033 |s2cid=143040238 }}</ref> Z začetkom v zgodnjih letih obdobja Meidži so pomembne politične spremembe na Japonskem Horjū-džiju prinesle nove izzive. [[Šintoizem]] je bil leta 1868 uveden kot uradna državna vera, kar je povzročilo vladno zaplembo številnih budističnih zemljišč, strog vladni nadzor in kategorizacijo budističnih templjev ter strmo zmanjšanje finančne podpore za sam Horjū-dži. Prekategorizacija uradno priznanih budističnih sekt s strani vlade, ki se je zgodila kmalu po začetku vladavine Meidži, ni priznala sekte Hossō kot formalne institucije japonskega budizma. Ko je bil sedež sekte Hosso, Kōfuku-dži, med obnovo Meidži za nekaj časa zaprt, se je Horjū-dži povezal s Šingon budizmom.{{sfn|McDermott|2006|p=341}} Ko pa je vlada spremenila svoje stališče in dovolila budističnim templjem, da si izberejo lastno pridruženo sekto v poznem 19. stoletju, je Horjū-dži obnovil svojo pripadnost šoli Hossō. Zaradi pomanjkanja virov v zgodnjem obdobju Meidži so se menihi v Horjū-džiju odločili podariti veliko tempeljskih zakladov za muzejsko razstavo. Uspelo jim je zagotoviti nadomestilo za to donacijo, kar je izboljšalo finančno stanje templja. Konservatorska dela na mestu so se začela leta 1895, vrhunec pa so dosegla leta 1934, ko se je začel obsežen projekt obnove v Horjū-džija.<ref name="The Washington Post">{{cite news |last1=Burgess |first1=John |title=After 51 Years, a Temple is Restored |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1985/12/26/after-51-years-a-temple-is-restored/39e9345f-d796-40be-b639-587fba1d8319/ |newspaper=The Washington Post |access-date=26 April 2019}}</ref> Projekt je bil prekinjen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko so bili veliki deli samega templja razstavljeni in skriti v hribih, ki obkrožajo Naro. Vendar pa je zaradi politike Združenih držav Amerike glede ohranjanja kulturnih znamenitosti v Nari in Kjotu celotno mesto med vojno obvarovano pred bombardiranjem. Projekt obnove se je nadaljeval po vojni in zaključil leta 1985. Velik del tempeljskega kompleksa je bil popravljen zaradi stoletne okoljske škode. Med obnovo so bile starejše poslikave templja uporabljene za določitev prvotne postavitve kompleksa, številni bivalni prostori, zgrajeni v vmesnih letih, pa so bili porušeni. Danes lahko tempelj identificiramo kot sedež sekte Šōtoku in je priljubljeno mesto za romanje. Kot Unescova svetovna dediščina je Horju-dži tudi privlačno mesto za turiste. Glede na spletno stran templja je trenutno dom več kot 180-im japonskim državnim bogastvom in pomembnim kulturnim dobrinam in je bil prva struktura na Japonskem, ki je postala svetovna dediščina. Horju-dži še vedno prireja pogoste dogodke na različnih lokacijah v kompleksu in številne njegove strukture so odprte za javnost. == Arhitektura == [[File:Horyu-ji03s3200.jpg|thumb|right|''Čūmon'' (notranja vrata) s stebri z entazo]] [[File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122502.jpg|thumb|left| Budistični spomeniki na območju Horju-dži]] [[File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122508.jpg|thumb|right| Podrobnejši pogled na lesene rezbarije..]] === Sedanji kompleks === Trenutni tempelj sestavljata dve območji, Sai-in (西院) na zahodu in Tō-in (東院) na vzhodu. Zahodni del templja vsebuje ''kondō'' (金堂, velika dvorana svetišča) in tempeljsko petnadstropno [[japonska pagoda|pagodo]]. Območje Tō-in ima osmerokotno dvorano Jumedono (夢殿, Dvorana sanj) in leži 122 metrov vzhodno od območja Sai-in. V kompleksu so tudi meniški prostori, predavalnice, knjižnice in jedilnice. === Značilnosti === [[File:Horyu-ji37s3200.jpg|thumb|left| Zvonik vzhodnega predela]] Rekonstruirane stavbe zajemajo pomembne kulturne vplive iz Treh kraljestev Koreje, zlasti iz Baekjeja,<ref name="Gupta2008">{{cite book|author=Sameer Das Gupta|title=Advanced history of Buddhism: monasteries and temples|url=https://books.google.com/books?id=H4ckAQAAIAAJ&q=H%C5%8Dryu-ji+baekje|date=1 January 2008|publisher=Cyber Tech Publications|pages=289–|isbn=9788178843438}}</ref> kot tudi od vzhodnega Hana do severnega Weija na Kitajskem.<ref>{{cite web|url=https://www.orientalarchitecture.com/nara/horyujiindex.htm|title=Asian Historical Architecture: A Photographic Survey|last=orientalarchitecture.com|website=Asian Architecture}}</ref> Kitajski vpliv je prišel skozi Baekje, saj je imel Baekje v tistem času trajne trgovinske odnose s Kitajsko. Rekonstrukcija je Horju-džiju omogočila, da absorbira in pokaže edinstveno fuzijo slogovnih elementov zgodnjega obdobja Asuka, dodanih nekaj izrazitih elementov, ki so bili vidni le tukaj, kot so izredno majhni proporci petega nadstropja pagode, ki so jih stavbe stavile v kasnejših letih pomanjkanje. Prav tako je dom edinstvenih primerov zgodnje [[japonska arhitektura|japonske arhitekture]], kot je svetišče Tamamuši.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |pages=65 |edition= Second}}</ref> Obstaja veliko značilnosti, ki kažejo, da trenutno območje Horju-dži ni povsem povezano s slogom obdobja Asuka na enak način kot druga dela iz tega obdobja.<ref name="ISBN 0750622679">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA731|title=Banister Fletcher's A History of Architecture |page=731|access-date=2007-04-03|publisher=Architectural Press|year=1996|first1=Banister |last1=Fletcher |first2=Dan |last2=Cruickshank|isbn=9780750622677}}</ref> Strokovnjaki ugotavljajo, da je slog Horju-dži bolj »konservativen« kot drugi primeri iz tega obdobja, kot je Jakuši-dži.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |page=62 |edition= Second}}</ref> === Pagoda === [[File:Horyu-ji06s3200.jpg|thumb|left| Pagoda ima nekatere značilnosti, edinstvene za Horjū-dži]] Petnadstropna pagoda, ki stoji na območju Sai-in, je visoka 32,45 metra in je ena najstarejših obstoječih lesenih stavb na svetu. Les, uporabljen v osrednjem stebru ali ''axis mundi'' pagode, je po dendrokronološki analizi ocenjen, da je bil posekan leta 594. ''Axis mundi'' počiva tri metre pod površino masivnega temeljnega kamna, ki sega v zemljo. Na njegovem dnu je shranjena [[relikvija]], za katero verjamejo, da je delček kosti Bude. Okoli njega so štirje izklesani prizori iz življenja Bude obrnjeni v štirih smereh sveta.<ref>{{cite book | title=''sekai bunka isan Horyuji o kataru'' 世界文化遺産法隆寺を語る (Horyuji, a World Heritage described)| last=Ryōshin Takada 高田良信| year=2007| pages=185–190| publisher=Yanagihara Shuppan 柳原出版}} During the reconstruction of the pagoda in the 1950s, the reliquary was shortly removed from the hollow for restoration, then placed back.</ref> Pagoda je petnadstropna, vendar, kot je običajno za pagode, ni dostopa do notranjosti.<ref name="ISBN 4770029772">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=RfswGk-C0ykC&q=horyu+ji&pg=RA3-PA40|title=The Arts of Japan, p40|access-date=2007-04-03|publisher=Kodansha International|year=2003|author=Seiroku Noma|work=John Rosenfeld (Trans.)|isbn=9784770029775}}</ref> === Kondo === [[File:Horyu-ji42s3200.jpg|thumb|right|''Kondō'']] ''Kondō'', ki je vzporedno s pagodo v Sai-inu, je še ena najstarejših lesenih stavb na svetu. Dvorana meri 18,5 m krat 15,2 m. Dvorana je dvonadstropna, s strehami, zakrivljenimi v vogalih. Samo prvo nadstropje ima dvojno streho. To so dodali pozneje v obdobju Nara z dodatnimi stebri, da bi držali prvotno prvo streho, ker je segala več kot štiri metre mimo stavbe. Zaradi požara, ki je izbruhnil 26. januarja 1949, je bila stavba in poslikave močno poškodovana, predvsem prvo nadstropje. Zaradi obnove (dokončane leta 1954) se ocenjuje, da je približno petnajst do dvajset odstotkov prvotnega materiala ''kondo'' iz 7. stoletja ostalo v sedanji stavbi, medtem ko so bili zogleneli členi skrbno odstranjeni in ponovno spravljeni v ločeno ognjevarno skladišče za prihodnje raziskave.<ref name="ISBN 3930698986">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zh88TftnTsYC&pg=RA1-PA48|title=Hozon: architectural and urban conservation in Japan, p48|access-date=2007-04-03|publisher=Edition Axel Menges|year=1998|author1=Niels Gutschow |author2=Siegfried RCT Enders |isbn=9783930698981}}</ref> Z nedavno dendrokronološko analizo, opravljeno z uporabo materialov, ohranjenih med obnovami v 1950-ih, se je izkazalo, da so bili nekateri posekani pred letom 670, kar kaže na možnost, da je bil sedanji ''kondō'' že v gradnji, ko je »požar leta 670«, kot je zapisano v ''Nihon Šoki'', požgal nekdanji Vakakusa-garan.<ref>{{Cite web|date=2004-07-20|title=Find rekindles debate over Horyuji Temple|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2004/07/20/national/find-rekindles-debate-over-horyuji-temple/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107222820if_/https://www.japantimes.co.jp/news/2004/07/20/national/find-rekindles-debate-over-horyuji-temple/#.XDPSot-nxPY|archive-date=2019-01-07|access-date=2021-08-14|website=[[Japan Times]]}}</ref> Dvorana hrani slavno ''Triado Šaka'', skupaj z bronastima kipoma Jakuši in Amida Njorai ter drugimi nacionalnimi bogastvi. Stenske slike, ki so danes prikazane v ''kondōju'', so reprodukcije iz leta 1967. [[File:HoryujiYumedono0363edit4.jpg|thumb|220px| Jumedono, dvorana, povezana s princem Šōtokujem]] === Jumedono (Dvorana sanja) === Jumedono je ena glavnih stavb na območju Tō-in, zgrajena na tleh, kjer je bila nekoč zasebna palača princa Šōtokuja, ''Ikaruga no mija''. Sedanja inkarnacija te dvorane je bila zgrajena leta 739, da bi pomirila prinčev duh. Dvorana je svoje današnje splošno ime dobila v obdobju Heian, po legendi, ki pravi, da je Buda prišel kot princ Šōtoku in meditiral v dvorani, ki je obstajala tukaj. V dvorani je tudi slavni ''Jumedono kannon'' (tudi ''Kuse-'', ali ''Guze kannon''); ki je prikazan samo ob določenih obdobjih leta, običajno spomladi in jeseni, vsak za približno en mesec. === Zakladi == Zakladi templja veljajo za časovno kapsulo budistične umetnosti iz 6. in 7. stoletja. Številne freske, kipi in druge umetnine v templju ter arhitektura samih tempeljskih stavb kažejo na močan kulturni vpliv Kitajske, Koreje in Indije, pa tudi na vidike budistične prakse na Japonskem. Narodni muzej v Tokiu hrani več kot 300 predmetov, ki jih je Horju-dži podaril cesarski hiši leta 1878. Nekateri od teh predmetov so na ogled javnosti in vsi so na voljo za študij kot del muzejske digitalne zbirke. === ''Kudara kannon'' === [[File:Kudara kannon 1.JPG|thumb|right|200px|''Kudara kannon'']] ''Kudara kannon'' je ena najboljših reprezentativnih budističnih skulptur v obdobju Asuka, z ''Guze kannonom'' v Jumedonu. Verjetno je nastala v začetku – sredini 7. stoletja, visoka je 209 cm in je precej vitke postave. Medtem ko je frontalnost vidna značilnost Triade Šaka, Torija Busshija, je ta kip namenjen raje videti s strani. Večina njegovih delov je iz [[kafra|kafre]]. Sprva so bili nekateri deli, kot je njegovo golo telo, zaključeni z lakom in živo obarvani, vendar se je lak sčasoma močno poslabšal. Izvor kipa je zavit v skrivnost. Starodavni katalogi Hōrju-džijevih zakladov, tudi tisti, napisan v poznem obdobju Kamakura, tega nikoli ne omenjajo. Prvi ohranjen zapis, ki ga omenja, je iz leta 1698 n. št. in nakazuje, da so ga preselili od nekod po obdobju Kamakura. Zapis ga imenuje ''Kokūzō Bosacu'' (Ākāśagarbha Bodhisatva), ne ''Kannon Bosacu (Guanjin), in pravi, da »je prišel iz Baekjeja, vendar je bil izdelan v Indiji«. Vsaj v obdobju Edo ni ostalo uradnih zapisov o njegovem izvoru, ki je še naprej zavit v legende. Čeprav se danes imenuje ''Kudara kannon'', je bilo njegovo ime v ustnem izročilu ''Kokūzō Bosacu''. Leta 1911 so v skladišču Hōrjū-džija odkrili krono, ustvarjeno za kip. Za krono je bila značilna ukrivljena Amitabha, značilen atribut za kipe ''Kannon''. Od takrat je splošno znano, da je upodobitev ''Kannona''. Ime ''Kudara Kannon'' se je prvič pojavilo v knjigi, izdani leta 1917. Danes je splošno sprejeto, da je bil kip izdelan na Japonskem. Kip je izrezljan iz kafre, ki je bil zelo značilen medij za japonske budistične skulpture v 7. stoletju. Poleg tega slog cvetnih okraskov v kroni zelo spominja na ''Guze kannon'' in ''Štiri deve'' v Kondoju. Vplivi na slog so lahko izvirali iz različnih krajev. Severni Qi, severni Džou ali dinastije Sui so vse možnosti. Relativna redkost ohranjenih kitajskih budističnih skulptur otežuje natančno določitev morebitnih vplivov Kitajske na skulpturo. === Murali === [[File:Amidhaba paradise Horyuji Mural.JPG|thumb|right| 150px| Amitabha raj pred ognjem]] Stenske poslikave ''kondōja'' obsegajo petdeset sten; štiri večje stene, osem srednje velikih sten in osemintrideset manjših zidov znotraj stavbe. Prvotne freske so bile po požaru leta 1949 odstranjene in so shranjene v nejavni zakladnici. Dvajset manjših stenskih poslikav, nepoškodovanih v požaru leta 1949, je na prvotnih mestih, reprodukcije pa so nadomestile zaradi poškodovanosti odstranjene dele. Na splošno velja, da slike na velikih stenah predstavljajo ''Čisto deželo'' (浄土 ''džōdo'') z budami Šaka, Amida, Miroku in Jakuši Njorai. Nekatere umetniške izbire, vključno z načinom oblikovanja oblačil, so podobne freskam, ki jih najdemo v [[Jame Adžanta|jamah Adžanta]] (Indija) ali [[Dunhuang]] (Kitajska). Opaziti je treba tudi Tang in indijski okus Bosacu in Kannon, narisan na straneh Amide. Sodeč po zgodnjih vplivih Tang, je današnje soglasje o času nastanka slik konec 7. stoletja. Tako izključuje možnosti avtorstva tistih osebnosti iz zgodnjega 7. stoletja, za katere so nekoč verjeli, da so ustvarjalci, npr. Tori ali Dončō, ni jasnega ali sprejetega avtorja tega dela. === Triada Šaka === Tori Busši je zaslužen za ulitje tega ogromnega budističnega kipa. To je triada, zato Šakjamunija, osrednjega Budo, spremljata še dve osebi, Bhaisadžjaguru na njegovi desni in Amitābha na njegovi levi. Kipi so datirani v leto 623, slog pa izvira iz umetnosti severnega Weija.<ref name="ISBN 477002939X">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=chuguji+miroku&pg=PA42|title=Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview, p42|access-date=2007-04-03|publisher=Kodansha International|year=2003|author1=Tsuneko S. Sadao |author2=Stephanie Wada |isbn=9784770029393}}</ref><ref name="ISBN 141796569X">{{Cite book | title=Temple Treasures of Japan |url=https://books.google.com/books?id=s_S4NqCg4iMC&pg=PA15| page = 15 |publisher=Kessinger Publishing|year=2005|first = Garrett | last = Chatfield Pier | isbn = 978-1-4179-6569-4}}</ref> Slog kipa je znan tudi kot slog Tori in je značilen po dvodimenzionalnosti figure in ponavljajočih se vzorcih podobnih upodobitev blaga, na katerem sedi triada. Na vsakem vogalu triade stojijo štirje leseni kipi Šitenō s konca obdobja Asuka. So najstarejši primeri kipov Šitenō na Japonskem.<ref>{{cite book | title=''Hōryūji'' (tourist brochure)| year=2007| pages=11–12| publisher=Benrido Co., Ltd.| location=Kyoto, Japan}}</ref> === Svetišče Tamamuši === [[File:Tamamushi Shrine.JPG|thumb|right|150px| Svetišče Tamamuši, Tamamuši-no-zuši, miniaturno svetišče, nekoč okrašeno z mavričnimi krili hrošča dragulja – ''tamamuši'' (''Chrysochroa fulgidissima'')]] Svetišče Tamamuši je majhno leseno budistično svetišče, ki je trenutno shranjeno v velikem skladišču zakladov Horju-dži. Svetišče je dobilo ime po številnih krilih hrošča tamamuši, ki so ga nekoč krasila, a so od takrat propadla.<ref name="Mizuno">{{cite book |title=Asuka Buddhist Art: Horyuji |author=Mizuno Seiichi |publisher=Weatherhill |year=1974 |pages=40–52}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/sentaibutsu.htm |title=Sentaibutsu |publisher=Japanese Architecture and Art Net Users System |access-date=9 March 2012}}</ref> Svetišče je bilo verjetno ustvarjeno pred letom 693, morda celo iz časa pred gradnjo Horju-džija. Znano je po svoji majhnosti (v višino meri le 226 centimetrov) in po dejstvu, da je najstarejše ohranjeno svetišče te vrste v vzhodni Aziji. Slike, ki pokrivajo stavbo in podij, so zgodbe o Jatakah, bodhisatvah, štirih nebeških kraljih in drugi budistični ikonografiji. Sprednje plošče stavbe prikazujejo štiri kralje varuhe, oblečene v oklepe z dolgimi padajočimi šali. Na stranskih vratih so bodhisatve, ki držijo lotosove cvetove in tvorijo mudro. Na hrbtni strani je predstavljena sveta pokrajina z višinami, na katerih so pagode. Podij na sprednji strani prikazuje relikvije, sedeče menihe, ki darujejo, in ''[[apsara]]'' (tip ženskega duha oblakov in voda). Na zadnji strani je upodobljena gora Sumeru. Na desni strani je prikazan prizor iz Nirvana sutre, kjer Buda ponudi svoje življenje v zameno za več svetih naukov, preden ga [[Indra]] ujame v padec. Na levi plošči podesta je prizor iz sutre zlate svetlobe bodhisatve, ki sleče svoja zgornja oblačila, preden se vrže s pečine, da bi nahranil lačno tigrico in njene mladiče. === Jakuši Njorai === Kip Jakušija iz prvotnega templja je bil rešen med požarom leta 670.<ref name="ISBN 0300053339">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=pO6ErY9hE7gC&q=horyuji&pg=PA300|title=The Art and Architecture of Japan , p300|access-date=2007-04-03|publisher=Yale University Press|year=1981|author=Robert Treat Paine|isbn=978-0300053333}}</ref> Medtem ko so tempelj obnavljali, je bila naročena ali že ulita Triada Šaka. === Jumedono (Guze) Kannon === Ta ''Kannon'' je kip, ki naj bi predstavljal princa Šotokuja. Visok je 197 centimetrov in nekateri viri verjamejo, da je bil Šotoku te višine. Izdelan je iz pozlačenega lesa. Domneva se, da je bil kip narejen za pomiritev duha mrtvega princa na podlagi dejstva, da je bila avreola pritrjena na kip z žebljem, zabitim skozi glavo. Kip je zelo podoben ohranjenemu portretu princa. ''Kannon'' je ohranil večino svoje pozlate. Je v odličnem stanju, ker je bil shranjen v Dvorani sanj in zavit v petsto metrov blaga in nikoli ni bil na soncu. Kip je veljal za svetega in ga nikoli niso videli, dokler ga niso odvili na zahtevo Ernesta Fenollosa, ki mu je japonska vlada naročila katalogiziranje državne umetnosti in je kasneje postal kustos v Bostonskem muzeju lepih umetnosti.<ref name="ISBN 477002018Xp587">{{cite book | last = Kinoshita| first = June|author2=Nicholas Palevsky| title = Gateway to Japan| publisher = Kodansha| year = 1998| pages = 587–588| isbn = 978-4-7700-2018-5 }}</ref> Umetnostni zgodovinarji menijo, da ta figura temelji na slogu Tori Busši. [[File:Inscription on the halo of the statue of Bhaisajyaguru.jpg|thumb|120px|Napis na avreoli Bhaisadžjaguruja]] [[File:Falongsibeiye.png|thumb|400px| Replika Sutre srca in rokopisa Sutre Uṣṇīṣa Vijaya Dhāraṇī v pisavi Siddham na palmovem listu leta 609 n. Prva stran in prva vrstica druge strani je Sutra srca, druga stran pa Uṣṇīṣa Vijaya Dhāraṇī Sūtra Horjū-dži, Japonska. Zadnja vrstica je popoln sanskrtski zlog v pisavi Siddhaṃ]] == Služi potrebam arhitekturnih raziskav == ''[[Nihon Šoki]]'' poroča o prihodu tesarja in budističnega kiparja leta 577 skupaj z menihi iz Baekjeja na Japonsko, da bi postavili lokalne templje. Zabeleženo je, da so bili ti strokovnjaki nameščeni v Nanivi ali današnji Osaki, kjer je bil zgrajen [[Šiteno-dži]].<ref>{{cite web|url=http://www.orientalarchitecture.com/nara/horyujiindex.htm |title=Asian Historical Architecture, Horyuji Temple |access-date=2007-04-02 |website=www.orientalarchitecture.com }}</ref> Po drugi strani pa ni nobenega zapisa o tem, kdo točno so bili ljudje, ki so sodelovali pri gradnji Horju-dži, čeprav ''Nihon Šoki'' poroča o obstoju 46 templjev leta 624.<ref name="978-4-8409-5016-9 p7677">{{cite book| title=世界文化遺産法隆寺を語る ''sekai bunka isan Horyuji o kataru" (Horyuji, a World Heritage described)| url=http://www.yanagiharashoten.co.jp/| last=Ryoshin Takada| year=2007| pages=76–77| publisher=Yanagihara Shoten| access-date=2010-07-12| archive-url=https://web.archive.org/web/20080416195237/http://www.yanagiharashoten.co.jp/| archive-date=2008-04-16| url-status=dead}}</ref> Nosilec Horju-džija spominja na delni ostanek miniaturne pozlačene bronaste pagode Baekje.<ref name="Indiana">{{cite web|url=http://www.indiana.edu/~easc/resources/korea_slides/architecture/3-2.htm|title=Audio/Slide Program for Use in Korean Studies, ARCHITECTURE, Indiana University|access-date=2007-04-03|publisher=Indiana University|author=Shin Young-hoon |archive-url = https://web.archive.org/web/20070313185009/http://www.indiana.edu/~easc/resources/korea_slides/architecture/3-2.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2007-03-13}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Horyu-ji28s3200.jpg|Kudarakan'nondō Image:Horyu-ji08s3200.jpg|Kondō in pagoda Image:Horyu-ji43s3200.jpg| Bronasta svetilka Image:Horyu-ji35s3200.jpg|''Yumedono'' strešna dekoracija Image:Horyu-ji15s3200.jpg| Kip varuha Image:Horyuji-L0344.jpg| Image:Horyu-ji34s3200.jpg|''Reidō in križni hodnik Toin'' Image:Horyu-ji19s3200.jpg| Image:Horyu-ji onigawara.JPG|''Onigawara'' Strešnik Image:Horyuji Temple 02.JPG| Zmajevi okraski na strehi Image:HoryujiGrounds0311Print.jpg| Kompleks Horyu-ji Image:Horyuji Temple 01 b.jpg| Panoramski pogled </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons+cat|Horyuji|Hōryū-ji}} {{wikivoyage|Horyuji}} * [http://horyuji.or.jp/ Hōryū-ji Home Page] *[https://www.worldhistory.org/Horyuji/ Horyuji – World History Encyclopedia] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/nara/horyuji.php Asian Historical Architecture: Hōryū-ji] * Japan Mint: [https://web.archive.org/web/20071206051016/http://www.mint.go.jp/eng/coin/international/metallic_11.html Hōryū-ji Temple Silver Medallion] * Photos of [http://www.taleofgenji.org/horyuji.html Hōryū-ji] and nearby [http://www.taleofgenji.org/chuguji.html Chuguji Temple] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 607]] g9w61s9hj3hh3w03r248pl3synygbsx 5737961 5737803 2022-08-20T20:26:10Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Horju-dži<br />法隆寺 | native_name = | image = Horyu-ji National Treasure World heritage 国宝・世界遺産法隆寺85.JPG | alt = | caption = Kondo (levo) in pagoda (desno) {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1-1 Hōryū-ji Sannai, Ikaruga, okrožje Ikoma, [[Prefektura Nara]] | coordinates = | religious_affiliation = Princ Šōtoku | deity = Šaka Njorai (Šakjamuni) | country = Japonska | functional_status = | website = {{url|http://www.horyuji.or.jp/}} | founded_by = [[cesarica Suiko]], princ Šōtoku | year_completed = 607 }} '''Horju-dži''' (法隆寺, »tempelj cvetoče dharme«) je [[budistični tempelj]], ki je bil nekoč eden od mogočnih sedmih velikih templjev v Ikarugi, [[prefektura Nara]] na [[Japonska|Japonskem]]. Njegovo polno ime je '''Hōrjū Gakumon-dži''' (法隆学問寺) ali »Učni tempelj cvetočega zakona«, kompleks pa služi kot semenišče in [[samostan]]. Tempelj je ustanovil princ Šōtoku leta 607, vendar so po ''[[Nihon Šoki]]ju'' leta 670 vse stavbe zgorele zaradi strele. Vendar pa je ''[[kondo|kon-do]]'' (glavna dvorana), rekonstruirana pred vsaj 1300 leti, splošno priznana kot najstarejša lesena stavba na svetu.<ref name="WHHoryuji">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/660|title=Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area, UNESCO World Heritage|access-date=2007-04-02}}</ref><ref name="GW2JPN">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=D7_MSioiABQC&q=horyu+ji&pg=PA47|title=Gateway to Japan, "A Japanese Prince and his temple"|access-date=2007-04-02|publisher=Kodansha International|year=1998|author1=June Kinoshita |author2=Nicholas Palevsky |isbn=9784770020185}}</ref> Požar, ki je izbruhnil med razstavljanjem in popravilom ''kondōja'' 26. januarja 1949, je uničil [[freska|fresko]] iz [[obdobje Asuka|obdobja Asuka]], nacionalno bogastvo, in šokiral Japonce. Na podlagi te nesreče je dan, ko je izbruhnil požar, danes dan požarne varnosti kulturnih dobrin. Leta 1993 je bil tempelj Horjū-dži skupaj s [[Hoki-dži]] registriran kot prvi na seznamu Unescove svetovne dediščine pod imenom ''[[Budistični spomeniki v kompleksu Horju-dži]]''. Raziskava drevesnih obročev, opravljena leta 2001, je pokazala, da so ''[[šinbašira|šinbaširo]]'' (osrednji steber v jedru pagode) petnadstropne pagode posekali leta 594, preden je zgorela leta 670.<ref>{{cite book| title=法隆寺五重塔心柱の年輪年代 | url=https://repository.nabunken.go.jp/dspace/bitstream/11177/309/1/BA67898227_2001_032_033.pdf| last=ja:光谷拓実| author-link=:ja:光谷拓実| year=2001| access-date=2020-02-08}}</ref> == Zgodovina == [[File:Horyu-ji45s2s4500.jpg|thumb|250px|left|Šičidō garan]] Tempelj je prvotno naročil princ Šōtoku; takrat se je imenoval Vakakusadera, ime, ki se še vedno včasih uporablja.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |pages=61 |edition= Second}}</ref> Ta prvi tempelj naj bi bil dokončan leta 607.<ref>{{cite book |last1=Buswell |first1=R.E.J. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |date=2013 |publisher=Princeton University Press |location=Princeton, NJ}}</ref> Horju-dži je bil posvečen Jakuši Njorai, Budi zdravljenja in v čast prinčevemu očetu. Izkopavanja leta 1939 so potrdila, da je palača princa Šotokuja, Ikaruga-no-mija (斑鳩宮), zasedala vzhodni del sedanjega tempeljskega kompleksa, kjer je danes Tō-in (東院).<ref name="ISBN 0521223520">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=x5mwgfPXK1kC&q=horyu+ji&pg=PA175|title=The Cambridge history of Japan "The Asuka Enlightenment" p.175|access-date=2007-04-03|publisher=Cambridge University|year=1988|author=John Whitney Hall|isbn=9780521223522}}</ref> Odkrili so tudi ruševine tempeljskega kompleksa, ki je bil jugozahodno od knežje palače in ne v celoti znotraj sedanjega tempeljskega kompleksa. Prvotni tempelj, ki so ga sodobni zgodovinarji in arheologi poimenovali Vakakusa-garan (若草伽藍), je bil izgubljen, verjetno zgorel do tal, potem ko ga je udarila strela leta 670. Tempelj je bil rekonstruiran, vendar nekoliko preusmerjen v severozahodni položaj, za katerega se verjame, so bile dokončane okoli leta 711.<ref name="100years">{{cite web | last = Web Japan | first = sponsored by the Ministry of Foreign Affairs, Japan | title = One hundred years older than supposed?: World Heritage Pagoda | url=http://web-japan.org/trends00/honbun/tj010330.html | access-date = 2007-04-04 }}</ref> Tempelj je bil popravljen in ponovno sestavljen v začetku 12. stoletja, leta 1374 in 1603.<ref name="ISBN 0750634340a">{{cite book | title=Conservation of Historic Timber Structures: an ecological approach |url=https://books.google.com/books?id=wVk7s0W8IT8C&pg=PA22| last=Marstein| first=Nils|author2=Knut Einar Larsen| year=2000| page=22| publisher=Elsevier | isbn=978-0-7506-3434-2 }}</ref> V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]], ko je kult Šōtokuja postal pomemben na Japonskem, je Horjū-dži postal pomembno mesto za čaščenje davno umrlega princa. V tem času se je povečalo število obrednih praks, posvečenih princu Šōtokuju. Spominska služba za princa, imenovana slovesnost Šōrjō-e, je postala vsakoletni dogodek v templju v začetku 12. stoletja in se izvaja še danes tu in v drugih templjih, povezanih s princem Šōtokujem. Obdobje Kamakura in zgodnje [[obdobje Heian]] sta prav tako prinesla nove dodatke k Horjū-dži, vključno s posvetitvijo več novih dvoran v vzhodnih in zahodnih kompleksih za čaščenje princa kot inkarnacije bodhisattve Kannona.<ref>{{cite journal |last1=Pradel |first1=Chari |title=Shōkō Mandara and the Cult of Prince Shōtoku in the Kamakura Period |journal=Artibus Asiae |date=2008 |volume=68 |issue=2 |pages=215–246 |jstor=40599600 }}</ref>] Rast kulta Šōtoku od 7. stoletja naprej je spodbudila vzpon Horjū-džija kot znanega templja na Japonskem. Do konca vladavine Tokugava sredi 19. stoletja je tempelj redno prejemal obsežna sredstva od šogunata. Poleg tega je tempelj rasel in vzdrževal tesne odnose s sekto Hosso skozi celotno [[obdobje Edo]].<ref>{{cite journal |last1=McDermott |first1=Hiroko |title=The Hōryūji Treasures and Early Meiji Cultural Policy |journal=Monumenta Nipponica |date=Autumn 2006 |volume=61 |issue=3 |page=342 |doi=10.1353/mni.2006.0033 |s2cid=143040238 }}</ref> Z začetkom v zgodnjih letih obdobja Meidži so pomembne politične spremembe na Japonskem Horjū-džiju prinesle nove izzive. [[Šintoizem]] je bil leta 1868 uveden kot uradna državna vera, kar je povzročilo vladno zaplembo številnih budističnih zemljišč, strog vladni nadzor in kategorizacijo budističnih templjev ter strmo zmanjšanje finančne podpore za sam Horjū-dži. Prekategorizacija uradno priznanih budističnih sekt s strani vlade, ki se je zgodila kmalu po začetku vladavine Meidži, ni priznala sekte Hossō kot formalne institucije japonskega budizma. Ko je bil sedež sekte Hosso, Kōfuku-dži, med obnovo Meidži za nekaj časa zaprt, se je Horjū-dži povezal s Šingon budizmom.{{sfn|McDermott|2006|p=341}} Ko pa je vlada spremenila svoje stališče in dovolila budističnim templjem, da si izberejo lastno pridruženo sekto v poznem 19. stoletju, je Horjū-dži obnovil svojo pripadnost šoli Hossō. Zaradi pomanjkanja virov v zgodnjem obdobju Meidži so se menihi v Horjū-džiju odločili podariti veliko tempeljskih zakladov za muzejsko razstavo. Uspelo jim je zagotoviti nadomestilo za to donacijo, kar je izboljšalo finančno stanje templja. Konservatorska dela na mestu so se začela leta 1895, vrhunec pa so dosegla leta 1934, ko se je začel obsežen projekt obnove v Horjū-džija.<ref name="The Washington Post">{{cite news |last1=Burgess |first1=John |title=After 51 Years, a Temple is Restored |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1985/12/26/after-51-years-a-temple-is-restored/39e9345f-d796-40be-b639-587fba1d8319/ |newspaper=The Washington Post |access-date=26 April 2019}}</ref> Projekt je bil prekinjen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko so bili veliki deli samega templja razstavljeni in skriti v hribih, ki obkrožajo Naro. Vendar pa je zaradi politike Združenih držav Amerike glede ohranjanja kulturnih znamenitosti v Nari in Kjotu celotno mesto med vojno obvarovano pred bombardiranjem. Projekt obnove se je nadaljeval po vojni in zaključil leta 1985. Velik del tempeljskega kompleksa je bil popravljen zaradi stoletne okoljske škode. Med obnovo so bile starejše poslikave templja uporabljene za določitev prvotne postavitve kompleksa, številni bivalni prostori, zgrajeni v vmesnih letih, pa so bili porušeni. Danes lahko tempelj identificiramo kot sedež sekte Šōtoku in je priljubljeno mesto za romanje. Kot Unescova svetovna dediščina je Horju-dži tudi privlačno mesto za turiste. Glede na spletno stran templja je trenutno dom več kot 180-im japonskim državnim bogastvom in pomembnim kulturnim dobrinam in je bil prva struktura na Japonskem, ki je postala svetovna dediščina. Horju-dži še vedno prireja pogoste dogodke na različnih lokacijah v kompleksu in številne njegove strukture so odprte za javnost. == Arhitektura == [[File:Horyu-ji03s3200.jpg|thumb|right|''Čūmon'' (notranja vrata) s stebri z entazo]] [[File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122502.jpg|thumb|left| Budistični spomeniki na območju Horju-dži]] [[File:Buddhist Monuments in the Horyu-ji Area-122508.jpg|thumb|right| Podrobnejši pogled na lesene rezbarije..]] === Sedanji kompleks === Trenutni tempelj sestavljata dve območji, Sai-in (西院) na zahodu in Tō-in (東院) na vzhodu. Zahodni del templja vsebuje ''kondō'' (金堂, velika dvorana svetišča) in tempeljsko petnadstropno [[japonska pagoda|pagodo]]. Območje Tō-in ima osmerokotno dvorano Jumedono (夢殿, Dvorana sanj) in leži 122 metrov vzhodno od območja Sai-in. V kompleksu so tudi meniški prostori, predavalnice, knjižnice in jedilnice. === Značilnosti === [[File:Horyu-ji37s3200.jpg|thumb|left| Zvonik vzhodnega predela]] Rekonstruirane stavbe zajemajo pomembne kulturne vplive iz Treh kraljestev Koreje, zlasti iz Baekjeja,<ref name="Gupta2008">{{cite book|author=Sameer Das Gupta|title=Advanced history of Buddhism: monasteries and temples|url=https://books.google.com/books?id=H4ckAQAAIAAJ&q=H%C5%8Dryu-ji+baekje|date=1 January 2008|publisher=Cyber Tech Publications|pages=289–|isbn=9788178843438}}</ref> kot tudi od vzhodnega Hana do severnega Weija na Kitajskem.<ref>{{cite web|url=https://www.orientalarchitecture.com/nara/horyujiindex.htm|title=Asian Historical Architecture: A Photographic Survey|last=orientalarchitecture.com|website=Asian Architecture}}</ref> Kitajski vpliv je prišel skozi Baekje, saj je imel Baekje v tistem času trajne trgovinske odnose s Kitajsko. Rekonstrukcija je Horju-džiju omogočila, da absorbira in pokaže edinstveno fuzijo slogovnih elementov zgodnjega obdobja Asuka, dodanih nekaj izrazitih elementov, ki so bili vidni le tukaj, kot so izredno majhni proporci petega nadstropja pagode, ki so jih stavbe stavile v kasnejših letih pomanjkanje. Prav tako je dom edinstvenih primerov zgodnje [[japonska arhitektura|japonske arhitekture]], kot je svetišče Tamamuši.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |pages=65 |edition= Second}}</ref> Obstaja veliko značilnosti, ki kažejo, da trenutno območje Horju-dži ni povsem povezano s slogom obdobja Asuka na enak način kot druga dela iz tega obdobja.<ref name="ISBN 0750622679">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&pg=PA731|title=Banister Fletcher's A History of Architecture |page=731|access-date=2007-04-03|publisher=Architectural Press|year=1996|first1=Banister |last1=Fletcher |first2=Dan |last2=Cruickshank|isbn=9780750622677}}</ref> Strokovnjaki ugotavljajo, da je slog Horju-dži bolj »konservativen« kot drugi primeri iz tega obdobja, kot je Jakuši-dži.<ref>{{cite book |last1=Mason |first1=Penelope |title=History of Japanese Art |date=2005 |publisher=Pearson |location=Upper Saddle River, NJ |isbn=0-13-117601-3 |page=62 |edition= Second}}</ref> === Pagoda === [[File:Horyu-ji06s3200.jpg|thumb|left| Pagoda ima nekatere značilnosti, edinstvene za Horjū-dži]] Petnadstropna pagoda, ki stoji na območju Sai-in, je visoka 32,45 metra in je ena najstarejših obstoječih lesenih stavb na svetu. Les, uporabljen v osrednjem stebru ali ''axis mundi'' pagode, je po dendrokronološki analizi ocenjen, da je bil posekan leta 594. ''Axis mundi'' počiva tri metre pod površino masivnega temeljnega kamna, ki sega v zemljo. Na njegovem dnu je shranjena [[relikvija]], za katero verjamejo, da je delček kosti Bude. Okoli njega so štirje izklesani prizori iz življenja Bude obrnjeni v štirih smereh sveta.<ref>{{cite book | title=''sekai bunka isan Horyuji o kataru'' 世界文化遺産法隆寺を語る (Horyuji, a World Heritage described)| last=Ryōshin Takada 高田良信| year=2007| pages=185–190| publisher=Yanagihara Shuppan 柳原出版}} During the reconstruction of the pagoda in the 1950s, the reliquary was shortly removed from the hollow for restoration, then placed back.</ref> Pagoda je petnadstropna, vendar, kot je običajno za pagode, ni dostopa do notranjosti.<ref name="ISBN 4770029772">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=RfswGk-C0ykC&q=horyu+ji&pg=RA3-PA40|title=The Arts of Japan, p40|access-date=2007-04-03|publisher=Kodansha International|year=2003|author=Seiroku Noma|work=John Rosenfeld (Trans.)|isbn=9784770029775}}</ref> === Kondo === [[File:Horyu-ji42s3200.jpg|thumb|right|''Kondō'']] ''Kondō'', ki je vzporedno s pagodo v Sai-inu, je še ena najstarejših lesenih stavb na svetu. Dvorana meri 18,5 m krat 15,2 m. Dvorana je dvonadstropna, s strehami, zakrivljenimi v vogalih. Samo prvo nadstropje ima dvojno streho. To so dodali pozneje v obdobju Nara z dodatnimi stebri, da bi držali prvotno prvo streho, ker je segala več kot štiri metre mimo stavbe. Zaradi požara, ki je izbruhnil 26. januarja 1949, je bila stavba in poslikave močno poškodovana, predvsem prvo nadstropje. Zaradi obnove (dokončane leta 1954) se ocenjuje, da je približno petnajst do dvajset odstotkov prvotnega materiala ''kondo'' iz 7. stoletja ostalo v sedanji stavbi, medtem ko so bili zogleneli členi skrbno odstranjeni in ponovno spravljeni v ločeno ognjevarno skladišče za prihodnje raziskave.<ref name="ISBN 3930698986">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zh88TftnTsYC&pg=RA1-PA48|title=Hozon: architectural and urban conservation in Japan, p48|access-date=2007-04-03|publisher=Edition Axel Menges|year=1998|author1=Niels Gutschow |author2=Siegfried RCT Enders |isbn=9783930698981}}</ref> Z nedavno dendrokronološko analizo, opravljeno z uporabo materialov, ohranjenih med obnovami v 1950-ih, se je izkazalo, da so bili nekateri posekani pred letom 670, kar kaže na možnost, da je bil sedanji ''kondō'' že v gradnji, ko je »požar leta 670«, kot je zapisano v ''Nihon Šoki'', požgal nekdanji Vakakusa-garan.<ref>{{Cite web|date=2004-07-20|title=Find rekindles debate over Horyuji Temple|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2004/07/20/national/find-rekindles-debate-over-horyuji-temple/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107222820if_/https://www.japantimes.co.jp/news/2004/07/20/national/find-rekindles-debate-over-horyuji-temple/#.XDPSot-nxPY|archive-date=2019-01-07|access-date=2021-08-14|website=[[Japan Times]]}}</ref> Dvorana hrani slavno ''Triado Šaka'', skupaj z bronastima kipoma Jakuši in Amida Njorai ter drugimi nacionalnimi bogastvi. Stenske slike, ki so danes prikazane v ''kondōju'', so reprodukcije iz leta 1967. [[File:HoryujiYumedono0363edit4.jpg|thumb|220px| Jumedono, dvorana, povezana s princem Šōtokujem]] === Jumedono (Dvorana sanja) === Jumedono je ena glavnih stavb na območju Tō-in, zgrajena na tleh, kjer je bila nekoč zasebna palača princa Šōtokuja, ''Ikaruga no mija''. Sedanja inkarnacija te dvorane je bila zgrajena leta 739, da bi pomirila prinčev duh. Dvorana je svoje današnje splošno ime dobila v obdobju Heian, po legendi, ki pravi, da je Buda prišel kot princ Šōtoku in meditiral v dvorani, ki je obstajala tukaj. V dvorani je tudi slavni ''Jumedono kannon'' (tudi ''Kuse-'', ali ''Guze kannon''); ki je prikazan samo ob določenih obdobjih leta, običajno spomladi in jeseni, vsak za približno en mesec. === Zakladi == Zakladi templja veljajo za časovno kapsulo budistične umetnosti iz 6. in 7. stoletja. Številne freske, kipi in druge umetnine v templju ter arhitektura samih tempeljskih stavb kažejo na močan kulturni vpliv Kitajske, Koreje in Indije, pa tudi na vidike budistične prakse na Japonskem. Narodni muzej v Tokiu hrani več kot 300 predmetov, ki jih je Horju-dži podaril cesarski hiši leta 1878. Nekateri od teh predmetov so na ogled javnosti in vsi so na voljo za študij kot del muzejske digitalne zbirke. === ''Kudara kannon'' === [[File:Kudara kannon 1.JPG|thumb|right|200px|''Kudara kannon'']] ''Kudara kannon'' je ena najboljših reprezentativnih budističnih skulptur v obdobju Asuka, z ''Guze kannonom'' v Jumedonu. Verjetno je nastala v začetku – sredini 7. stoletja, visoka je 209 cm in je precej vitke postave. Medtem ko je frontalnost vidna značilnost Triade Šaka, Torija Busshija, je ta kip namenjen raje videti s strani. Večina njegovih delov je iz [[kafra|kafre]]. Sprva so bili nekateri deli, kot je njegovo golo telo, zaključeni z lakom in živo obarvani, vendar se je lak sčasoma močno poslabšal. Izvor kipa je zavit v skrivnost. Starodavni katalogi Hōrju-džijevih zakladov, tudi tisti, napisan v poznem obdobju Kamakura, tega nikoli ne omenjajo. Prvi ohranjen zapis, ki ga omenja, je iz leta 1698 n. št. in nakazuje, da so ga preselili od nekod po obdobju Kamakura. Zapis ga imenuje ''Kokūzō Bosacu'' (Ākāśagarbha Bodhisatva), ne ''Kannon Bosacu (Guanjin), in pravi, da »je prišel iz Baekjeja, vendar je bil izdelan v Indiji«. Vsaj v obdobju Edo ni ostalo uradnih zapisov o njegovem izvoru, ki je še naprej zavit v legende. Čeprav se danes imenuje ''Kudara kannon'', je bilo njegovo ime v ustnem izročilu ''Kokūzō Bosacu''. Leta 1911 so v skladišču Hōrjū-džija odkrili krono, ustvarjeno za kip. Za krono je bila značilna ukrivljena Amitabha, značilen atribut za kipe ''Kannon''. Od takrat je splošno znano, da je upodobitev ''Kannona''. Ime ''Kudara Kannon'' se je prvič pojavilo v knjigi, izdani leta 1917. Danes je splošno sprejeto, da je bil kip izdelan na Japonskem. Kip je izrezljan iz kafre, ki je bil zelo značilen medij za japonske budistične skulpture v 7. stoletju. Poleg tega slog cvetnih okraskov v kroni zelo spominja na ''Guze kannon'' in ''Štiri deve'' v Kondoju. Vplivi na slog so lahko izvirali iz različnih krajev. Severni Qi, severni Džou ali dinastije Sui so vse možnosti. Relativna redkost ohranjenih kitajskih budističnih skulptur otežuje natančno določitev morebitnih vplivov Kitajske na skulpturo. === Murali === [[File:Amidhaba paradise Horyuji Mural.JPG|thumb|right| 150px| Amitabha raj pred ognjem]] Stenske poslikave ''kondōja'' obsegajo petdeset sten; štiri večje stene, osem srednje velikih sten in osemintrideset manjših zidov znotraj stavbe. Prvotne freske so bile po požaru leta 1949 odstranjene in so shranjene v nejavni zakladnici. Dvajset manjših stenskih poslikav, nepoškodovanih v požaru leta 1949, je na prvotnih mestih, reprodukcije pa so nadomestile zaradi poškodovanosti odstranjene dele. Na splošno velja, da slike na velikih stenah predstavljajo ''Čisto deželo'' (浄土 ''džōdo'') z budami Šaka, Amida, Miroku in Jakuši Njorai. Nekatere umetniške izbire, vključno z načinom oblikovanja oblačil, so podobne freskam, ki jih najdemo v [[Jame Adžanta|jamah Adžanta]] (Indija) ali [[Dunhuang]] (Kitajska). Opaziti je treba tudi Tang in indijski okus Bosacu in Kannon, narisan na straneh Amide. Sodeč po zgodnjih vplivih Tang, je današnje soglasje o času nastanka slik konec 7. stoletja. Tako izključuje možnosti avtorstva tistih osebnosti iz zgodnjega 7. stoletja, za katere so nekoč verjeli, da so ustvarjalci, npr. Tori ali Dončō, ni jasnega ali sprejetega avtorja tega dela. === Triada Šaka === Tori Busši je zaslužen za ulitje tega ogromnega budističnega kipa. To je triada, zato Šakjamunija, osrednjega Budo, spremljata še dve osebi, Bhaisadžjaguru na njegovi desni in Amitābha na njegovi levi. Kipi so datirani v leto 623, slog pa izvira iz umetnosti severnega Weija.<ref name="ISBN 477002939X">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=chuguji+miroku&pg=PA42|title=Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview, p42|access-date=2007-04-03|publisher=Kodansha International|year=2003|author1=Tsuneko S. Sadao |author2=Stephanie Wada |isbn=9784770029393}}</ref><ref name="ISBN 141796569X">{{Cite book | title=Temple Treasures of Japan |url=https://books.google.com/books?id=s_S4NqCg4iMC&pg=PA15| page = 15 |publisher=Kessinger Publishing|year=2005|first = Garrett | last = Chatfield Pier | isbn = 978-1-4179-6569-4}}</ref> Slog kipa je znan tudi kot slog Tori in je značilen po dvodimenzionalnosti figure in ponavljajočih se vzorcih podobnih upodobitev blaga, na katerem sedi triada. Na vsakem vogalu triade stojijo štirje leseni kipi Šitenō s konca obdobja Asuka. So najstarejši primeri kipov Šitenō na Japonskem.<ref>{{cite book | title=''Hōryūji'' (tourist brochure)| year=2007| pages=11–12| publisher=Benrido Co., Ltd.| location=Kyoto, Japan}}</ref> === Svetišče Tamamuši === [[File:Tamamushi Shrine.JPG|thumb|right|150px| Svetišče Tamamuši, Tamamuši-no-zuši, miniaturno svetišče, nekoč okrašeno z mavričnimi krili hrošča dragulja – ''tamamuši'' (''Chrysochroa fulgidissima'')]] Svetišče Tamamuši je majhno leseno budistično svetišče, ki je trenutno shranjeno v velikem skladišču zakladov Horju-dži. Svetišče je dobilo ime po številnih krilih hrošča tamamuši, ki so ga nekoč krasila, a so od takrat propadla.<ref name="Mizuno">{{cite book |title=Asuka Buddhist Art: Horyuji |author=Mizuno Seiichi |publisher=Weatherhill |year=1974 |pages=40–52}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/sentaibutsu.htm |title=Sentaibutsu |publisher=Japanese Architecture and Art Net Users System |access-date=9 March 2012}}</ref> Svetišče je bilo verjetno ustvarjeno pred letom 693, morda celo iz časa pred gradnjo Horju-džija. Znano je po svoji majhnosti (v višino meri le 226 centimetrov) in po dejstvu, da je najstarejše ohranjeno svetišče te vrste v vzhodni Aziji. Slike, ki pokrivajo stavbo in podij, so zgodbe o Jatakah, bodhisatvah, štirih nebeških kraljih in drugi budistični ikonografiji. Sprednje plošče stavbe prikazujejo štiri kralje varuhe, oblečene v oklepe z dolgimi padajočimi šali. Na stranskih vratih so bodhisatve, ki držijo lotosove cvetove in tvorijo mudro. Na hrbtni strani je predstavljena sveta pokrajina z višinami, na katerih so pagode. Podij na sprednji strani prikazuje relikvije, sedeče menihe, ki darujejo, in ''[[apsara]]'' (tip ženskega duha oblakov in voda). Na zadnji strani je upodobljena gora Sumeru. Na desni strani je prikazan prizor iz Nirvana sutre, kjer Buda ponudi svoje življenje v zameno za več svetih naukov, preden ga [[Indra]] ujame v padec. Na levi plošči podesta je prizor iz sutre zlate svetlobe bodhisatve, ki sleče svoja zgornja oblačila, preden se vrže s pečine, da bi nahranil lačno tigrico in njene mladiče. === Jakuši Njorai === Kip Jakušija iz prvotnega templja je bil rešen med požarom leta 670.<ref name="ISBN 0300053339">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=pO6ErY9hE7gC&q=horyuji&pg=PA300|title=The Art and Architecture of Japan , p300|access-date=2007-04-03|publisher=Yale University Press|year=1981|author=Robert Treat Paine|isbn=978-0300053333}}</ref> Medtem ko so tempelj obnavljali, je bila naročena ali že ulita Triada Šaka. === Jumedono (Guze) Kannon === Ta ''Kannon'' je kip, ki naj bi predstavljal princa Šotokuja. Visok je 197 centimetrov in nekateri viri verjamejo, da je bil Šotoku te višine. Izdelan je iz pozlačenega lesa. Domneva se, da je bil kip narejen za pomiritev duha mrtvega princa na podlagi dejstva, da je bila avreola pritrjena na kip z žebljem, zabitim skozi glavo. Kip je zelo podoben ohranjenemu portretu princa. ''Kannon'' je ohranil večino svoje pozlate. Je v odličnem stanju, ker je bil shranjen v Dvorani sanj in zavit v petsto metrov blaga in nikoli ni bil na soncu. Kip je veljal za svetega in ga nikoli niso videli, dokler ga niso odvili na zahtevo Ernesta Fenollosa, ki mu je japonska vlada naročila katalogiziranje državne umetnosti in je kasneje postal kustos v Bostonskem muzeju lepih umetnosti.<ref name="ISBN 477002018Xp587">{{cite book | last = Kinoshita| first = June|author2=Nicholas Palevsky| title = Gateway to Japan| publisher = Kodansha| year = 1998| pages = 587–588| isbn = 978-4-7700-2018-5 }}</ref> Umetnostni zgodovinarji menijo, da ta figura temelji na slogu Tori Busši. [[File:Inscription on the halo of the statue of Bhaisajyaguru.jpg|thumb|120px|Napis na avreoli Bhaisadžjaguruja]] [[File:Falongsibeiye.png|thumb|400px| Replika Sutre srca in rokopisa Sutre Uṣṇīṣa Vijaya Dhāraṇī v pisavi Siddham na palmovem listu leta 609 n. Prva stran in prva vrstica druge strani je Sutra srca, druga stran pa Uṣṇīṣa Vijaya Dhāraṇī Sūtra Horjū-dži, Japonska. Zadnja vrstica je popoln sanskrtski zlog v pisavi Siddhaṃ]] == Služi potrebam arhitekturnih raziskav == ''[[Nihon Šoki]]'' poroča o prihodu tesarja in budističnega kiparja leta 577 skupaj z menihi iz Baekjeja na Japonsko, da bi postavili lokalne templje. Zabeleženo je, da so bili ti strokovnjaki nameščeni v Nanivi ali današnji Osaki, kjer je bil zgrajen [[Šiteno-dži]].<ref>{{cite web|url=http://www.orientalarchitecture.com/nara/horyujiindex.htm |title=Asian Historical Architecture, Horyuji Temple |access-date=2007-04-02 |website=www.orientalarchitecture.com }}</ref> Po drugi strani pa ni nobenega zapisa o tem, kdo točno so bili ljudje, ki so sodelovali pri gradnji Horju-dži, čeprav ''Nihon Šoki'' poroča o obstoju 46 templjev leta 624.<ref name="978-4-8409-5016-9 p7677">{{cite book| title=世界文化遺産法隆寺を語る ''sekai bunka isan Horyuji o kataru" (Horyuji, a World Heritage described)| url=http://www.yanagiharashoten.co.jp/| last=Ryoshin Takada| year=2007| pages=76–77| publisher=Yanagihara Shoten| access-date=2010-07-12| archive-url=https://web.archive.org/web/20080416195237/http://www.yanagiharashoten.co.jp/| archive-date=2008-04-16| url-status=dead}}</ref> Nosilec Horju-džija spominja na delni ostanek miniaturne pozlačene bronaste pagode Baekje.<ref name="Indiana">{{cite web|url=http://www.indiana.edu/~easc/resources/korea_slides/architecture/3-2.htm|title=Audio/Slide Program for Use in Korean Studies, ARCHITECTURE, Indiana University|access-date=2007-04-03|publisher=Indiana University|author=Shin Young-hoon |archive-url = https://web.archive.org/web/20070313185009/http://www.indiana.edu/~easc/resources/korea_slides/architecture/3-2.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2007-03-13}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Horyu-ji28s3200.jpg|Kudarakan'nondō Image:Horyu-ji08s3200.jpg|Kondō in pagoda Image:Horyu-ji43s3200.jpg| Bronasta svetilka Image:Horyu-ji35s3200.jpg|''Yumedono'' strešna dekoracija Image:Horyu-ji15s3200.jpg| Kip varuha Image:Horyuji-L0344.jpg| Image:Horyu-ji34s3200.jpg|''Reidō in križni hodnik Toin'' Image:Horyu-ji19s3200.jpg| Image:Horyu-ji onigawara.JPG|''Onigawara'' Strešnik Image:Horyuji Temple 02.JPG| Zmajevi okraski na strehi Image:HoryujiGrounds0311Print.jpg| Kompleks Horyu-ji Image:Horyuji Temple 01 b.jpg| Panoramski pogled </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons+cat|Horyuji|Hōryū-ji}} {{wikivoyage|Horyuji}} * [http://horyuji.or.jp/ Hōryū-ji Home Page] *[https://www.worldhistory.org/Horyuji/ Horyuji – World History Encyclopedia] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/nara/horyuji.php Asian Historical Architecture: Hōryū-ji] * Japan Mint: [https://web.archive.org/web/20071206051016/http://www.mint.go.jp/eng/coin/international/metallic_11.html Hōryū-ji Temple Silver Medallion] * Photos of [http://www.taleofgenji.org/horyuji.html Hōryū-ji] and nearby [http://www.taleofgenji.org/chuguji.html Chuguji Temple] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 607]] 0xk48t80kgsm2w5mt03xu9onr8mseaf 0 522768 5737831 2022-08-20T18:46:20Z A09 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1096578397|List of social platforms with at least 100 million active users]]« wikitext text/x-wiki To je seznam [[Družbeni mediji|socialnih platform]] z najmanj 100 milijoni aktivnih mesečnih uporabnikov. Seznam vključuje [[Spletno družbeno omrežje|družbena omrežja]], [[Spletni forum|spletne forume]], platforme za izmenjavo fotografij in videoposnetkov, aplikacije za sporočanje in [[VoIP telefonija|VoIP]]. {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečni aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |[[Facebook]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|United States}} |2004 |2.91&nbsp;billion<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Facebook - Facebook Q3 2021 Earnings|url=https://investor.fb.com/investor-events/event-details/2021/Facebook-Q2-2021-Earnings/|accessdate=2021-10-31|website=investor.fb.com}}</ref> |1.93&nbsp;billion daily active users<ref name=":1" /> |- | align="center" |2. |[[YouTube]] |Alphabet |{{Zastava|United States}} |2005 |2.291 billion<ref name="digital 2021">{{Navedi splet|title=Digital 2021 April Global Statshot Report|url=https://datareportal.com/reports/digital-2021-april-global-statshot|accessdate=14 June 2021|website=datareportal.com}}</ref> | |- | align="center" |3. |[[WhatsApp]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|United States}} |2009 |2 billion<ref name="digital 2021" /> |Had 1&nbsp;billion DAU when had 1.3&nbsp;billion MAU |- | align="center" |4. |Messenger |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|United States}} |2011 |1.3&nbsp;billion<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |5. |[[Instagram]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|United States}} |2010 |1.2 billion<ref name="digital 2021" /> |500&nbsp;million daily story users<ref>{{Navedi splet|title=Instagram Stories daily active users 2019|url=https://www.statista.com/statistics/730315/instagram-stories-dau/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |6. |WeChat |Tencent |{{Zastava|China}} |2011 |1.225&nbsp;billion<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |7. |[[TikTok]] |Bytedance |{{Zastava|China}}<ref>{{Navedi splet|title=Business Insider highlights inaccuracies in TikTok's career portal and some evidence that it routes the applicants' sensitive data to China|url=https://www.digitalinformationworld.com/2020/12/business-insider-highlights.html|website=digitalinformationworld|accessdate=2 January 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TikTok parent ByteDance hiring for AI drug discovery team|url=https://techcrunch.com/2020/12/23/bytedance-ai-drug/?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS8&guce_referrer_sig=AQAAAGsDf5n--eUexlqez4mOdavaEVcNDUu7AuCl5CYL9CFRG6hlcYHdUwd0LcKrgJj27MuGxQHlrtCRHJYWkQKzlHCk6EsX4KLZk2Tml-gr2ZiZLWnmCqLJhSUV79sAz_kgG5xKRIEAMZp0pBRfwRzcALYfXV3OfYXVOIG3jQ98MMMJ}}</ref> |2017 |732&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |8. |Telegram |Telegram |{{Zastava|United Arab Emirates}}<ref>{{Navedi splet|title=Telegram FAQ|url=https://telegram.org/faq|accessdate=22 October 2020|website=Telegram}}</ref> |2013 |700&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=700 Million Users and Telegram Premium|url=https://telegram.org/blog/700-million-and-premium|accessdate=2022-06-19|website=Telegram}}</ref> | |- | align="center" |9. |[[TikTok|Douyin]] |Bytedance |{{Zastava|China}} |2016 |600&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |10. |QQ |Tencent |{{Zastava|China}} |1999 |595&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |267&nbsp;million daily active users |- | align="center" |11. |Snapchat |Snap |{{Zastava|United States}} |2011 |528&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |332&nbsp;million daily active users<ref>{{Navedi splet|title=Snap beats expectations but stock falls on light Q1 forecast|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/snap-snap-earnings-q4-2020.html#:~:text=Revenue%3A%20%24911%20million%20vs.,%24857.4%20million%20forecast%20by%20Refinitiv|accessdate=27 February 2021|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |12. |Weibo |Sina |{{Zastava|China}} |2009 |521&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |241&nbsp;million daily active users<ref>{{Navedi splet|date=20 May 2020|title=Weibo MAU grew to 550 million in Q1 2020|url=https://www.chinainternetwatch.com/30609/weibo-q1-2020/|accessdate=22 October 2020|website=China Internet Watch|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |13. |Qzone |Tencent |{{Zastava|China}} |2005 |517&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=Social Media Users|url=https://datareportal.com/social-media-users|accessdate=22 October 2020|website=DataReportal – Global Digital Insights|language=en-GB}}</ref> | |- | align="center" |14. |Kuaishou |Kuaishou |{{Zastava|China}} |2011 |481&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |15. |Pinterest |Pinterest |{{Zastava|United States}} |2009 |459&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |98&nbsp;million U.S. monthly active users<ref>{{Navedi splet|title=Pinterest reports strong revenue growth thanks to holidays, pandemic lockdowns|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/pinterest-pins-earnings-q4 2020.html#:~:text=The%20company's%20total%20U.S.%20revenue,in%20average%20revenue%20per%20user.|accessdate=27 February 2021|website=cnbc.com|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |16. |[[Reddit]] |[[Reddit]] |{{Zastava|United States}} |2005 |430&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |52&nbsp;million daily active users<ref>{{Navedi splet|title=Reddit reveals daily active user count for the first time: 52 million|url=https://www.theverge.com/2020/12/1/21754984/reddit-dau-daily-users-revealed#:~:text=Reddit%20revealed%20that%20it%20now,it%20is%20to%20its%20users.|accessdate=27 February 2021|website=theverge.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |17. |[[Twitter]] |[[Twitter]] |{{Zastava|United States}} |2006 |396&nbsp;million<ref name="digital 2021" /> |199&nbsp;million monetizable daily active users<ref>{{Navedi splet|date=30 May 2020|title=10 Twitter Statistics Every Marketer Should Know in 2020 [Infographic]|url=https://www.theglobeandmail.com/business/international-business/us-business/article-twitter-shares-fall-87-as-it-warns-of-fizzling-user-growth-rising/|accessdate=30 April 2021|website=www.theglobeandmail.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |18. |Quora |Quora |{{Zastava|United States}} |2009 |300 million<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |19. |[[Skype]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|United States}}<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=|title=Skype Terms of Use|url=https://www.skype.com/en/legal/ios/tos/|archiveurl=|archivedate=|accessdate=|website=}}</ref> |2003 |300&nbsp;million<ref name=":6">{{Navedi splet|date=30 March 2020|title=Microsoft announces Teams for consumers, Skype daily active users up 70% to 40 million|url=https://venturebeat.com/2020/03/30/skype-passes-40-million-daily-active-users-up-70-due-to-coronavirus/|accessdate=22 October 2020|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> |40&nbsp;million daily active users<ref name=":6" /> |- | align="center" |20. |Tieba |Baidu |{{Zastava|China}} |2003 |300&nbsp;million |1500&nbsp;million registered users |- | align="center" |21. |[[Viber]] |Rakuten |{{Zastava|Luxembourg}}<ref>{{Navedi splet|title=Viber Terms of Use|url=https://www.viber.com/en/terms/viber-terms-use/|accessdate=22 October 2020|website=Viber|language=en-US}}</ref> |2010 |260&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=Most popular messaging apps|url=https://www.statista.com/statistics/258749/most-popular-global-mobile-messenger-apps/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |1169&nbsp;million registered users<ref>{{Navedi splet|title=Viber: number of registered users 2020|url=https://www.statista.com/statistics/316414/viber-messenger-registered-users/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |22. |[[LinkedIn]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|United States}} |2003 |310&nbsp;million<ref name=":5">{{Navedi splet|date=3 February 2021|title=• LinkedIn by the Numbers (2021): Stats, Demographics & Fun Facts|url=https://www.omnicoreagency.com/LinkedIn-statistics/ October 2021|language=en-US}}</ref> |700&nbsp;million registered users<ref name=":5" /> |- | align="center" |23. |Teams |[[Microsoft]] |{{Zastava|United States}} |2016 |250&nbsp;million<ref name=":0" /> |145&nbsp;million daily active users<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Eric|first=Sexauer|title=Microsoft Teams now has 145 million daily active users|url=https://www.techcircle.in/2021/07/29/microsoft-teams-reaches-250-million-global-mau-milestone|accessdate=6 August 2021|website=Business of Apps}}</ref> |- | align="center" |24. |imo |PageBites |{{Zastava|United States}} |2007 |200&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=imo free video calls and chat for Android and iPhone – click to download|url=https://imo.im/careers|accessdate=22 October 2020|website=imo|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |25. |Line |Naver |{{Zastava|Japan}}<ref>{{Navedi splet|title=LINE Terms and Conditions of Use|url=https://terms.line.me/line_terms/?lang=en|accessdate=22 October 2020|website=terms.line.me}}</ref> |2011 |178&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=Line Revenue and Usage Statistics (2022)|url=https://www.businessofapps.com/data/line-statistics/|accessdate=5 July 2022|website=BusinessofApps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |26. |Picsart |Picsart |{{Zastava|United States}}<ref>{{Navedi splet|title=Terms of Use – PicsArt|url=https://picsart.com/terms-and-conditions|accessdate=22 October 2020|website=picsart.com|language=en}}</ref> |2011 |150&nbsp;million | |- | align="center" |27. |Likee |Bigo Live |{{Zastava|Singapore}}<ref>{{Citat|title=User agreement – Likee Video|url=https://likee.com/agreement|access-date=22 October 2020}}</ref> |2017 |150&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|date=17 August 2020|title=Likee reports 150 million monthly active users|url=https://www.businessofapps.com/news/likee-reports-150-million-monthly-active-users/|accessdate=22 October 2020|website=Business of Apps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |28. |Discord |Discord |{{Zastava|United States}} |2015 |140&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|date=17 December 2020|title=Discord raises $100 million as its social hub hits 140 million users|url=https://venturebeat.com/2020/12/17/discord-raises-100-million-as-its-social-hub-hits-140-million-users/|accessdate=22 January 2021|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |29. |Twitch |[[Amazon.com|Amazon]] |{{Zastava|United States}} |2011 |140&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=Twitch Usage and Growth Statistics: How Many People Use Twitch in 2021?|url=https://backlinko.com/twitch-users|website=Backlinko|date=26 January 2021}}</ref> | |- | align="center" |30. |Stack Exchange |Prosus |{{Zastava|United States}} |2008 |100&nbsp;million<ref>{{Navedi splet|title=About - Stack Exchange|url=https://stackexchange.com/about|website=stackexchange.com}}</ref> | |} == Integrirane storitve == {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- |- | align="center" | |Zoom |Zoom |{{Zastava|United States}} |2012 | |300&nbsp;million daily participants<ref>{{Navedi novice|date=30 April 2020|title=Zoom says it has 300 million daily meeting participants, not users|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-zoom-video-commn-encryption-idUSKBN22C1T4|accessdate=22 October 2020}}</ref> |- | align="center" | |Meet |Alphabet |{{Zastava|United States}} |2017 | |100&nbsp;million daily participants<ref>{{Navedi splet|last=Moreno|first=Johan|title=Zoom Competitor, Google Meet, Is Now Adding 3 Million Users Per Day|url=https://www.forbes.com/sites/johanmoreno/2020/04/29/zoom-competitor-google-meet-is-now-adding-3-million-users-per-day/|accessdate=22 October 2020|website=Forbes|language=en}}</ref> |- | align="center" | |iMessage |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|United States}} |2011 | |1.4&nbsp;billion active [[Apple Inc.|Apple]] devices<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|accessdate=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |- | align="center" | |FaceTime |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|United States}} |2011 | |1.4&nbsp;billion active [[Apple Inc.|Apple]] devices<ref name=":7">{{Cite web|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|access-date=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |} : {{Opomba|a}} Ko število mesečno aktivnih uporabnikov ni mogoče, je iz drugih metrik možno sklepati, da jih je več kot 100 milijonov. : {{Opomba|b}} Nakazuje trenutno lokacijo glavne upravne stavbe. Morda se razlikuje od države matičnega podjetja. == Grafi == [[Slika:Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png/220px-Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|sličica| Uporabniki družbenih medijev na mesec v primerjavi z vsemi uporabniki na internetu]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Družbeni mediji]] hk19mlg976g7blu9j53xs638a9f8oi0 5737852 5737831 2022-08-20T18:51:48Z A09 188929 slo. wikitext text/x-wiki To je seznam [[Družbeni mediji|socialnih platform]] z najmanj 100 milijoni aktivnih mesečnih uporabnikov (MAU). Seznam vključuje [[Spletno družbeno omrežje|družbena omrežja]], [[Spletni forum|spletne forume]], platforme za izmenjavo fotografij in videoposnetkov, aplikacije za sporočanje in [[VoIP telefonija|VoIP]]. {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |[[Facebook]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2004 |2.91&nbsp;milijarde<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Facebook - Facebook Q3 2021 Earnings|url=https://investor.fb.com/investor-events/event-details/2021/Facebook-Q2-2021-Earnings/|accessdate=2021-10-31|website=investor.fb.com}}</ref> |1.93&nbsp;milijarde dnevno aktivnih uporabnikov (DAU)<ref name=":1" /> |- | align="center" |2. |[[YouTube]] |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |2.291 milijarde<ref name="digital 2021">{{Navedi splet|title=Digital 2021 April Global Statshot Report|url=https://datareportal.com/reports/digital-2021-april-global-statshot|accessdate=14 June 2021|website=datareportal.com}}</ref> | |- | align="center" |3. |[[WhatsApp]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |Had 1&nbsp;milijarda DAU z 1.3&nbsp;milijarde MAU |- | align="center" |4. |Messenger |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |1.3&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |5. |[[Instagram]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2010 |1.2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |500&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Instagram Stories DAU 2019|url=https://www.statista.com/statistics/730315/instagram-stories-dau/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |6. |WeChat |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |1.225&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |7. |[[TikTok]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}}<ref>{{Navedi splet|title=Business Insider highlights inaccuracies in TikTok's career portal and some evidence that it routes the applicants' sensitive data to Kitajska|url=https://www.digitalinformationworld.com/2020/12/business-insider-highlights.html|website=digitalinformationworld|accessdate=2 January 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TikTok parent ByteDance hiring for AI drug discovery team|url=https://techcrunch.com/2020/12/23/bytedance-ai-drug/?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS8&guce_referrer_sig=AQAAAGsDf5n--eUexlqez4mOdavaEVcNDUu7AuCl5CYL9CFRG6hlcYHdUwd0LcKrgJj27MuGxQHlrtCRHJYWkQKzlHCk6EsX4KLZk2Tml-gr2ZiZLWnmCqLJhSUV79sAz_kgG5xKRIEAMZp0pBRfwRzcALYfXV3OfYXVOIG3jQ98MMMJ}}</ref> |2017 |732&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |8. |Telegram |Telegram |{{Zastava|United Arab Emirates}}<ref>{{Navedi splet|title=Telegram FAQ|url=https://telegram.org/faq|accessdate=22 October 2020|website=Telegram}}</ref> |2013 |700&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=700 milijonov Users and Telegram Premium|url=https://telegram.org/blog/700-milijonov-and-premium|accessdate=2022-06-19|website=Telegram}}</ref> | |- | align="center" |9. |[[TikTok|Douyin]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}} |2016 |600&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |10. |QQ |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |1999 |595&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |267&nbsp;milijonov DAU |- | align="center" |11. |Snapchat |Snap |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |528&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |332&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Snap beats expectations but stock falls on light Q1 forecast|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/snap-snap-earnings-q4-2020.html#:~:text=Revenue%3A%20%24911%20milijonov%20vs.,%24857.4%20milijonov%20forecast%20by%20Refinitiv|accessdate=27 February 2021|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |12. |Weibo |Sina |{{Zastava|Kitajska}} |2009 |521&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |241&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|date=20 May 2020|title=Weibo MAU grew to 550 milijonov in Q1 2020|url=https://www.Kitajskainternetwatch.com/30609/weibo-q1-2020/|accessdate=22 October 2020|website=Kitajska Internet Watch|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |13. |Qzone |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2005 |517&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Social Media Users|url=https://datareportal.com/social-media-users|accessdate=22 October 2020|website=DataReportal – Global Digital Insights|language=en-GB}}</ref> | |- | align="center" |14. |Kuaishou |Kuaishou |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |481&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |15. |Pinterest |Pinterest |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |459&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |98&nbsp;milijonov MAU v ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Pinterest reports strong revenue growth thanks to holidays, pandemic lockdowns|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/pinterest-pins-earnings-q4 2020.html#:~:text=The%20company's%20total%20U.S.%20revenue,in%20average%20revenue%20per%20user.|accessdate=27 February 2021|website=cnbc.com|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |16. |[[Reddit]] |[[Reddit]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |430&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |52&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Reddit reveals daily active user count for the first time: 52 milijonov|url=https://www.theverge.com/2020/12/1/21754984/reddit-dau-daily-users-revealed#:~:text=Reddit%20revealed%20that%20it%20now,it%20is%20to%20its%20users.|accessdate=27 February 2021|website=theverge.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |17. |[[Twitter]] |[[Twitter]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2006 |396&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |199&nbsp;milijonov potrjenih DAU<ref>{{Navedi splet|date=30 May 2020|title=10 Twitter Statistics Every Marketer Should Know in 2020 [Infographic]|url=https://www.theglobeandmail.com/business/international-business/us-business/article-twitter-shares-fall-87-as-it-warns-of-fizzling-user-growth-rising/|accessdate=30 April 2021|website=www.theglobeandmail.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |18. |Quora |Quora |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |300 milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |19. |[[Skype]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=|title=Skype Terms of Use|url=https://www.skype.com/en/legal/ios/tos/|archiveurl=|archivedate=|accessdate=|website=}}</ref> |2003 |300&nbsp;milijonov<ref name=":6">{{Navedi splet|date=30 March 2020|title=Microsoft announces Teams for consumers, Skype DAU up 70% to 40 milijonov|url=https://venturebeat.com/2020/03/30/skype-passes-40-milijonov-daily-active-users-up-70-due-to-coronavirus/|accessdate=22 October 2020|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> |40&nbsp;milijonov DAU<ref name=":6" /> |- | align="center" |20. |Tieba |Baidu |{{Zastava|Kitajska}} |2003 |300&nbsp;milijonov |1500&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov |- | align="center" |21. |[[Viber]] |Rakuten |{{Zastava|Luxembourg}}<ref>{{Navedi splet|title=Viber Terms of Use|url=https://www.viber.com/en/terms/viber-terms-use/|accessdate=22 October 2020|website=Viber|language=en-US}}</ref> |2010 |260&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Most popular messaging apps|url=https://www.statista.com/statistics/258749/most-popular-global-mobile-messenger-apps/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |1169&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref>{{Navedi splet|title=Viber: number of registriranih uporabnikov 2020|url=https://www.statista.com/statistics/316414/viber-messenger-registered-users/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |22. |[[LinkedIn]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2003 |310&nbsp;milijonov<ref name=":5">{{Navedi splet|date=3 February 2021|title=• LinkedIn by the Numbers (2021): Stats, Demographics & Fun Facts|url=https://www.omnicoreagency.com/LinkedIn-statistics/ October 2021|language=en-US}}</ref> |700&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref name=":5" /> |- | align="center" |23. |Teams |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2016 |250&nbsp;milijonov<ref name=":0" /> |145&nbsp;milijonov DAU<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Eric|first=Sexauer|title=Microsoft Teams now has 145 milijonov DAU|url=https://www.techcircle.in/2021/07/29/microsoft-teams-reaches-250-milijonov-global-mau-milestone|accessdate=6 August 2021|website=Business of Apps}}</ref> |- | align="center" |24. |imo |PageBites |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2007 |200&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=imo free video calls and chat for Android and iPhone – click to download|url=https://imo.im/careers|accessdate=22 October 2020|website=imo|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |25. |Line |Naver |{{Zastava|Japan}}<ref>{{Navedi splet|title=LINE Terms and Conditions of Use|url=https://terms.line.me/line_terms/?lang=en|accessdate=22 October 2020|website=terms.line.me}}</ref> |2011 |178&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Line Revenue and Usage Statistics (2022)|url=https://www.businessofapps.com/data/line-statistics/|accessdate=5 July 2022|website=BusinessofApps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |26. |Picsart |Picsart |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|title=Terms of Use – PicsArt|url=https://picsart.com/terms-and-conditions|accessdate=22 October 2020|website=picsart.com|language=en}}</ref> |2011 |150&nbsp;milijonov | |- | align="center" |27. |Likee |Bigo Live |{{Zastava|Singapore}}<ref>{{Citat|title=User agreement – Likee Video|url=https://likee.com/agreement|access-date=22 October 2020}}</ref> |2017 |150&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 August 2020|title=Likee reports 150 milijonov monthly active users|url=https://www.businessofapps.com/news/likee-reports-150-milijonov-monthly-active-users/|accessdate=22 October 2020|website=Business of Apps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |28. |Discord |Discord |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2015 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 December 2020|title=Discord raises $100 milijonov as its social hub hits 140 milijonov users|url=https://venturebeat.com/2020/12/17/discord-raises-100-milijonov-as-its-social-hub-hits-140-milijonov-users/|accessdate=22 January 2021|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |29. |Twitch |[[Amazon.com|Amazon]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Twitch Usage and Growth Statistics: How Many People Use Twitch in 2021?|url=https://backlinko.com/twitch-users|website=Backlinko|date=26 January 2021}}</ref> | |- | align="center" |30. |Stack Exchange |Prosus |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2008 |100&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=About - Stack Exchange|url=https://stackexchange.com/about|website=stackexchange.com}}</ref> | |} == Integrirane storitve == {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- |- | align="center" | |Zoom |Zoom |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2012 | |300&nbsp;milijonov daily participants<ref>{{Navedi novice|date=30 April 2020|title=Zoom says it has 300 milijonov daily meeting participants, not users|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-zoom-video-commn-encryption-idUSKBN22C1T4|accessdate=22 October 2020}}</ref> |- | align="center" | |Meet |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2017 | |100&nbsp;milijonov daily participants<ref>{{Navedi splet|last=Moreno|first=Johan|title=Zoom Competitor, Google Meet, Is Now Adding 3 milijonov Users Per Day|url=https://www.forbes.com/sites/johanmoreno/2020/04/29/zoom-competitor-google-meet-is-now-adding-3-milijonov-users-per-day/|accessdate=22 October 2020|website=Forbes|language=en}}</ref> |- | align="center" | |iMessage |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1.4&nbsp;billion active [[Apple Inc.|Apple]] devices<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|accessdate=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |- | align="center" | |FaceTime |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1.4&nbsp;billion active [[Apple Inc.|Apple]] devices<ref name=":7">{{Cite web|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|access-date=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |} : {{Opomba|a}} Ko število mesečno aktivnih uporabnikov ni mogoče, je iz drugih metrik možno sklepati, da jih je več kot 100 milijonov. : {{Opomba|b}} Nakazuje trenutno lokacijo glavne upravne stavbe. Morda se razlikuje od države matičnega podjetja. == Grafi == [[Slika:Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png/220px-Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|sličica| Uporabniki družbenih medijev na mesec v primerjavi z vsemi uporabniki na internetu]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Družbeni mediji]] 9a5b0wuujuu9qameqlaajj8snm9f4es 5737876 5737852 2022-08-20T18:55:34Z A09 188929 slo. wikitext text/x-wiki To je seznam [[Družbeni mediji|socialnih platform]] z najmanj 100 milijoni aktivnih mesečnih uporabnikov (MAU). Seznam vključuje [[Spletno družbeno omrežje|družbena omrežja]], [[Spletni forum|spletne forume]], platforme za izmenjavo fotografij in videoposnetkov, aplikacije za sporočanje in [[VoIP telefonija|VoIP]]. {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |[[Facebook]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2004 |2.91&nbsp;milijarde<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Facebook - Facebook Q3 2021 Earnings|url=https://investor.fb.com/investor-events/event-details/2021/Facebook-Q2-2021-Earnings/|accessdate=2021-10-31|website=investor.fb.com}}</ref> |1.93&nbsp;milijarde dnevno aktivnih uporabnikov (DAU)<ref name=":1" /> |- | align="center" |2. |[[YouTube]] |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |2.291 milijarde<ref name="digital 2021">{{Navedi splet|title=Digital 2021 April Global Statshot Report|url=https://datareportal.com/reports/digital-2021-april-global-statshot|accessdate=14 June 2021|website=datareportal.com}}</ref> | |- | align="center" |3. |[[WhatsApp]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |Had 1&nbsp;milijarda DAU z 1.3&nbsp;milijarde MAU |- | align="center" |4. |[[Messenger]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |1.3&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |5. |[[Instagram]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2010 |1.2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |500&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Instagram Stories DAU 2019|url=https://www.statista.com/statistics/730315/instagram-stories-dau/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |6. |[[WeChat]] |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |1.225&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |7. |[[TikTok]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}}<ref>{{Navedi splet|title=Business Insider highlights inaccuracies in TikTok's career portal and some evidence that it routes the applicants' sensitive data to Kitajska|url=https://www.digitalinformationworld.com/2020/12/business-insider-highlights.html|website=digitalinformationworld|accessdate=2 January 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TikTok parent ByteDance hiring for AI drug discovery team|url=https://techcrunch.com/2020/12/23/bytedance-ai-drug/?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS8&guce_referrer_sig=AQAAAGsDf5n--eUexlqez4mOdavaEVcNDUu7AuCl5CYL9CFRG6hlcYHdUwd0LcKrgJj27MuGxQHlrtCRHJYWkQKzlHCk6EsX4KLZk2Tml-gr2ZiZLWnmCqLJhSUV79sAz_kgG5xKRIEAMZp0pBRfwRzcALYfXV3OfYXVOIG3jQ98MMMJ}}</ref> |2017 |732&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |8. |[[Telegram]] |Telegram |{{Zastava|United Arab Emirates}}<ref>{{Navedi splet|title=Telegram FAQ|url=https://telegram.org/faq|accessdate=22 October 2020|website=Telegram}}</ref> |2013 |700&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=700 milijonov Users and Telegram Premium|url=https://telegram.org/blog/700-milijonov-and-premium|accessdate=2022-06-19|website=Telegram}}</ref> | |- | align="center" |9. |[[TikTok|Douyin]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}} |2016 |600&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |10. |QQ |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |1999 |595&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |267&nbsp;milijonov DAU |- | align="center" |11. |[[Snapchat]] |Snap |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |528&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |332&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Snap beats expectations but stock falls on light Q1 forecast|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/snap-snap-earnings-q4-2020.html#:~:text=Revenue%3A%20%24911%20milijonov%20vs.,%24857.4%20milijonov%20forecast%20by%20Refinitiv|accessdate=27 February 2021|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |12. |Weibo |Sina |{{Zastava|Kitajska}} |2009 |521&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |241&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|date=20 May 2020|title=Weibo MAU grew to 550 milijonov in Q1 2020|url=https://www.Kitajskainternetwatch.com/30609/weibo-q1-2020/|accessdate=22 October 2020|website=Kitajska Internet Watch|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |13. |Qzone |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2005 |517&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Social Media Users|url=https://datareportal.com/social-media-users|accessdate=22 October 2020|website=DataReportal – Global Digital Insights|language=en-GB}}</ref> | |- | align="center" |14. |Kuaishou |Kuaishou |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |481&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |15. |[[Pinterest]] |Pinterest |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |459&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |98&nbsp;milijonov MAU v ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Pinterest reports strong revenue growth thanks to holidays, pandemic lockdowns|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/pinterest-pins-earnings-q4 2020.html#:~:text=The%20company's%20total%20U.S.%20revenue,in%20average%20revenue%20per%20user.|accessdate=27 February 2021|website=cnbc.com|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |16. |[[Reddit]] |[[Reddit]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |430&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |52&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Reddit reveals daily active user count for the first time: 52 milijonov|url=https://www.theverge.com/2020/12/1/21754984/reddit-dau-daily-users-revealed#:~:text=Reddit%20revealed%20that%20it%20now,it%20is%20to%20its%20users.|accessdate=27 February 2021|website=theverge.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |17. |[[Twitter]] |[[Twitter]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2006 |396&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |199&nbsp;milijonov potrjenih DAU<ref>{{Navedi splet|date=30 May 2020|title=10 Twitter Statistics Every Marketer Should Know in 2020 [Infographic]|url=https://www.theglobeandmail.com/business/international-business/us-business/article-twitter-shares-fall-87-as-it-warns-of-fizzling-user-growth-rising/|accessdate=30 April 2021|website=www.theglobeandmail.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |18. |[[Quora]] |Quora |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |300 milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |19. |[[Skype]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=|title=Skype Terms of Use|url=https://www.skype.com/en/legal/ios/tos/|archiveurl=|archivedate=|accessdate=|website=}}</ref> |2003 |300&nbsp;milijonov<ref name=":6">{{Navedi splet|date=30 March 2020|title=Microsoft announces Teams for consumers, Skype DAU up 70% to 40 milijonov|url=https://venturebeat.com/2020/03/30/skype-passes-40-milijonov-daily-active-users-up-70-due-to-coronavirus/|accessdate=22 October 2020|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> |40&nbsp;milijonov DAU<ref name=":6" /> |- | align="center" |20. |Tieba |Baidu |{{Zastava|Kitajska}} |2003 |300&nbsp;milijonov |1500&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov |- | align="center" |21. |[[Viber]] |Rakuten |{{Zastava|Luxembourg}}<ref>{{Navedi splet|title=Viber Terms of Use|url=https://www.viber.com/en/terms/viber-terms-use/|accessdate=22 October 2020|website=Viber|language=en-US}}</ref> |2010 |260&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Most popular messaging apps|url=https://www.statista.com/statistics/258749/most-popular-global-mobile-messenger-apps/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |1169&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref>{{Navedi splet|title=Viber: number of registriranih uporabnikov 2020|url=https://www.statista.com/statistics/316414/viber-messenger-registered-users/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |22. |[[LinkedIn]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2003 |310&nbsp;milijonov<ref name=":5">{{Navedi splet|date=3 February 2021|title=• LinkedIn by the Numbers (2021): Stats, Demographics & Fun Facts|url=https://www.omnicoreagency.com/LinkedIn-statistics/ October 2021|language=en-US}}</ref> |700&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref name=":5" /> |- | align="center" |23. |[[Microsoft Teams|Teams]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2016 |250&nbsp;milijonov<ref name=":0" /> |145&nbsp;milijonov DAU<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Eric|first=Sexauer|title=Microsoft Teams now has 145 milijonov DAU|url=https://www.techcircle.in/2021/07/29/microsoft-teams-reaches-250-milijonov-global-mau-milestone|accessdate=6 August 2021|website=Business of Apps}}</ref> |- | align="center" |24. |imo |PageBites |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2007 |200&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=imo free video calls and chat for Android and iPhone – click to download|url=https://imo.im/careers|accessdate=22 October 2020|website=imo|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |25. |Line |Naver |{{Zastava|Japan}}<ref>{{Navedi splet|title=LINE Terms and Conditions of Use|url=https://terms.line.me/line_terms/?lang=en|accessdate=22 October 2020|website=terms.line.me}}</ref> |2011 |178&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Line Revenue and Usage Statistics (2022)|url=https://www.businessofapps.com/data/line-statistics/|accessdate=5 July 2022|website=BusinessofApps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |26. |Picsart |Picsart |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|title=Terms of Use – PicsArt|url=https://picsart.com/terms-and-conditions|accessdate=22 October 2020|website=picsart.com|language=en}}</ref> |2011 |150&nbsp;milijonov | |- | align="center" |27. |Likee |Bigo Live |{{Zastava|Singapore}}<ref>{{Citat|title=User agreement – Likee Video|url=https://likee.com/agreement|access-date=22 October 2020}}</ref> |2017 |150&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 August 2020|title=Likee reports 150 milijonov monthly active users|url=https://www.businessofapps.com/news/likee-reports-150-milijonov-monthly-active-users/|accessdate=22 October 2020|website=Business of Apps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |28. |[[Discord]] |Discord |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2015 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 December 2020|title=Discord raises $100 milijonov as its social hub hits 140 milijonov users|url=https://venturebeat.com/2020/12/17/discord-raises-100-milijonov-as-its-social-hub-hits-140-milijonov-users/|accessdate=22 January 2021|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |29. |[[Twitch]] |[[Amazon.com|Amazon]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Twitch Usage and Growth Statistics: How Many People Use Twitch in 2021?|url=https://backlinko.com/twitch-users|website=Backlinko|date=26 January 2021}}</ref> | |- | align="center" |30. |[[Stack Exchange]] |Prosus |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2008 |100&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=About - Stack Exchange|url=https://stackexchange.com/about|website=stackexchange.com}}</ref> | |} == Integrirane storitve == {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |Zoom |Zoom |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2012 | |300&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi novice|date=30 April 2020|title=Zoom says it has 300 milijonov daily meeting participants, not users|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-zoom-video-commn-encryption-idUSKBN22C1T4|accessdate=22 October 2020}}</ref> |- | align="center" |2. |Meet |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2017 | |100&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|last=Moreno|first=Johan|title=Zoom Competitor, Google Meet, Is Now Adding 3 milijonov Users Per Day|url=https://www.forbes.com/sites/johanmoreno/2020/04/29/zoom-competitor-google-meet-is-now-adding-3-milijonov-users-per-day/|accessdate=22 October 2020|website=Forbes|language=en}}</ref> |- | align="center" |3. |iMessage |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1.4&nbsp;milijarde aktivnih [[Apple Inc.|Apple]] naprav<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|accessdate=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |- | align="center" |4. |FaceTime |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1.4&nbsp;milijarde aktivnih [[Apple Inc.|Apple]] naprav<ref name=":7">{{Cite web|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|access-date=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |} : {{Opomba|a}} Ko število mesečno aktivnih uporabnikov ni mogoče, je iz drugih metrik možno sklepati, da jih je več kot 100 milijonov. : {{Opomba|b}} Nakazuje trenutno lokacijo glavne upravne stavbe. Morda se razlikuje od države matičnega podjetja. == Grafi == [[Slika:Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png/220px-Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|sličica| Uporabniki družbenih medijev na mesec v primerjavi z vsemi uporabniki na internetu]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Družbeni mediji]] ch9rlvn5euxmmih7veu7e8a3lsxpkh4 5737877 5737876 2022-08-20T18:56:45Z A09 188929 dec. vejica wikitext text/x-wiki To je seznam [[Družbeni mediji|socialnih platform]] z najmanj 100 milijoni aktivnih mesečnih uporabnikov (MAU). Seznam vključuje [[Spletno družbeno omrežje|družbena omrežja]], [[Spletni forum|spletne forume]], platforme za izmenjavo fotografij in videoposnetkov, aplikacije za sporočanje in [[VoIP telefonija|VoIP]]. {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |[[Facebook]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2004 |2,91&nbsp;milijarde<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Facebook - Facebook Q3 2021 Earnings|url=https://investor.fb.com/investor-events/event-details/2021/Facebook-Q2-2021-Earnings/|accessdate=2021-10-31|website=investor.fb.com}}</ref> |1,93&nbsp;milijarde dnevno aktivnih uporabnikov (DAU)<ref name=":1" /> |- | align="center" |2. |[[YouTube]] |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |2,291 milijarde<ref name="digital 2021">{{Navedi splet|title=Digital 2021 April Global Statshot Report|url=https://datareportal.com/reports/digital-2021-april-global-statshot|accessdate=14 June 2021|website=datareportal.com}}</ref> | |- | align="center" |3. |[[WhatsApp]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |1&nbsp;milijarda DAU z 1,3&nbsp;milijarde MAU |- | align="center" |4. |[[Messenger]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |1,3&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |5. |[[Instagram]] |[[Meta Platforms|Meta]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2010 |1,2 milijarde<ref name="digital 2021" /> |500&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Instagram Stories DAU 2019|url=https://www.statista.com/statistics/730315/instagram-stories-dau/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |6. |[[WeChat]] |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |1,225&nbsp;milijarde<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |7. |[[TikTok]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}}<ref>{{Navedi splet|title=Business Insider highlights inaccuracies in TikTok's career portal and some evidence that it routes the applicants' sensitive data to Kitajska|url=https://www.digitalinformationworld.com/2020/12/business-insider-highlights.html|website=digitalinformationworld|accessdate=2 January 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TikTok parent ByteDance hiring for AI drug discovery team|url=https://techcrunch.com/2020/12/23/bytedance-ai-drug/?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS8&guce_referrer_sig=AQAAAGsDf5n--eUexlqez4mOdavaEVcNDUu7AuCl5CYL9CFRG6hlcYHdUwd0LcKrgJj27MuGxQHlrtCRHJYWkQKzlHCk6EsX4KLZk2Tml-gr2ZiZLWnmCqLJhSUV79sAz_kgG5xKRIEAMZp0pBRfwRzcALYfXV3OfYXVOIG3jQ98MMMJ}}</ref> |2017 |732&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |8. |[[Telegram]] |Telegram |{{Zastava|United Arab Emirates}}<ref>{{Navedi splet|title=Telegram FAQ|url=https://telegram.org/faq|accessdate=22 October 2020|website=Telegram}}</ref> |2013 |700&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=700 milijonov Users and Telegram Premium|url=https://telegram.org/blog/700-milijonov-and-premium|accessdate=2022-06-19|website=Telegram}}</ref> | |- | align="center" |9. |[[TikTok|Douyin]] |Bytedance |{{Zastava|Kitajska}} |2016 |600&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |10. |QQ |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |1999 |595&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |267&nbsp;milijonov DAU |- | align="center" |11. |[[Snapchat]] |Snap |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |528&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |332&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Snap beats expectations but stock falls on light Q1 forecast|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/snap-snap-earnings-q4-2020.html#:~:text=Revenue%3A%20%24911%20milijonov%20vs.,%24857.4%20milijonov%20forecast%20by%20Refinitiv|accessdate=27 February 2021|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |12. |Weibo |Sina |{{Zastava|Kitajska}} |2009 |521&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |241&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|date=20 May 2020|title=Weibo MAU grew to 550 milijonov in Q1 2020|url=https://www.Kitajskainternetwatch.com/30609/weibo-q1-2020/|accessdate=22 October 2020|website=Kitajska Internet Watch|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |13. |Qzone |Tencent |{{Zastava|Kitajska}} |2005 |517&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Social Media Users|url=https://datareportal.com/social-media-users|accessdate=22 October 2020|website=DataReportal – Global Digital Insights|language=en-GB}}</ref> | |- | align="center" |14. |Kuaishou |Kuaishou |{{Zastava|Kitajska}} |2011 |481&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |15. |[[Pinterest]] |Pinterest |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |459&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |98&nbsp;milijonov MAU v ZDA<ref>{{Navedi splet|title=Pinterest reports strong revenue growth thanks to holidays, pandemic lockdowns|url=https://www.cnbc.com/2021/02/04/pinterest-pins-earnings-q4 2020.html#:~:text=The%20company's%20total%20U.S.%20revenue,in%20average%20revenue%20per%20user.|accessdate=27 February 2021|website=cnbc.com|language=en-US}}</ref> |- | align="center" |16. |[[Reddit]] |[[Reddit]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2005 |430&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |52&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|title=Reddit reveals daily active user count for the first time: 52 milijonov|url=https://www.theverge.com/2020/12/1/21754984/reddit-dau-daily-users-revealed#:~:text=Reddit%20revealed%20that%20it%20now,it%20is%20to%20its%20users.|accessdate=27 February 2021|website=theverge.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |17. |[[Twitter]] |[[Twitter]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2006 |396&nbsp;milijonov<ref name="digital 2021" /> |199&nbsp;milijonov potrjenih DAU<ref>{{Navedi splet|date=30 May 2020|title=10 Twitter Statistics Every Marketer Should Know in 2020 [Infographic]|url=https://www.theglobeandmail.com/business/international-business/us-business/article-twitter-shares-fall-87-as-it-warns-of-fizzling-user-growth-rising/|accessdate=30 April 2021|website=www.theglobeandmail.com|language=en}}</ref> |- | align="center" |18. |[[Quora]] |Quora |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2009 |300 milijonov<ref name="digital 2021" /> | |- | align="center" |19. |[[Skype]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=|title=Skype Terms of Use|url=https://www.skype.com/en/legal/ios/tos/|archiveurl=|archivedate=|accessdate=|website=}}</ref> |2003 |300&nbsp;milijonov<ref name=":6">{{Navedi splet|date=30 March 2020|title=Microsoft announces Teams for consumers, Skype DAU up 70% to 40 milijonov|url=https://venturebeat.com/2020/03/30/skype-passes-40-milijonov-daily-active-users-up-70-due-to-coronavirus/|accessdate=22 October 2020|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> |40&nbsp;milijonov DAU<ref name=":6" /> |- | align="center" |20. |Tieba |Baidu |{{Zastava|Kitajska}} |2003 |300&nbsp;milijonov |1500&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov |- | align="center" |21. |[[Viber]] |Rakuten |{{Zastava|Luxembourg}}<ref>{{Navedi splet|title=Viber Terms of Use|url=https://www.viber.com/en/terms/viber-terms-use/|accessdate=22 October 2020|website=Viber|language=en-US}}</ref> |2010 |260&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Most popular messaging apps|url=https://www.statista.com/statistics/258749/most-popular-global-mobile-messenger-apps/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |1169&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref>{{Navedi splet|title=Viber: number of registriranih uporabnikov 2020|url=https://www.statista.com/statistics/316414/viber-messenger-registered-users/|accessdate=22 October 2020|website=Statista|language=en}}</ref> |- | align="center" |22. |[[LinkedIn]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2003 |310&nbsp;milijonov<ref name=":5">{{Navedi splet|date=3 February 2021|title=• LinkedIn by the Numbers (2021): Stats, Demographics & Fun Facts|url=https://www.omnicoreagency.com/LinkedIn-statistics/ October 2021|language=en-US}}</ref> |700&nbsp;milijonov registriranih uporabnikov<ref name=":5" /> |- | align="center" |23. |[[Microsoft Teams|Teams]] |[[Microsoft]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2016 |250&nbsp;milijonov<ref name=":0" /> |145&nbsp;milijonov DAU<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Eric|first=Sexauer|title=Microsoft Teams now has 145 milijonov DAU|url=https://www.techcircle.in/2021/07/29/microsoft-teams-reaches-250-milijonov-global-mau-milestone|accessdate=6 August 2021|website=Business of Apps}}</ref> |- | align="center" |24. |imo |PageBites |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2007 |200&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=imo free video calls and chat for Android and iPhone – click to download|url=https://imo.im/careers|accessdate=22 October 2020|website=imo|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |25. |Line |Naver |{{Zastava|Japan}}<ref>{{Navedi splet|title=LINE Terms and Conditions of Use|url=https://terms.line.me/line_terms/?lang=en|accessdate=22 October 2020|website=terms.line.me}}</ref> |2011 |178&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Line Revenue and Usage Statistics (2022)|url=https://www.businessofapps.com/data/line-statistics/|accessdate=5 July 2022|website=BusinessofApps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |26. |Picsart |Picsart |{{Zastava|Združene države Amerike}}<ref>{{Navedi splet|title=Terms of Use – PicsArt|url=https://picsart.com/terms-and-conditions|accessdate=22 October 2020|website=picsart.com|language=en}}</ref> |2011 |150&nbsp;milijonov | |- | align="center" |27. |Likee |Bigo Live |{{Zastava|Singapore}}<ref>{{Citat|title=User agreement – Likee Video|url=https://likee.com/agreement|access-date=22 October 2020}}</ref> |2017 |150&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 August 2020|title=Likee reports 150 milijonov monthly active users|url=https://www.businessofapps.com/news/likee-reports-150-milijonov-monthly-active-users/|accessdate=22 October 2020|website=Business of Apps|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |28. |[[Discord]] |Discord |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2015 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|date=17 December 2020|title=Discord raises $100 milijonov as its social hub hits 140 milijonov users|url=https://venturebeat.com/2020/12/17/discord-raises-100-milijonov-as-its-social-hub-hits-140-milijonov-users/|accessdate=22 January 2021|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> | |- | align="center" |29. |[[Twitch]] |[[Amazon.com|Amazon]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 |140&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=Twitch Usage and Growth Statistics: How Many People Use Twitch in 2021?|url=https://backlinko.com/twitch-users|website=Backlinko|date=26 January 2021}}</ref> | |- | align="center" |30. |[[Stack Exchange]] |Prosus |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2008 |100&nbsp;milijonov<ref>{{Navedi splet|title=About - Stack Exchange|url=https://stackexchange.com/about|website=stackexchange.com}}</ref> | |} == Integrirane storitve == {| class="wikitable sortable" |+ !{{Okr|No.|Number}} !Ime !Podjetje !Država{{Ref|b}} !Izdano !Mesečno aktivni uporabniki !Druge metrike |- | align="center" |1. |Zoom |Zoom |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2012 | |300&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi novice|date=30 April 2020|title=Zoom says it has 300 milijonov daily meeting participants, not users|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-zoom-video-commn-encryption-idUSKBN22C1T4|accessdate=22 October 2020}}</ref> |- | align="center" |2. |Meet |Alphabet |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2017 | |100&nbsp;milijonov DAU<ref>{{Navedi splet|last=Moreno|first=Johan|title=Zoom Competitor, Google Meet, Is Now Adding 3 milijonov Users Per Day|url=https://www.forbes.com/sites/johanmoreno/2020/04/29/zoom-competitor-google-meet-is-now-adding-3-milijonov-users-per-day/|accessdate=22 October 2020|website=Forbes|language=en}}</ref> |- | align="center" |3. |iMessage |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1,4&nbsp;milijarde aktivnih [[Apple Inc.|Apple]] naprav<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|accessdate=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |- | align="center" |4. |FaceTime |[[Apple Inc.|Apple]] |{{Zastava|Združene države Amerike}} |2011 | |1,4&nbsp;milijarde aktivnih [[Apple Inc.|Apple]] naprav<ref name=":7">{{Cite web|last=Lee|first=Dami|date=29 January 2019|title=Apple says there are 1.4 billion active Apple devices|url=https://www.theverge.com/2019/1/29/18202736/apple-devices-ios-earnings-q1-2019|access-date=22 October 2020|website=The Verge|language=en}}</ref> |} : {{Opomba|a}} Ko število mesečno aktivnih uporabnikov ni mogoče, je iz drugih metrik možno sklepati, da jih je več kot 100 milijonov. : {{Opomba|b}} Nakazuje trenutno lokacijo glavne upravne stavbe. Morda se razlikuje od države matičnega podjetja. == Grafi == [[Slika:Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png/220px-Screenshot_from_2021-02-01_10-44-15.png|sličica| Uporabniki družbenih medijev na mesec v primerjavi z vsemi uporabniki na internetu]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Družbeni mediji]] og64sm03gsp3dkzfw3i4v6m5orjaqlz 0 522769 5737862 2022-08-20T18:52:57Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Cesarica Sujko]] na [[Cesarica Suiko]]: glej pogovor wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cesarica Suiko]] k2xfqb1ahsn2y8he7i530r8u8nv1l92 1 522770 5737864 2022-08-20T18:52:57Z A09 188929 A09 je premaknil stran [[Pogovor:Cesarica Sujko]] na [[Pogovor:Cesarica Suiko]]: glej pogovor wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Cesarica Suiko]] 4t8iu5bgarcgf1t6jmiyqasrayv9taz 4 522771 5737885 2022-08-20T19:16:29Z Pinky sl 2932 Pinky sl je premaknila stran [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)/Seznam spomenikov v savinjski regiji]] na [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji]]: Splošna stran na seznam, brez letnic wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji]] 7aeoksorp0vro51ly63txic7bqv8sar 0 522772 5738015 2022-08-21T04:56:09Z Octopus 13285 info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes |name=Margareta Brandenburška |image= |caption= |succession= Vojvodinja žena Velikopoljske |reign=1293–1296 |succession1= Kraljica žena Poljske |reign1=1295–1296 |coronation1 = 25. junij 1295, [[Gniezno]] |spouse=[[Przemisl II.]]<br>Albert III. Saško-Lauenburški |house= Ascania |father= Albert III., mejni grof Brandenburško-Salzwedelski |mother=Matilda Danska |birth_date= ok. 1270 |death_date=1. maj 1315 |}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1270]] [[Kategorija:Umrli leta 1315]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] 60hn3g2tok2x6g2lxz7lrq81xpnyto4 5738016 5738015 2022-08-21T05:17:17Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes |name=Margareta Brandenburška |image= |caption= |succession= Vojvodinja žena Velikopoljske |reign=1293–1296 |succession1= Kraljica žena Poljske |reign1=1295–1296 |coronation1 = 25. junij 1295, [[Gniezno]] |spouse=[[Przemisl II.]]<br>Albert III. Saško-Lauenburški |house= Ascania |father= Albert III., mejni grof Brandenburško-Salzwedelski |mother=Matilda Danska |birth_date= ok. 1270 |death_date=1. maj 1315 |}} '''Margareta Brandenburško-Salzwedelska''' ([[nemško]] Margareta, [[poljsko]] Małgorzata) je bila nemška plemkinja iz rodbine Ascanija, ki je bila po poroki s [[Przemisl II. |Przemislom II. Poljskim]] v letih 1293–1296 vojvodinja [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in v letih 1295–1296 kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], potem pa s poroko z Albertom III. Saxe-Lauenburškim vojvodinja Saxe-Lauenburga, * okoli [[1270]], † [[1. maj]] [[1315]]. Bila je najmlajši otrok in druga hčerka brandenburško-salzwedelskega mejnega grofa Alberta III. in Matilde Danske, hčerke danskega kralja Krištofa I.<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/BRANDENBURG,%20PRUSSIA.htm#AlbrechtIIIdied1300 BRANDEBURG, PRUSIA - Albert III (died 1300). V MedLands Projects by Charles Crowley].(Pridobljeno 8. julija 2014.</ref><ref>W. Dworzaczek. ''Genealogia''. Warsaw 1959, tabl. 58; K. Jasiński: ''Genealogia Piastów wielkopolskich. Potomstwo Władysława Odonica'', v''Nasi Piastowie'' ("Kronika Miasta Poznania", nr 2/95), Poznanj 1995, str. 156.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1270]] [[Kategorija:Umrli leta 1315]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] lf1scwf6949l45zdlc5raslu5v33m3z 5738026 5738016 2022-08-21T06:25:14Z Octopus 13285 življenje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes |name=Margareta Brandenburška |image= |caption= |succession= Vojvodinja žena Velikopoljske |reign=1293–1296 |succession1= Kraljica žena Poljske |reign1=1295–1296 |coronation1 = 25. junij 1295, [[Gniezno]] |spouse=[[Przemisl II.]]<br>Albert III. Saško-Lauenburški |house= Ascania |father= Albert III., mejni grof Brandenburško-Salzwedelski |mother=Matilda Danska |birth_date= ok. 1270 |death_date=1. maj 1315 |}} '''Margareta Brandenburško-Salzwedelska''' ([[nemško]] Margareta, [[poljsko]] Małgorzata) je bila nemška plemkinja iz rodbine Ascanija, ki je bila po poroki s [[Przemisl II. |Przemislom II. Poljskim]] v letih 1293–1296 vojvodinja [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in v letih 1295–1296 kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], potem pa s poroko z Albertom III. Saxe-Lauenburškim vojvodinja Saxe-Lauenburga, * okoli [[1270]], † [[1. maj]] [[1315]]. Bila je najmlajši otrok in druga hčerka brandenburško-salzwedelskega mejnega grofa Alberta III. in Matilde Danske, hčerke danskega kralja Krištofa I.<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/BRANDENBURG,%20PRUSSIA.htm#AlbrechtIIIdied1300 BRANDEBURG, PRUSIA - Albert III (died 1300). V MedLands Projects by Charles Crowley].(Pridobljeno 8. julija 2014.</ref><ref>W. Dworzaczek. ''Genealogia''. Warsaw 1959, tabl. 58; K. Jasiński: ''Genealogia Piastów wielkopolskich. Potomstwo Władysława Odonica'', v''Nasi Piastowie'' ("Kronika Miasta Poznania", nr 2/95), Poznanj 1995, str. 156.</ref> ==Življenje== Po smrti svoje druge žene Rikisse Švedske okoli leta 1292 se je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.|Przemysł II.]] želel poročiti še tretjič. Margareta je bila izbrana predvsem iz političnih razlogov, saj bi s poroko z njo dobil dodatne pravice do svoje pričakovane dediščine, pomorjanskega [[Gdansk]]a. Glede na sorazmerno tesno sorodstvo Przemysla II. in Margarete, oba sta bila pravnuka [[Přemyslidi|Přemysla]] [[Otokar I. Češki|Otakarja I. Češkega]], sta za poroko potrebovala papeževo dovoljenje.<ref>K. Jasinski. Additions to the genealogy of the Piast. Studies źródłoznawcze, 1960. str. 105.</ref> Poročni obred je potekal malo pred 13. aprilom 1293. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi se ob tej priložnosti verjetno praznovala tudi zaroka Rykse, hčerke Przemysla II., z Marjetinim bratom Otonom Brandenburško-Salzwedelskim.<ref>A. Swieżawski. ''Przemysł. Król Polski'', Warszawa 2006. str. 152.</ref> Za poljsko kraljico je bila skupaj z možem kronana v stolnici v [[Gniezno|Gnieznu]] v nedeljo, 26. junija 1295, na dan svetih Janeza in Pavla.<ref>''Rocznik Traski''. MPH, vol. II, str. 853; ''Rocznik Sędziwoja'', MPH, vol. II, str. 879; ''Rocznik wielkopolski 1192–1309''. ur. A. Bielowski. MPH, vol. III, str. 40.</ref> Kronanje poljskega kralja je bilo prvo po 219 letih. Margareta je bila prva nesporna poljska kraljica po [[Richeza Lotarinška|Richezi Lotarinški]] v 11. stoletju. Vladavina Przemysla II. ni trajala dolgo. 8. februarja 1296 ga je nekaj mož iz Margaretine družine z nekaj pomoči poljskih plemiških družin Nałęcz in Zaremba ugrabilo, potem pa ga je Jakub Kaszuba v Rogoźnu umoril. Nemški kronist Dietmar iz Lübecka je poudaril, da je Margareta zaradi svojih družinskih odnosov sodelovala v zaroti, ki se je končala s smrtjo njenega moža.<ref>K. Jasiński. ''Tragedia rogozińska 1296 roku na tle rywalizacji wielkopolsko-brandenburskiej o Pomorze Gdańskie''. "Zapiski Historyczne", vol. XXVI, t. 4, Toruń 1961, str. 72.</ref> Kronist je ta podatek našel morda v starejših virih ali pa ga je izpeljal na podlagi preprostega razmerja: ker je Margareta izhajala iz družine, obtožene za umor, je morala sodelovati. Margareta, zdaj kraljica vdova, je ostala na Poljskem, kjer je po običajih dinastije [[Pjasti|Pjast]] dobila v doto dele Velikopoljske in skrbela za svojo pastorko Rykso, bodočo ženo svojega brata Otona. Kmalu zatem in iz neznanih razlogov se je Margareta vrnila v Brandenburg in s seboj vzela Rykso. V domovini se je zaročila z Nikolajem I. Otrokom, gpspodom [[Rostock|Rostocka]] in članom hiše Mecklenburg. Nikolaj I. je leta 1299 zaroko razdrl., ker se je odločil poročiti s pomorjansko kneginjo. Približno v tem času se je Margaretina pastorka Ryksa po smrti zaročenca Otona vrnila na Poljsko. Nekaj pozneje je bila dogovorjena Margaretina poroka z Albertom III., ki je skupaj z bratoma Erikom I. in Ivanom II. vladal v vojvodini Saxe-Lauenburg, leta 1296 ločeni od Saške. Ker sta bila tudi Albert III. in Margareta v tesnem sorodstvu, oba sta bila iz rodbine Ascania, sta za poroko potrebovala papeževo odobritev. Dobila sta jo v Anagniju 24. septembra 1302 in se verjetno kmalu zatem poročila. Imrla sta sinova Alberta, ki je umrl leta 1344, in Erika, ki je umrl neporočen leta 1338. Leta 1303 so Albert III. in njegovi bratje razdelili vojvodino Saxe-Lauenburg na tri podružnične vojvodine. Albert III. in Margareta sta zasedla Saxe-Ratzeburg. Po smrti Alberta III. leta 1308 je njegov brat Erik I. podedoval del Albertovega deleža, medtem ko je Margareta obdržala drugi del, da bi lahko vzgajala svoje otroke. Margareta je umrla leta 1315 in bila pokopana v stolnici v Ratzeburgu. Ob njeni smrti je Erik I. prevzel tudi njen delež Ratzenburga.<ref>Cordula Bornefeld. "Die Herzöge von Sachsen-Lauenburg". ''Die Fürsten des Landes: Herzöge und Grafen von Schleswig, Holstein und Lauenburg''. Carsten Porskrog Rasmussen (ur.) Neumünster: Wachholtz, 2008, str. 373-389. {{ISBN|978-3-529-02606-5}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1270]] [[Kategorija:Umrli leta 1315]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] linugezcrphycag2or2621ga0dj5ms0 5738027 5738026 2022-08-21T06:27:47Z Octopus 13285 /* Sklici */ info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes |name=Margareta Brandenburška |image= |caption= |succession= Vojvodinja žena Velikopoljske |reign=1293–1296 |succession1= Kraljica žena Poljske |reign1=1295–1296 |coronation1 = 25. junij 1295, [[Gniezno]] |spouse=[[Przemisl II.]]<br>Albert III. Saško-Lauenburški |house= Ascania |father= Albert III., mejni grof Brandenburško-Salzwedelski |mother=Matilda Danska |birth_date= ok. 1270 |death_date=1. maj 1315 |}} '''Margareta Brandenburško-Salzwedelska''' ([[nemško]] Margareta, [[poljsko]] Małgorzata) je bila nemška plemkinja iz rodbine Ascanija, ki je bila po poroki s [[Przemisl II. |Przemislom II. Poljskim]] v letih 1293–1296 vojvodinja [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in v letih 1295–1296 kraljica [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], potem pa s poroko z Albertom III. Saxe-Lauenburškim vojvodinja Saxe-Lauenburga, * okoli [[1270]], † [[1. maj]] [[1315]]. Bila je najmlajši otrok in druga hčerka brandenburško-salzwedelskega mejnega grofa Alberta III. in Matilde Danske, hčerke danskega kralja Krištofa I.<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/BRANDENBURG,%20PRUSSIA.htm#AlbrechtIIIdied1300 BRANDEBURG, PRUSIA - Albert III (died 1300). V MedLands Projects by Charles Crowley].(Pridobljeno 8. julija 2014.</ref><ref>W. Dworzaczek. ''Genealogia''. Warsaw 1959, tabl. 58; K. Jasiński: ''Genealogia Piastów wielkopolskich. Potomstwo Władysława Odonica'', v''Nasi Piastowie'' ("Kronika Miasta Poznania", nr 2/95), Poznanj 1995, str. 156.</ref> ==Življenje== Po smrti svoje druge žene Rikisse Švedske okoli leta 1292 se je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.|Przemysł II.]] želel poročiti še tretjič. Margareta je bila izbrana predvsem iz političnih razlogov, saj bi s poroko z njo dobil dodatne pravice do svoje pričakovane dediščine, pomorjanskega [[Gdansk]]a. Glede na sorazmerno tesno sorodstvo Przemysla II. in Margarete, oba sta bila pravnuka [[Přemyslidi|Přemysla]] [[Otokar I. Češki|Otakarja I. Češkega]], sta za poroko potrebovala papeževo dovoljenje.<ref>K. Jasinski. Additions to the genealogy of the Piast. Studies źródłoznawcze, 1960. str. 105.</ref> Poročni obred je potekal malo pred 13. aprilom 1293. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi se ob tej priložnosti verjetno praznovala tudi zaroka Rykse, hčerke Przemysla II., z Marjetinim bratom Otonom Brandenburško-Salzwedelskim.<ref>A. Swieżawski. ''Przemysł. Król Polski'', Warszawa 2006. str. 152.</ref> Za poljsko kraljico je bila skupaj z možem kronana v stolnici v [[Gniezno|Gnieznu]] v nedeljo, 26. junija 1295, na dan svetih Janeza in Pavla.<ref>''Rocznik Traski''. MPH, vol. II, str. 853; ''Rocznik Sędziwoja'', MPH, vol. II, str. 879; ''Rocznik wielkopolski 1192–1309''. ur. A. Bielowski. MPH, vol. III, str. 40.</ref> Kronanje poljskega kralja je bilo prvo po 219 letih. Margareta je bila prva nesporna poljska kraljica po [[Richeza Lotarinška|Richezi Lotarinški]] v 11. stoletju. Vladavina Przemysla II. ni trajala dolgo. 8. februarja 1296 ga je nekaj mož iz Margaretine družine z nekaj pomoči poljskih plemiških družin Nałęcz in Zaremba ugrabilo, potem pa ga je Jakub Kaszuba v Rogoźnu umoril. Nemški kronist Dietmar iz Lübecka je poudaril, da je Margareta zaradi svojih družinskih odnosov sodelovala v zaroti, ki se je končala s smrtjo njenega moža.<ref>K. Jasiński. ''Tragedia rogozińska 1296 roku na tle rywalizacji wielkopolsko-brandenburskiej o Pomorze Gdańskie''. "Zapiski Historyczne", vol. XXVI, t. 4, Toruń 1961, str. 72.</ref> Kronist je ta podatek našel morda v starejših virih ali pa ga je izpeljal na podlagi preprostega razmerja: ker je Margareta izhajala iz družine, obtožene za umor, je morala sodelovati. Margareta, zdaj kraljica vdova, je ostala na Poljskem, kjer je po običajih dinastije [[Pjasti|Pjast]] dobila v doto dele Velikopoljske in skrbela za svojo pastorko Rykso, bodočo ženo svojega brata Otona. Kmalu zatem in iz neznanih razlogov se je Margareta vrnila v Brandenburg in s seboj vzela Rykso. V domovini se je zaročila z Nikolajem I. Otrokom, gpspodom [[Rostock|Rostocka]] in članom hiše Mecklenburg. Nikolaj I. je leta 1299 zaroko razdrl., ker se je odločil poročiti s pomorjansko kneginjo. Približno v tem času se je Margaretina pastorka Ryksa po smrti zaročenca Otona vrnila na Poljsko. Nekaj pozneje je bila dogovorjena Margaretina poroka z Albertom III., ki je skupaj z bratoma Erikom I. in Ivanom II. vladal v vojvodini Saxe-Lauenburg, leta 1296 ločeni od Saške. Ker sta bila tudi Albert III. in Margareta v tesnem sorodstvu, oba sta bila iz rodbine Ascania, sta za poroko potrebovala papeževo odobritev. Dobila sta jo v Anagniju 24. septembra 1302 in se verjetno kmalu zatem poročila. Imrla sta sinova Alberta, ki je umrl leta 1344, in Erika, ki je umrl neporočen leta 1338. Leta 1303 so Albert III. in njegovi bratje razdelili vojvodino Saxe-Lauenburg na tri podružnične vojvodine. Albert III. in Margareta sta zasedla Saxe-Ratzeburg. Po smrti Alberta III. leta 1308 je njegov brat Erik I. podedoval del Albertovega deleža, medtem ko je Margareta obdržala drugi del, da bi lahko vzgajala svoje otroke. Margareta je umrla leta 1315 in bila pokopana v stolnici v Ratzeburgu. Ob njeni smrti je Erik I. prevzel tudi njen delež Ratzenburga.<ref>Cordula Bornefeld. "Die Herzöge von Sachsen-Lauenburg". ''Die Fürsten des Landes: Herzöge und Grafen von Schleswig, Holstein und Lauenburg''. Carsten Porskrog Rasmussen (ur.) Neumünster: Wachholtz, 2008, str. 373-389. {{ISBN|978-3-529-02606-5}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|Rodbina Ascania||1270||1315|}} {{S-roy|pl}} {{S-bef|rows=1|before=[[Višeslava Kijevska]]}} {{S-ttl|title=Kraljica žena Poljske|years=1295–1296}} {{S-aft|rows=1|after=Elizabeta Richeza Poljska}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1270]] [[Kategorija:Umrli leta 1315]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] dwvs5sonv2r7suoz64eohdw24dbfzeq 0 522773 5738078 2022-08-21T08:38:45Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]]... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] hgf5gm93yip2jw5n6eiv3pd5kayj9ws 5738118 5738078 2022-08-21T09:21:45Z Octopus 13285 ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] e72asizsl9jv60kdctsv3fvdjt187gw 5738132 5738118 2022-08-21T09:37:59Z Octopus 13285 poreklo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Poreklo== Emnilda je bila hči slovanskega vladarja Dobromirja, ki ga je sodobni kronist Thietmar Merseburški (975–1018) v zapisu iz leta 1013 imenoval ''venerabilis senior'' (''častitljivi starešina'').<ref name=ref2>{{cite book | title=Dynastia Piastów w Polsce | publisher=Wydawnictwo Naukowe PWN | author=Barański, Marek Kazimierz | year=2008 | location=Warsaw | pages=51, 60 | isbn=9788301148164}}</ref> Večina zgodovinarjev meni, da je bil Emnildin oče vladar lužiških in milcenskimi dežel, ki so bile od leta 963 del Saške vzhodne marke. Nemški kronist ga je omenil kot starešino, kar je v tem kontekstu najverjetneje pomenilo "knez", in je pokazal določeno domačnost s to osebo. To kaže, da je bil Dobromir nekdo, ki ga je Thietmar, ki je bil od leta 1009 merseburški škof, dobro poznal. Emnildin oče je bil zato iz območja Polabskih Slovanov blizu njegovega škofovskega sedeža.<ref name=ref2/> Glede na njeno nemško ime je bila Emnildina mati verjetno saškega porekla. Drugi zgodovinarji zagovarjajo drugačno ozadje. Henryk Łowmiański je bil prepričan, da je bila Emnilda hči zadnjega neodvisnega kneza [[Vistulani|Vistulanov]] na območju [[Krakov]]a, Tadeusz Wasilewski pa je v njej videl [[Velikomoravska|moravsko]] princeso.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] e8tgehnypzsaosel9d94731lkqni6g6 5738133 5738132 2022-08-21T09:39:35Z Octopus 13285 /* Poreklo */ → Vislani wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Poreklo== Emnilda je bila hči slovanskega vladarja Dobromirja, ki ga je sodobni kronist Thietmar Merseburški (975–1018) v zapisu iz leta 1013 imenoval ''venerabilis senior'' (''častitljivi starešina'').<ref name=ref2>{{cite book | title=Dynastia Piastów w Polsce | publisher=Wydawnictwo Naukowe PWN | author=Barański, Marek Kazimierz | year=2008 | location=Warsaw | pages=51, 60 | isbn=9788301148164}}</ref> Večina zgodovinarjev meni, da je bil Emnildin oče vladar lužiških in milcenskimi dežel, ki so bile od leta 963 del Saške vzhodne marke. Nemški kronist ga je omenil kot starešino, kar je v tem kontekstu najverjetneje pomenilo "knez", in je pokazal določeno domačnost s to osebo. To kaže, da je bil Dobromir nekdo, ki ga je Thietmar, ki je bil od leta 1009 merseburški škof, dobro poznal. Emnildin oče je bil zato iz območja Polabskih Slovanov blizu njegovega škofovskega sedeža.<ref name=ref2/> Glede na njeno nemško ime je bila Emnildina mati verjetno saškega porekla. Drugi zgodovinarji zagovarjajo drugačno ozadje. Henryk Łowmiański je bil prepričan, da je bila Emnilda hči zadnjega neodvisnega kneza [[Vislani|Vislanov]] na območju [[Krakov]]a, Tadeusz Wasilewski pa je v njej videl [[Velikomoravska|moravsko]] princeso.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] ovwyouw240biyxgh9dzh4g7srwd630x 5738144 5738133 2022-08-21T10:02:13Z Octopus 13285 /* Poreklo */ Življenje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Poreklo== Emnilda je bila hči slovanskega vladarja Dobromirja, ki ga je sodobni kronist Thietmar Merseburški (975–1018) v zapisu iz leta 1013 imenoval ''venerabilis senior'' (''častitljivi starešina'').<ref name=ref2>{{cite book | title=Dynastia Piastów w Polsce | publisher=Wydawnictwo Naukowe PWN | author=Barański, Marek Kazimierz | year=2008 | location=Warsaw | pages=51, 60 | isbn=9788301148164}}</ref> Večina zgodovinarjev meni, da je bil Emnildin oče vladar lužiških in milcenskimi dežel, ki so bile od leta 963 del Saške vzhodne marke. Nemški kronist ga je omenil kot starešino, kar je v tem kontekstu najverjetneje pomenilo "knez", in je pokazal določeno domačnost s to osebo. To kaže, da je bil Dobromir nekdo, ki ga je Thietmar, ki je bil od leta 1009 merseburški škof, dobro poznal. Emnildin oče je bil zato iz območja Polabskih Slovanov blizu njegovega škofovskega sedeža.<ref name=ref2/> Glede na njeno nemško ime je bila Emnildina mati verjetno saškega porekla. Drugi zgodovinarji zagovarjajo drugačno ozadje. Henryk Łowmiański je bil prepričan, da je bila Emnilda hči zadnjega neodvisnega kneza [[Vislani|Vislanov]] na območju [[Krakov]]a, Tadeusz Wasilewski pa je v njej videl [[Velikomoravska|moravsko]] princeso.<ref name=ref2/> ==Življenje== Poroka Emnilde in poljskega prestolonaslednika Boleslava je bila okoli leta 987. To je bil tretji zakon mladega vojvode. Prvi ženi, Hunildo in [[Judita Ogrska|Judito Ogrsko]], je zavrnil po nekaj letih zakona. Z njima je imel hčerko in sina [[Bezprim]]a. Emnilda je v zakonu z njim rodila pet otrok, od tega dva sinova - bodočega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] in Otona in tri hčere. . Emnildo sta omenjala kronista [[Gallus Anonimus]] in [[Thietmar iz Merseburga]]. Oba sta zapisala, da je bila modra in očarljiva oseba. Domneva se, da je imela velik vpliv na svojega moža in morda tudi na poljske državne zadeve. Verjetno je spremljala Boleslava na srečanju s [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]] v Merseburgu 23. maja 1013 in morda dejavno spodbujala priznanje njunega sina Mješka II. za cesarjevega [[vazal]]a kot vladarja Moravske. Slednje je ogrozilo pravice do nasledstva Boleslavovega najstarejšega sina Bezprima, ki je bil na koncu izključen v korist svojega mlajšega polbrata. ==Smrt== Natančen datum Emnildine smrti ni znan, domnev se pa, da se je to zgodilo najkasneje leta 1017 oziroma, bolj verjetno, konec leta 1016, saj se je Boleslav I. 3. februarja 1018 poročil s svojo četrto in zadnjo ženo [[Oda Meissenska|Odo Meissensko]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] aaunvppxt0ihzflf84ferm062ixdkqs 5738146 5738144 2022-08-21T10:04:47Z Octopus 13285 /* Sklici */ info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljske | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Poreklo== Emnilda je bila hči slovanskega vladarja Dobromirja, ki ga je sodobni kronist Thietmar Merseburški (975–1018) v zapisu iz leta 1013 imenoval ''venerabilis senior'' (''častitljivi starešina'').<ref name=ref2>{{cite book | title=Dynastia Piastów w Polsce | publisher=Wydawnictwo Naukowe PWN | author=Barański, Marek Kazimierz | year=2008 | location=Warsaw | pages=51, 60 | isbn=9788301148164}}</ref> Večina zgodovinarjev meni, da je bil Emnildin oče vladar lužiških in milcenskimi dežel, ki so bile od leta 963 del Saške vzhodne marke. Nemški kronist ga je omenil kot starešino, kar je v tem kontekstu najverjetneje pomenilo "knez", in je pokazal določeno domačnost s to osebo. To kaže, da je bil Dobromir nekdo, ki ga je Thietmar, ki je bil od leta 1009 merseburški škof, dobro poznal. Emnildin oče je bil zato iz območja Polabskih Slovanov blizu njegovega škofovskega sedeža.<ref name=ref2/> Glede na njeno nemško ime je bila Emnildina mati verjetno saškega porekla. Drugi zgodovinarji zagovarjajo drugačno ozadje. Henryk Łowmiański je bil prepričan, da je bila Emnilda hči zadnjega neodvisnega kneza [[Vislani|Vislanov]] na območju [[Krakov]]a, Tadeusz Wasilewski pa je v njej videl [[Velikomoravska|moravsko]] princeso.<ref name=ref2/> ==Življenje== Poroka Emnilde in poljskega prestolonaslednika Boleslava je bila okoli leta 987. To je bil tretji zakon mladega vojvode. Prvi ženi, Hunildo in [[Judita Ogrska|Judito Ogrsko]], je zavrnil po nekaj letih zakona. Z njima je imel hčerko in sina [[Bezprim]]a. Emnilda je v zakonu z njim rodila pet otrok, od tega dva sinova - bodočega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] in Otona in tri hčere. . Emnildo sta omenjala kronista [[Gallus Anonimus]] in [[Thietmar iz Merseburga]]. Oba sta zapisala, da je bila modra in očarljiva oseba. Domneva se, da je imela velik vpliv na svojega moža in morda tudi na poljske državne zadeve. Verjetno je spremljala Boleslava na srečanju s [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]] v Merseburgu 23. maja 1013 in morda dejavno spodbujala priznanje njunega sina Mješka II. za cesarjevega [[vazal]]a kot vladarja Moravske. Slednje je ogrozilo pravice do nasledstva Boleslavovega najstarejšega sina Bezprima, ki je bil na koncu izključen v korist svojega mlajšega polbrata. ==Smrt== Natančen datum Emnildine smrti ni znan, domnev se pa, da se je to zgodilo najkasneje leta 1017 oziroma, bolj verjetno, konec leta 1016, saj se je Boleslav I. 3. februarja 1018 poročil s svojo četrto in zadnjo ženo [[Oda Meissenska|Odo Meissensko]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|||{{circa|970–975}}||1017}} {{S-roy|pl}} {{S-bef|before=[[Oda Haldenslebenska]]}} {{S-ttl|title= Vojvodinja žena Poljanov|years=992–1017}} {{S-aft|after=[[Oda Meissenska]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] d5yqszecopfhr2gc5dv1kgb0bjc3cnj 5738147 5738146 2022-08-21T10:05:35Z Octopus 13285 popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Emnilda Lužiška | title = Vojvodinja žena Poljanov | image = | caption = | noble family = | father = Dobromir Lužiški | mother = | spouse = [[Boleslav I. Hrabri]] | issue = hčerka, z neznanim imenom, opatinja<br/> Regelinda, mejna grofica Meissenska<br/> [[Mješko II. Lambert]]<br/> hčerka, velika kneginja Kijeva<br/> Oton Boleslavovič | birth_date = okoli 970–975 | birth_place = | death_date = 1017 | death_place = [[Krakov]] }} '''Emnilda Lužiška''' ([[poljsko]] Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s [[Pjasti|Pjastom]] [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom I. Hrabrim]] vojvodinja Poljske, * okoli 970-975, † [[1017]].<ref>[http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~hwbradley/aqwg892.htm#14444 Rootsweb.com]</ref> ==Poreklo== Emnilda je bila hči slovanskega vladarja Dobromirja, ki ga je sodobni kronist Thietmar Merseburški (975–1018) v zapisu iz leta 1013 imenoval ''venerabilis senior'' (''častitljivi starešina'').<ref name=ref2>{{cite book | title=Dynastia Piastów w Polsce | publisher=Wydawnictwo Naukowe PWN | author=Barański, Marek Kazimierz | year=2008 | location=Warsaw | pages=51, 60 | isbn=9788301148164}}</ref> Večina zgodovinarjev meni, da je bil Emnildin oče vladar lužiških in milcenskimi dežel, ki so bile od leta 963 del Saške vzhodne marke. Nemški kronist ga je omenil kot starešino, kar je v tem kontekstu najverjetneje pomenilo "knez", in je pokazal določeno domačnost s to osebo. To kaže, da je bil Dobromir nekdo, ki ga je Thietmar, ki je bil od leta 1009 merseburški škof, dobro poznal. Emnildin oče je bil zato iz območja Polabskih Slovanov blizu njegovega škofovskega sedeža.<ref name=ref2/> Glede na njeno nemško ime je bila Emnildina mati verjetno saškega porekla. Drugi zgodovinarji zagovarjajo drugačno ozadje. Henryk Łowmiański je bil prepričan, da je bila Emnilda hči zadnjega neodvisnega kneza [[Vislani|Vislanov]] na območju [[Krakov]]a, Tadeusz Wasilewski pa je v njej videl [[Velikomoravska|moravsko]] princeso.<ref name=ref2/> ==Življenje== Poroka Emnilde in poljskega prestolonaslednika Boleslava je bila okoli leta 987. To je bil tretji zakon mladega vojvode. Prvi ženi, Hunildo in [[Judita Ogrska|Judito Ogrsko]], je zavrnil po nekaj letih zakona. Z njima je imel hčerko in sina [[Bezprim]]a. Emnilda je v zakonu z njim rodila pet otrok, od tega dva sinova - bodočega kralja [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] in Otona in tri hčere. . Emnildo sta omenjala kronista [[Gallus Anonimus]] in [[Thietmar iz Merseburga]]. Oba sta zapisala, da je bila modra in očarljiva oseba. Domneva se, da je imela velik vpliv na svojega moža in morda tudi na poljske državne zadeve. Verjetno je spremljala Boleslava na srečanju s [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]] v Merseburgu 23. maja 1013 in morda dejavno spodbujala priznanje njunega sina Mješka II. za cesarjevega [[vazal]]a kot vladarja Moravske. Slednje je ogrozilo pravice do nasledstva Boleslavovega najstarejšega sina Bezprima, ki je bil na koncu izključen v korist svojega mlajšega polbrata. ==Smrt== Natančen datum Emnildine smrti ni znan, domnev se pa, da se je to zgodilo najkasneje leta 1017 oziroma, bolj verjetno, konec leta 1016, saj se je Boleslav I. 3. februarja 1018 poročil s svojo četrto in zadnjo ženo [[Oda Meissenska|Odo Meissensko]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|||{{circa|970–975}}||1017}} {{S-roy|pl}} {{S-bef|before=[[Oda Haldenslebenska]]}} {{S-ttl|title= Vojvodinja žena Poljanov|years=992–1017}} {{S-aft|after=[[Oda Meissenska]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 970. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1017]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] 5t99x2ik3xihqrbv9xqwtft54y9w0on 3 522774 5738090 2022-08-21T08:52:33Z A09 188929 /* Slovenija */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == [[Slovenija]] == Pozdravljen in hvala za nedavno pripombo, ki si jo dodal v članek. Tvoje urejanje sem razveljavil, saj glavni imenski prostor (tj. članek) ni namenjen pogovoru. Vsekakor pa si vabljen, da to izraziš na [[Pogovor:Slovenija|pogovorni strani]]. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:52, 21. avgust 2022 (CEST) 4rewyamx9456ghicbir37siklq57i7s 0 522775 5738115 2022-08-21T09:19:45Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pevma]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pevma]] 0ar35ypuwn0gtud7r621rbv4gcxjlj7 0 522776 5738116 2022-08-21T09:20:10Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pevma]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pevma]] 0ar35ypuwn0gtud7r621rbv4gcxjlj7 0 522777 5738117 2022-08-21T09:21:30Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Gradišče ob Soči]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gradišče ob Soči]] lmbqk0jgzyg7pi42qkqyvxpphp7wkr1 0 522778 5738119 2022-08-21T09:22:05Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Gradišče ob Soči]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gradišče ob Soči]] lmbqk0jgzyg7pi42qkqyvxpphp7wkr1 0 522779 5738120 2022-08-21T09:22:41Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Krmin]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Krmin]] nbez7fcpr5vlzwtb09tlxpxs9jf500c 0 522780 5738121 2022-08-21T09:23:25Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Bračan]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bračan]] 3fbfsan6m87zzdznn8euddcw15bk8n6 1 522781 5738123 2022-08-21T09:31:01Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: Ali ne bi moral biti cesar''' Džomei'''? ~~~~ wikitext text/x-wiki Ali ne bi moral biti cesar''' Džomei'''? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:31, 21. avgust 2022 (CEST) rndekp1m7appcit2gmwpjv3qjasfcuf 1 522782 5738125 2022-08-21T09:31:56Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: Ali ne bi moral biti cesar '''Kimnei'''? ~~~~ wikitext text/x-wiki Ali ne bi moral biti cesar '''Kimnei'''? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:31, 21. avgust 2022 (CEST) 4rs3ouhryrnk2l7sgln9yjpg20kefsv 1 522783 5738128 2022-08-21T09:35:07Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: Tudi ta je za popravit v '''Genmei'''? ~~~~ wikitext text/x-wiki Tudi ta je za popravit v '''Genmei'''? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:35, 21. avgust 2022 (CEST) j8yitjaard0kztb1iej0ybkcriu5tmz 0 522784 5738145 2022-08-21T10:02:17Z Radek 89714 prenos iz Zavezniska invazija na Italijo wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=manjkajo uvod, sklici in literatura; pomanjkljiv kontekst|datum=avgust 2022}} Operacija se je začela 9. septembra 1943 brez zračnega obstreljevanja in pomorske bojne priprave.  [[Slika:Mark w clark 1943.jpg|sličica|264x264_pik|Poveljnik Mark Clark na krovu USS Ancon med pristankom v Salernu na jugu Italije, 12. septembra 1943.]] Za obrambo območja je bil odgovoren poveljnik nemške 16. tankovske divizije generalmajor [[Rudolf Sieckenius]], ki je zbral štiri bojne divizije. Dönemanova skupina se je nahajala vzhodno od [[Salerno|Salerna]], Stempelova skupina je bila med [[Pontecagnano|Pontecagnanom]] in [[Battipaglio]], Holteyjeva skupina pa je služila kot rezerva pri Persanu, von Doeringova skupina pa je napredovala od [[Albanella|Albanelle]] do [[Rutino|Rutina]]. Izkrcani britanski X armadni korpus je vključeval britansko 46. in 56. divizijo ter ameriški Rangerjev in Britanski komandos. Rangerji niso naleteli na odpor in so ob sprožitvi topov bojne ladje [[HMS Ledbury]] zavzeli vrh gore. Drugi dve zavezniški vojski se prav tako nista soočili z odporom, ko so zavzeli glavno območje ceste od [[Salerno|Salerna]] do [[Neapelj|Neaplja]], ki poteka skozi prelaz [[La Molina]].<ref name="Molony239">Molony, p. 239.</ref> Izkrcane divizije so se spopadle z velikim odporom, zaradi česar so se morale čete, ki so se izkrcale, boriti za oporišče z obale s pomočjo ladijskega topništva. V [[Paestumi|Paestumiju]] sta bili najeti 141. in 142. polk ameriške 36. pehotne divizije. Prvega so razstrelili, zaradi česar ni mogel doseči svojih ciljev, drugi pa je po pomoči 143. polka lahko napredoval do svojega cilja.<ref>Molony, p. 244.</ref> Do večera prvega dne bitke je X. armadni korpus zavzel približno 8–11 kilometrov dolgo mostišče, čeprav 56. divizija ni dosegla svojih ciljev.  Poveljnik nemške 14. tankovske armade [[Hermann Balck]] je tankovski diviziji [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]] in 15. tankovskogrenadirski diviziji ukazal sodelovanje v bojih. Poleg tega je bila v Salernu najeta dodana 29. tankovska grenadirska divizija LXXVI tankovske armade. [[Slika:The British Army in Italy 1943 NA6813.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Zavezniški vojaki v Salernu med streljanjem s topovi, 15. septembra 1943.]] Nemci so v naslednjih treh dneh zaščitili svoje sile, ki so se zbirale za protinapad. 12. septembra se je X. armadni korpus zbral v obrambi, da bi se spopadle s pričakovanim nemškim protinapadom.<ref>Molony, p. 241.</ref> Naslednje jutro se je začel protinapad. Divizija Hermana Göringa je napadla zavezniško vojsko na severu, toda dejanski napad je bil izveden na stičišču X. britanskega in VI. armadnega ameriškega korpusa na poti proti morju od [[Battipaglia|Battipaglie]]. Nemška 36. pehotna divizija je zavzela Altavillo, a je bila pozneje, ko se je zmračilo, pregnana iz mesta. Bojni diviziji Kleine Limburg in Krüger sta napadli Persano in prisilili 157. pehotni polk k umiku ter uničili bataljon 143. polka. Nemški napad se je ustavil pri reki Calore, pri čemer sta mornarica in topništvo podpirala na hitro zbrano obrambno skupino. Protinapad ameriških sil, dopolnjen z 82. zračno-desantno divizijo, pripeljano na območje. 14. septembra zvečer je bila obramba izvedena in krize je bilo konec.<ref>Clark, p. 20.</ref> 15. septembra sta nemška 16. tankovska divizija in 29. tankovsko-grenadirska divizija sestavili obrambo in tako preprečili grožnjo Paestrumu. Istega dne je Kesselring poročal, da sta zavezniška zračna premoč in pomorska podpora preprečili tankovski armadi LXXVI napredovanje in sestavo obrambe. Uspeh XIV. tankovske armade je prisilil nemško 10. armado k umiku. 16. septembra je nemški XIV. armadni korpus dosegel uspeh, vendar pa mu preboja ni uspelo dosečti. Naslednji dan so Nemci začeli s pripravami na umik in čete so se med 18. in 19. septembrom umaknile proti severu Italije, da bi sestavile obrambo pri reki [[Volturno]].<ref>Blumenson, Martin, U.S. Army in World War II: Salerno to Cassino (Washington D.C., 1969), 384.</ref> [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 1iaiwl4whtks361k36vce1u2zp7xxw1 14 522785 5738149 2022-08-21T10:06:49Z A09 188929 n wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Bitke po letih|1917]] [[Kategorija:Leto 1917]] bbr8ffu602lgj83l60pnhj5hcyi3moz 0 522786 5738162 2022-08-21T11:53:46Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | location = Polotok Kii, [[Japonska]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv), (vi)}}(ii), (iii), (iv), (vi) | ID = 1142bis | coordinates = {{coord|33|50|13|N|135|46|35|E|display=inline, title|format=dms}} | year = 2004 | extension = 2016 | area = 506,4 ha | buffer_zone = 12.100 ha | locmapin = | map_caption = }} '''Sveta mesta in romarske poti v gorovju Kii''' so na Unescovem seznamu svetovne dediščine in so na polotoku Kii na [[Japonska|Japonskem]]. == Kriterij izbora == Lokacije in poti za to območje dediščine so temeljile na njihovem zgodovinskem in sodobnem pomenu v verskih romanjih. Znane so bile tudi po fuziji šintoističnih in budističnih verovanj ter dobro dokumentirani zgodovini tradicij, ki trajajo več kot 1200 let. Upoštevana je bila tudi naravna pokrajina na polotoku Kii s številnimi potoki, rekami in slapovi. Tehnično so bile za to razlikovanje nominirane neodvisne strukture v imenovanih templjih in svetiščih in ne celotne ustanove. Za to nominacijo so bili vključeni deli poti, ne pa celotna dolžina njihovih površin. Iz krajev in romarskih poti je bilo za nominacijo izbranih skupno 242 elementov. == Seznam lokacij == {| class="wikitable sortable" width="100%" style="background:#ffffff;" |- !width="17%" align="left" style="background:#ffdead;" | Območje !width="23%" align="left" style="background:#ffdead;" | Kulturna dobrina !width="15%" align="left" style="background:#ffdead;" | Tip !width="25%" align="left" style="background:#ffdead;" | Lega !width="20%" align="left" style="background:#ffdead;" class="unsortable"|Slika |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Gora Jošino|吉野山|Jošino-jama<br/>je pomembno versko in literarno mesto, znana je po češnjevih cvetovih}} | <span style="display:none">nature</span>Gora | <span style="display:none">nara yoshino yoshino</span>Jošino-čō, Jošino-gun, [[Prefektura Nara|Nara ken]] | [[File:Cherry blossoms at Yoshinoyama 01.jpg|150px]] |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Svetišče Jošino Mikumari|吉野水分神社|Jošino-mikumari-džindža<br/>Svetišče je posvečeno ''mikumari'', ženski šintoistični ''kami'', povezani z vodo, plodnostjo in varnim porodom}} | <span style="display:none">svetišče</span>[[šintoistično svetišče]] | <span style="display:none">nara jošino jošino </span>Jošino-čō, Jošino-gun, Nara-ken | [[File:Yoshino Mikumari Shrine Main Hall 001.jpg|150px]] |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Svetišče Kimpu |金峯神社|Kimpu-džindža<br/>''honden'' ali glavna dvorana je zgrajena v slogu ''nagare-zukuri''}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">nara jošino jošino </span>Jošino-čō, Jošino-gun, Nara-ken | [[File:Konbu Shrine, Yoshino02.JPG|150px]] |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Kimpusen-dži|金峯山寺|Kimpusen-ji<br/>glavni tempelj veje religije šugendō, imenovane Kinpusen-šugendō}} | <span style="display:none">budistični tempelj šugendo </span>Šugendo / [[Budistični templji na Japonskem|Budistični tempelj]] | <span style="display:none">nara jošino jošino </span> Jošino-čō, Jošino-gun, Nara-ken | [[File:Kinpusenji Yoshino Nara02n4272.jpg|150px]] |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Svetišče Jošimizu|吉水神社|Jošimizu-džindža}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">nara jošino jošino </span>Jošino-čō, Jošino-gun, Nara-ken | [[File:Yoshimizu-jinja Yoshino Nara04.n3200.jpg|150px]] |- | Jošino in Ōmine | {{nihongo|Ōminesan-dži|大峯山寺|Ōminesan-dži}} | <span style="display:none">tempelj šugendo</span>Tempelj Šugendō | <span style="display:none">nara jošino tenkava</span>Tenkava-mura, Jošino-gun, Nara-ken | [[File:Oominesanji stairs.jpg|150px]] |- | [[Svetišče Kumano]] | {{nihongo|[[Kumano Hongū taiša]]]]|熊野本宮大社|Kumano Hongu taiša}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">vakajama tanabe</span>Tanabe-ši, [[prefektura Vakajama|Vakajama-ken]] | [[File:Shrine Kumano hongu torii01.jpg|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|Kumano Hajatama taiša]]|熊野速玉大社|Kumano Hajatama taiša}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">vakajama mie</span>Šingū-ši, Vakajama-ken;<br /> Kiho-čō, okrožje Minamimuro, [[Prefektura Mie |Mie-ken]] | [[File:Kumanohayatama-taisha10s4s4440.jpg|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|Kumano Nači taiša|熊野那智大社|Kumano Nači taiša}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">vakajama higašimuro načikacuura</span>Načikacuura-čō, okrožje Higašimuro, <br/>Vakajama-ken | [[File:Kumanonachitaisha8473.jpg|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|[[Seiganto-dži]]]]|青岸渡寺|Seiganto-dži}<br/>»tempelj prečkanja modre obale«} | <span style="display:none">temple tendai</span>Tendai budistični tempelj | <span style="display:none">vakajama higašimuro načikacuura</span>Načikacuura-čō, Higašimuro-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Three-storied Pagoda of Seiganto-ji and Nachi Falls 201808.jpg|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|[[Slap Nači]] |那智滝|Nači no Taki<br/>je eden najbolj znanih slapov na Japonskem. Z padcem 133 metrov je to najvišji vodni slap v državi z enim neprekinjenim padcem}} | <span style="display:none">narava</span>slap | <span style="display:none">vakajama higašimuro načikacuura</span>Načikacuura-čō, Higašimuro-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Nachi Falls002.JPG|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|Pragozd Nači|那智原始林|Nači Gendžirin}} | <span style="display:none">narava</span>gozd | <span style="display:none"> vakajama higašimuro načikacuura </span> Načikacuura-čō, Higašimuro-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Daimonzaka8562.JPG|150px]] |- | Svetišče Kumano | {{nihongo|Fudarakusan-dži]]|補陀洛山寺|Fudarakusan-dži}} | <span style="display:none">tempelj tendai</span>Tendai budistični tempelj | <span style="display:none"> vakajama higašimuro načikacuura </span> Načikacuura-čō, Higašimuro-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Fudarakusanji04s2010.jpg|150px]] |- | Kōjasan | {{nihongo||[[Svetišče Niucuhime]]|丹生都比売神社|Niucuhime-džindža<br/>glavno svetišče približno 180 svetišč Niucuhime po vsej državi}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none">vakajama ito kacuragi</span>Kacuragi-čō]], okrožje Ito, <br/>Vakajama-ken | [[File:Niutsuhime-jinja romon.jpg|150px]] |- | Kōjasan | {{nihongo|Kongōbu-dži|金剛峯寺|Kongōbu-dži<br/>glavni tempelj budizma Kōjasan šingon}} | <span style="display:none">šingon tempelj</span>[[Šingon]] budistični tempelj | <span style="display:none">vakajama ito koja</span> Kōja-čō, Ito-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Danjogaran Koyasan12n3200.jpg|150px]] |- | Kōjasan | {{nihongo|Džison-in|慈尊院|Džison-in}} | <span style="display:none"> šingon tempelj </span> Šingon budistični tempelj | <span style="display:none"> vakajama ito kudojama</span>Kudojama-čō, Ito-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Jison-in Two-storey pagoda.jpg|150px]] |- | Kōjasan | {{nihongo|Svetišče Niukanšōfu|丹生官省符神社|Niukanšōfu-džindža}} | <span style="display:none"> svetišče </span> šintoistično svetišče | <span style="display:none"> vakajama ito kudojama </span> Kudojama-čō, Ito-gun, <br/>Vakajama-ken | [[File:Niukanshobujinja 02.JPG|150px]] |- | Romarske poti | {{nihongo|Ōmine Okugakemiči|大峯奥駈道|Ōmine Okugakemiči<br/>»globoka notranja pot velikih vrhov«}} | <span style="display:none">pohodna pot</span>Pohodna pot | <span style="display:none">vakajama nara</span>Vasi med Naro in prefekturo Vakajama | [[File:Okunosenbon_Yoshino_Nara01n4272.jpg|150px]] |- | Romarske poti | {{nihongo|Kumano Kodō|熊野参詣道}} *{{nihongo|Nakahechi|中辺路}}, including {{nihongo|reka Kumano|熊野川}} *{{nihongo|Koheči|小辺路}} *{{nihongo|Ōheči|大辺路}} *{{nihongo|Isedži|伊勢路}} | <span style="display:none"> pohodna pot </span> Pohodna pot | <span style="display:none">vakajama mie</span>Preko prefektur Mie in Vakajama | [[File:Daimonzaka28-640.jpg|150px]] |- | Romarske poti | {{nihongo|Kōjasan čōiši-miči|高野山町石道|Kōjasan Čōišimiči}} | <span style="display:none"> pohodna pot </span> Pohodna pot | <span style="display:none">vakajama ito</span>Vasi v okrožju Ito, Vakajama-ken | [[File:Koyasan Choishimichi 01.JPG|150px]] |} == Reference == * ICOMOS (2004). [https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1142.pdf Advisory Body Evaluation.] Retrieved on 2009-07-27. * Agency for Cultural Affairs (2003). [https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1142.pdf ''Sacred Sites and Pilgrimage Routes in the Kii Mountain Range, and the Cultural Landscapes that Surround Them'']. Retrieved on 2014-05-04. * Sacred Sites and Pilgrimage Routes in The Kii Mountain Range - UNESCO website (2004) [https://whc.unesco.org/en/list/1142] Retrieved on 2018-11-4. == Zunanje povezave == {{commons category|Sacred sites and pilgrimage routes in the Kii mountain range}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] c4kp22q6fmu0dya9nfce8b2u3ycr4h3